Včasih so v Dolini rekli čenčam in izmišljotinam, da so «loška češčina« (tej so nemara zakrivili ime s Češkega v mesto Lož priseljeni K&K uradniki, saj so v kleno loško špraho vnašali zmedo s svojo varljivo in le na videz razumljivo govorico); danes takšno malo verjetno in težko preverljivo snov oddaja «televizija Kozji vrh«... To je tam na koncu sveta, kjer stoji na Žalostnem vrhu cerkvica Matere Božje in so v njej... »davno nekoč sredi noči zaslišali nebeško lepo petje in videli cerkev vso bleščeče razsvetljeno od zunaj in od znotraj - pa ni bilo nikjer žive duše. Potem je pa vse izginilo... So šli pogledat, pa ni bilo več nič, čisto nič.« Na loški strani Snežnika okoli Ko žarišč pa straši in dela red Mračnik; »Mračnik?!
... Tu naj aden, tu sta dva, taku vesuoka ku huojal! Uo mrake uen s Kozlčvke prideta pa damu poterata use, kar u gozd ne paša!«6
Srh spreleti človeka, ko sliši zanj, zakaj njegova resničnost sploh ni vprašljiva, celo njegov dih se zdi da začutiš za vratom tam v divjini pod Bičko goro.
SNEŽNIŠKO CVETJE - POGLAVJE ZASE
Ni po naključju vrh Snežnika (izven Alp naša najvišja gora) Meka botanikov in naš najstarejši botanični rezervat (od leta 1964). Tu se prepletata alpsko in medi-teransko-dinarsko rastlinje, tu se pojavljajo vegetacijski obrati, kar pomeni, da so značilne vrtače na dnu gole... Tu rastejo take rožice kot malokje drugje! Priznam; na nekem s slikami spremljanem predavanju o snežniškem cvetju sem kar v poltemi delala zapiske -vse nekaj drugega je, če se spominjaš zgolj cvetja ali pa veš, da si videl planike, svišč, kranjsko lilijo, zlati klobuk, divjakovec, sleč, kosmatinca (mleko da se skisa, če tega položiš poleg posode, pravijo v Ilirski Bistrici), kuštravi oklep, murke, julijski lan, nebino, zvončnice, Justinijanov zvonček, pogačico, glavinec, repušnik, balkansko materino dušico, murke, mladomesečino, brstično lilijo, encijan, čemaž, navadni zlati koren, torll-
Viharnik
VERA PIPAL
Vedno ob tebi ustavim korak. Viharnik! Kdo je še tebi enak? Čas ti izpit je tokove življenja. Uporno si burji postavil se vbran, boj tvoj, lepotec, ni bil zaman. Nisi se vdal, zato si ostal.
nlco, kopitnik, lepi čeveljc, alpski srobot, pljučnik, kraški tulipan... To potem ni več »majhno cvetoče ljudstvo«, ampak so čisto konkretni znanci, ki ima vsak svoje ime in osebnost. In celo naslov; Botanični rezervat Snežnik.
Še bolj natančno; z malo sreče ti kak šegav naključni znanec na videz čisto iz sebe pokaže kakšno oddaljeno skalno gmoto in ves v ognju pove, da toliko in tako velikih planik kot danes ta m le gor še svoj živ dan ni videl in da se vsekakor splača narediti kratek ovinek... in se potem še vso pot domov hahlja, ker te je videl, kako sredi maja po tistem skalovju stikaš za planikami, ki bodo - če bodo - zacvetele šele julija ali avgusta,
SPET ENKRAT, A NIKAKOR NE POSLEDNJIČ
Zadnjič sem spet enkrat prilezla gor s Svlščakov. Kateri pot je bilo, že zdavnaj ne štejem več, naveličam pa se Snežnika nikoli ne Vsakokrat odkrivam drugačne mike; razgibane poglede na zeleno in modro morje, bele, rdeče, zelene in vsakršne pomembne točke; nenavadne skalnate figure in obraze; mile rastlinice, ki jih zadnjič še ni bilo, in tiste, ki me vedno počakajo, a so skozi leto vsakič drugačne - bonsaje In ikebane, skalnjake in skrivnostno zamotano urejene parke; vrtače in brezna, pa kamne, ki se jim bogve kako reče, in živalce, ki so lahko povsem nevtralne ali miloglasne in očarljive, ali nadležne in celo strah vzbujajoče... Nežno in prosojno mlado zelenje v sončni luči ali dvaj-setcen t ¡metrsko ivje, ki se - belo na belem - prikazuje med podečimi se kosmi volnate megle; soparno brezvetrje ali strupen plš, ki ne pusti dihati; blago morsko pahljanje ali sever, ki počisti obzorje, da vidiš noter v Benetke, ne da bi te kdo za ušesa potegnil navzgor v ta namen... Zdi se celo, da je Snežnik zadnja leta nekoliko zrasel, kar je za hrib gotovo nenavadno.
Ogromno nas je bilo tokrat in vsak je vsakemu voščil dober dan. Res je samota v hribih predmet poželenja številka ena. a tudi takile dve razpotegnjenl procesiji, kjer se ljudje vsevprek pozdravljajo, je po svoje pomenljiv in nekako tolažilen pojav v tem prenasefjenem in odtujenem svetu.
Ah, Snežnik! Koliko lepote, koliko zgodb in kakšnih! Koliko doživetij! Naj se nikoli ne neha.
Narečni zapisi pomenijo: 1 »Zdaj pa še nalaifi ne bom žrl!!«
! ..Včeraj je bilo pa tako dolgčas na veselici, ko se niso nic garbalil!« s »Nevolja spačenal« »Te bom (ako udaril, da ti ne bo ne smrti, ne zdravjar~ «Jaz pa tebe tako, da se v krsla ne boš prilegal!" * "Ti bom v gteuo skočila pa po enfo) Jas do? pulila!" - -1 log nas varuj Lipela -to je po Irsljansko;
'dregnil te bom z britvico' -lo je po prezidansko:
¿qnr.ee kuhat. babe... htn -to ¡e pa po {Babno)poljsko..." s »Mračnik?!!l
.. To ni eden, to sta dva, Tako visoka ko hoja! O mraku ven iz Kozlovke pridela pa domov poienela vse, kai v gozd ne sodi!-Op.: Od 1 do gre za poenostavljen zapis prezidanskega oziroma babnopoljskega govora (gedarsko narečje), pripoved o Mračniku pa je doma v KozariSčah v Loški dolini in je v tem govoru tudi zapisana.