! 56*
883
NASMEH      
AntonVodnik
Kot mladi, vznemirjeni gaj krog mene soinčni dež šumi. Mar bliža se mi tvoj sijaj?
O stopinje svetle, o nasmeh zapeljivih snežnih angelov s puščico zlato v dlaneh!
O drhtenje tvojih vitkih rot! Ko bova se iz dna zdramila in medleč se napoitila skoz mavrice žareči lok na drago s^tran, kjer Pan lovi vetrove z mrežo sanj, ah, trava boi tako zelena, kot ni morje, ne smaragd.
Ko bova kot otroka spala sredi tople senene kopice, nama pri zglavju bodo brlele kot lučke zelene •— kresnice.