KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
77.
kos.
V LJUBLJANI, dne 23. septembra 1933.
Letnik
IV.
VSEB
484. Pravilnik o pobiranju cerkvenih taks za uradna dejanja jerarhijskih in samoupravnih oblastev, teles in organov srbske pravoslavne cerkve.
485. Ratifikacija mednar. radio-telegrafske konvencije z občnim in dopolnilnim pravilnikom po Argentini.
486. Ratifikacija konvencije o svetovni poštni zvezi za Filipinske otoke, Alžir in za Francoske kolonije.
487. Ratifikacija konvencije o nočnem delu žensk in konvencije ,o nočnem delu otrok v industriji po Venezueli.
488. Ratifikacija Dominikanske republike glede konvencije o
IN A :
najmanjši starostni dobi otrok za pripustitev za industrijska dela.
489. Pristop Perzije k mednarodni konvenciji za pobijanje trgovine z belimi sužnji in k mednar. sporazumu za uspešno zaščito zoper kriminalno »trgovino z belimi sužnji«.
490. Mednarodna konvencija za pobijanje trgovine z belimi sužnji — način vročanja prošenj, usvojen po Danski.
491. Ratifikacija konvencije za pobijanje trgovine z ženskami in otroki po Perziji.
492. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
484.
Na osnovi členov 12. in 25. zaaona o srbski pravoslavni cerkvi in členov 237., točke 2., 238., točke 2., in 258. ustave srbske pravoslavne cerkve predpisuje sveti arhijerejski zbor srbske pravoslavne cerl^ve ta-le
pravilnik
o pobiranju cerkvenih taks za uradna dejanja jerarhijskih in samoupravnih oblastev, teles in organov srbske pravoslavne cerkve.*
PRVI DEL.
Clen 1.
Za uradna dejanja cerkvenih oblastev, teles in organov in v cerkveno-jerarhijskem in cerkveno-samouprav-nem področju se plačujejo v korist srbske pravoslavne cerkve za pokrivanje njenih občnih potreb cerkvene takse, predpisane v priloženi tarifi, ki je sestavni del tega pravilnika.
Osebne oprostitve.
Clen 2.
(') Cerkvenih taks ne plačujejo:
1. kralj in člani kraljevske hiše;
2. država in državna oblastva, naprave, zavodi in javne ustanove (zadužbine), ki so pod državno upravo, kakor tudi društvo Rdečega križa in akademija znanosti;
3. cerkvena oblastva in cerkvene institucije kakor tudi njihovi organi ob opravljanju poslov uradnega področja;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne
15.	aprila 1933., št. 85/XXVI/26L
4. cerkveno-sodni tožilec, branilec zakonske vezi v zakonskih sporih kakor tudi zastopniki, uradno postavljeni odsotnim osebam ali tistim, ki se pogrešajo, za vse svoje izjave in spise v dotičnem zakonskem sporu;
5. siromašne osebe, če dokažejo svojo siromašnost s potrdilom pristojnega političnega občinskega oblastva. Za siromašne osebe se štejejo osebe, ki ne plačujejo več ko 60 dinarjev neposrednega davka na leto.
S to ugodnostjo se ne morejo koristiti tiste osebe, ki plačujejo neposrednega davka manj ko 60 dinarjev na leto ali ki vobče ne plačujejo davka, ki pa imajo kakšno drugo imovino ali dohodek, na katera se osebno ne predpisuje plačilo davka ali ki sta davka oproščena, na katera bi pa znašal neposredni davek več ko 60 dinarjev na leto.
(2) V vsakem potrdilu mora biti naveden predmet ali spor, za katerega se potrdilo zahteva. Potrdilo ne sme biti starejše od enega leta, razen če ni obiastvo, ki ga je izdalo, najdalj šest mesecev pred uporabo potrdilo, da niso nastale nikakršne izpremembe.
(3) Za izdajanje potrdila o siromaštvu je pristojno občinsko politično obiastvo kraja, kjer stalno živi oseba, za katero se potrdilo zahteva. Ob izdaji potrdila je občinsko obiastvo dolžno, vzeti vsaki osebi, odnosno zakonitemu predstavniku pismeno izjavo, da nima nikjer drugod nikakšne druge imovine ali dohodka, omenjenega v točki 5., odst. (*), tega člena.
(4) Občinski organi so odgovorni po kazenskem zakonu za izdajo lažne listine, če bi izdali potrdilo o siromaštvu;
a) osebi, ki po svojem imovinskem stanju ali po vsoti davka, ki ga plačuje v dotični občini, nima pravice do potrdila;
b) osebi, ki poda neistinito izjavo o svoji imovini, odnosno o davku v kakšnem drugem kraju, če so občinski organi za neresničnost izjave vedeli ali če je niso preizkusili.
(5) Olan hišne zadruge lahko dobi siromaško pravico samo, če bi ga ob omenjenih pogojih mogla dobiti tudi zadruua. kateri pripada. Maloletnik dobi lahko siro-
masko pravico samo, če bi jo mogli dobiti tudi njegovi roditelji.
(°) Obveznost žene za plačilo takse se določa po davku živega ali umrlega moža, odnosno njegove zadruge ali zapuščine. Če žena po sodbi sodišča ali zbog voditve zakonskega spora, ko poravnava ni uspela, ne živi v zakonski skupnosti ali če kot vdova ne živi na posestvu svojega moža ali njegove zadruge ali zapuščine zbog uvedenega zakonskega spora za vdovščino, je odločilen za njeno taksno obveznost samo davek, ki odpada na njeno posestvo ali dohodek.
(7) Odredbe o siromaški pravici se ne morejo uporabljati v primerih arhijerejskih spregledov po tar. post. 38. do 44.
(8) Višino davka overovi na zahtevo cerkvenega oblastva pristojna davčna uprava.
Predmetne oprostitve.
Člen 3.
Cerkveni taksi niso zavezani:
1. opozoritve, prijave (ovadbe) in druge vloge in njih priloge, ki se podajajo v interesu cerkve in njenih institucij cerkvenim oblastvom, telesom in organom od kogarkoli; vendar so zavezane plačilu takse prijave (ovadbe) zoper duhovniške osebe in cerkvene organe vobče;
2. dopisovanje poedinih oseb, s katerim se zahtevajo ali dajejo obvestila o vprašanjih vere, cerkvene organizacije in uprave;
3. prošnje za priznanje siromaške pravice;
4. vsi spisi in dejanja v pokojninskih stvareh ali stvareh povračila prispevkov iz vdovskega sklada duhovniških oseb in cerkveno-jerarhijskih in cerkveno-samo-upravnih uradnikov;
5. prošnje, priloge in potrdila, ki se vlagajo, odnosno izdajajo zaradi zbiranja podatkov za ugotovitev let službe, ureditev pokojnine in drugih prejemkov državnih uslužbencev kakor tudi samoupravnih in cerkveno-samo-upravnih uslužbencev in duhovniških cseb obeh vrst;
6. zahteve in rešitve v stvareh povračila pobranih taks iz člena 7., če so zahteve osnovane;
7. opozoritve s prilogami cerkveno-jerarhijskih in cerkveno-samoupravnih uslužbencev in duhovniških oseb obeh vrst v stvareh denarnih terjatev, ki jim pripadajo ob izvrševanju službe.
Člen 4.
1. Uradni spis, ki zadeva osebe, oproščene plačila taks po členu 2., in uradna dejanja, oproščena po členu 3., se sestavi na navadnem papirju.
2. V vsakem primeru taksne oprostitve po členih 2. ali 3. mora zapisati organ cerkvenega oblastva, ki opravlja uradno dejanje ali oskrbuje uradne spise, na vsakem dotičnem spisu razloge oprostitve in navesti tudi člen in postavko pravilnika, ki to oprostitev določa.
Člen 5.
1.	če se ugotovi pozneje, ko se je protokolirani (vpisani) predmet že vzel v delo, da za taksno oprostitev po členih 2. in 3. ni pogojev, predpisanih s tem pravilnikom, in se za nadomestitev takse ne morejo napraviti odgovorne (n. pr. člen 3., točka 6.) cerkveni organi, je zahtevati od vložilca plačilo takse z opominom po členu 12. Če ostane opomin brez uspeha, je zaprositi oblastvo
za posredovanje (člen 6. zakona o srbski pravoslavni cerkvi).
2.	Spisi cerkvenega značaja, izdani zunaj kraljevine Jugoslavije, ki bi bili zavezani taksi po tem pravilniku, da so bili izdani v mejah kraljevine, se morajo opremiti, če se uporabijo pred oblastvi in organi srbske pravoslavne cerkve, s taksnimi znamkami v vrednosti, predpisani po ustrezajoči tarifni postavki.
Člen 6.
Kjer se ravna po odredbah tarife taksa po višini davčnega predpisa, mora vsak interesent, če se želi koristiti z nižjo taksno postavko, s predpisno izdanim potrdilom pristojnega davčnega oblastva dokazati, da ustreza njegov tekoči davčni predpis dotičnemu stanju ustrezne tarifne postavke. Potrdilo o davku prejšnjega leta velja samo, če davčno oblastvo v njem potrdi, da se tekoči predpis še ni opravil. Če se uradno potrdilo ne predloži, se uporabi tista taksa iz dotične tarifne postavke, ki je določena za najvišji davčni predpis.
Povračilo takse.
Člen 7.
1. Razveljavitev ali izpremenitev rešitve (odločbe, sodbe) cerkvenih oblastev, teles in organov ne daje pravice do povračila ali znižbe plačane takse.
2. Povračilo takse, plačane za opozoritve, zapisnike, priloge, prepise in druge spise, se ne more zahtevati.
3. Povračilo se lahko zahteva samo za tiste takse, ki so se nedopustno pobrale ali pa v višjem znesku, kot je predpisano v taksni tarifi.
4. Prošnja za povračilo (člen 3., točka 6.) se Vloži pri tistem cerkvenem oblastvu, telesu, odnosno organu, pri katerem se je opravilo taksi zavezano uradno dejanje, odnosno, pri kateri se je taksi zavezani spis prejel. Povračila ni, če se vloži prošnja za povračilo po 90 dneh od dne, ko se je taksa položila.
5. 0 prošnjah za povračilo odloča končno eparhijski upravni odbor. Patrijarhijski upravni odbor odloča o povračilu samo tistih taks, ki so se položile pri oblastvih, višjih od eparhijskih.
6. Takse se povračajo v gotovem denarju v ustrezni vrednosti. Cerkvena oblastva in organi so dolžni, poslati njim podane prošnje za povračilo nujno s svojim mnenjem in potrebnimi spisi vred pristojnemu oblastvu v rešitev.
7. Zahtevo za izplačilo po odločbi eparhijskega upravnega odbora je treba poslati patrijarhijskemu upravnemu odboru.
8. Povračilo takse izvršuje patrijarhijski upravni odbor.
Način pobiranja takse.
Člen 8.
1. Cerkvene takse se pobirajo uporabljaje taksne znamke, taksne papirje, in v gotovem denarju.
2. Kateri način plačila in kdaj se naj uporabi, je odrejeno v tarifi tega pravilnika. Če je spis opremljen s cerkvenimi taksnimi znamkami, najsi je določeno v tarifi za dotično uradno dejanje plačilo takse v gotovem, se vendar smatra, da ie taksni dolžnosti zadoščeno.
Taksne vrednotnice (znamke in papir).
Clen 9.
1. Taksa se pobere v taksnih znamkah, če ni za dotično uradno dejanje predpisana uporaba taksnega papirja.
Taksni papirji so praviloma določeni za tista uradna dejanja, ki se najpogosteje pojavljajo; vendar se smejo tiskati in izdajati tudi zunaj teh primerov, če se pokaže zloraba s taksnimi znamkami.
2. Za tista uradna dejanja, za katera so v tarifi predpisani taksni papirji, se ne morejo uporabljati taksne znamke. Izdatelj spisa, taksiranega zoper to naredbo, je odgovoren, če ne dokaže, da dotičnega taksnega papirja v kraju ni bilo moči nabaviti, odnosno da mu na zahtevanje še ni bilo dobavljeno, če on sam taksne vrednotnice prodaja (člen 15.).
3. Vsaka taksna znamka, uporabljena na uradnem spisu, se mora predpisno uničiti. Uničba se opravlja z rtačem (zumbo), kjer pa tega ni, z uradnim pečatom dotičnega cerkvenega oblastva, odnosno organa. Rtač, odnosno pečat se uporabljata po sredi taksne znamke. Če še uniči taksna znamka s pečatom, jo je na spisih, ki ostanejo v uradnih arhivih cerkvenih oblastev in organov, še s črnilom prekrižati.
4. Taksne znamke, uporabljene za overovitev podpisa ali prepisa, prevoda in pod., se uničujejo tako, da se zapišejo čeznje pod označbo njihove vrednosti začetne besede overovila.
Člen 10.
1. Taksne znamke in taksni papirji morajo biti celi in nepoškodovani. Pokvarjeni in že rabljeni se ne smejo uporabljati.
2. Taksne znamke in papirji, ki se slučajno pokvarijo in pred uporabo napravijo nerabni, se lahko zamenjajo z novimi; drugače jih mora nadomestiti z gotovim denarjem, kdor z njimi ravna.
3. Ne šteje, da je uporabljen, in se sme zamenjati z novim tudi taksni papir, ki se slučajno pokvari, ko se izdeluje uradni spis, če spis še ni sldlenjen in podpisan.
4. Odločbo o zamenjavi pokvarjenih taksnih znamk in taksnih papirjev izda in izvršuje patrijarhijski upravni odbor, ki tudi pridrži pokvarjeni material.
Člen 11.
T Če v tarifi ni odrejeno drugače, se nobeno uradno dejanje, ki je zavezano cerkveni taksi, ne sme opraviti niti cerkveni taksi zavezani spis v delo vzeti, preden ni za uradno dejanje pobrana predpisna taksa.
2. Če je prispel spis po pošti brez zadostne takse ali 'če ga je podpisalo več oseb s posebnimi interesi, toda brez takse za vsako izmed njih, je postopati po odredbi člena 12.
3. Če je podpisalo spis več oseb (pravnih ali fizičnih), ki veljajo po značaju svojih razmerij v dotičnem predmetu za eno osebo (družabniki, zadružniki itd.), se pobere taksa, kakor da je spis podpisala samo ena oseba.
4. V vsakem primeru označi organ cerkvenega oblastva, ki prejme taksi zavezano vlogo, na hrbtu spisa, na kateri način je predan-prejet, osebno ali po pošti, in s kolikšno takso je opremljen.
5. Če se kljub odredbi odstavka 1. tega člena uradno dejanje po značaju postopanja mora izvršili, najsi taksa
še ni plačana tn. pr. disciplinska sodba tar. post. 20.), se pozove zavezana oseba z opominom, naj takso plača (člen 12.). Če ostane opomin brez uspeha, je zaprositi za posredovanje državnega oblastva, kolikor niso cerkvenemu oblastvu samemu na razpolago druga sredstva za izterjavo (n. pr. z odtegljajem od plače njegovega uslužbenca).
6.	Če se mora po odredbi tarife plačati taksa v gotovem denarju, izda prejemnik takse o prejeti vsoti predpisno priznanico iz priznaniškega bloka, v katerem ostane zaradi kontrole kopija izdane priznanice.
Člen 12.
1. Če ne predloži vložillec spisa predpisane taksne znamke, odnosno taksnega papirja, ga opozori organ cerkvenega oblastva, kje jih lahko nabavi, če ni sam upravičen, prodajati taksne vrednotnice.
2. Spisi (akti), zavezani cerkveni taksi, ki prispejo po pošti, najsi samo v obliki brzojavke, pa vobče niso ali pa niso zadostno taksirani, se predhodno samo vpišejo v zapisnik in se vložilec, če je njegov naslov znan, takoj opozori s pismenim opominom, naj nadomesti predpisno takso, odnosno razliko v taksi na vloženem spisu kakor tudi za opomin sam (tar. post. 5.) naj-kesneje v 14 dneh, ker bi se vloženi spis sicer vfložil k spisom in se smatralo, da ni vložen. Če vložiloev naslov ni znan, se položi vloženi spis takoj, brez opomina, k spisom. Na vsakem spisu, po katerem se je opomin opravil, se označi, da in kdaj je bil opomin odposlan.
3. Taksne znamke, ki prispejo od vložilca zbog opomina, se morajo na dotičnem spisu predpisno prilepiti in uničiti. Če prispe taksa za vlogo po izvršenem opominu, toda ne kesneje od 48 ur, kar je vloga prejeta, takse za opomin ni zahtevati.
Clen 13.
1. Taksnih vrednotnic sta dve vrsti: taksne znamke po 2, 5, 10, 20, 50 in 100 dinarjev, ki se prilepijo na spis, ki je taksi zavezan, in taksni papirji z znamko po 5, 10, 20 in 50 dinarjev, ki je na njih natisnjena.
2. Izdelava in prodaja teh cerkveno-taksnih znamk in cerkveno-taksnih papirjev je izključna pravica srbske pravoslavne cerkve, ki opravlja to izdelavo izključno pri državnih monopolih v državni markarnici. To svojo pravico izvršuje -cerkev po patrijarhijskem upravnem odboru ter organih in oblastvih, omenjenih v členu 15.
Izdelava in razširjanje cerkvenih taksnih vrednotnic po neupravičenih osebah in njihovo razpečavanje se smatra za falzifikacijo, odnosno razširjanje falzifikatov, ki se kaznuje po kazenskem zakonu.
3. Vsaka taksna znamka, najsi se prilepi na papir ali pa je na papirju natisnjena, ima v sredi patrijarhijski grb in označeno denarno vrednost.
4. Velikost taksnih znamk in taksnih papirjev, njih barvo in vobče njihovo zunanjo obliko določa, po potrebi izpreminja in objavlja v patrijarhijskem službenem listu srbske pravoslavne cerkve patrijarhijski upravni odbor po predhodnem sporazumu z ministrom za finance.
5. Vsaka vrsta taksnih znamk in taksnega papirja predstavlja posebno izdajo in se mora razlikovati po barvi ali obliki ali pa po barvi in obliki od druge vrste.
6. Patrijarhijski upravni odbor vzame po dokazani potrebi lahko poedine vrste taksnih znamk in taksnih papirjev iz prometa.
7.	Ce se izpremeni oblika taksne znamke ali če se vzame iz kakršnegakoli razloga kakšna vrsta taksne vrednotnice iz obteka (odstavek 6.), prestane takšna taksna vrednotnica veli jati od dne, ki ga določi v dotični objavi patrijarhijski upravni odbor. Prodajalci cerkvenih taksnih vrednosti (člen 15.), ki imajo še kaj neprodanih taksnih vrednotnic iz obteka vzete izdaje, lahko zamenjajo te z novimi ali drugimi taksnimi vrednotnicami v 90 dneh od dne, do katerega je v objavi o vzetju iz obleka določena uporaba iz obteka vzetih taksnih vrednotnic.
Zamenjavo vrši pristojni eparhijski upravni odbor. Organ eparhijskega upravnega odbora, ki zamenjuje tudi še po navedenem roku, mora nadomestiti cerkvi vrednost znamk in papirjev, zamenjanih po tem roku.
Prošnje za zamenjavo niso zavezane taksi.
Člen 14.
1. Pri vsakem eparhijskem upravnem odboru mora biti zadostna količina taksnih vrednotnic. Eparhijski upravni odbor se zalaga s potrebno količino taksnih vrednotnic od patrijarhijskega upravnega odbora. Od ondot so eparhijski upravni odbori dolžni, se zalagati in imeti v zalogi tudi potrebne količine knjig in obrazcev in zalagati z njimi kakor tudi s taksnim materialom vse prodajalce cerkvenih taksnih vrednotnic v svojem uradnem območju po njihovih zahtevanjih.
2. Pri eparhijskih upravnih odborih mora biti taksnih vrednosti najmanj za potrebo treh mesecev, največ pa za potrebo šestih mesecev, pri prodajalcih pa najmanj za potrebo dveh mesecev. Zahtevanja morajo ustrezati dejanski potrebi in porabi.
To velja tudi za zahtevanja knjig in obrazcev, ki se predpišejo z navodilom o ravnanju z vrednotnicami in denarjem (člen 16., točka 3.).
3. Eparhijski upravni odbori morajo zahtevati svoje potrebe glede taksnega materiala najkesneje do 10. dne v mesecu.
4. Eparhijski upravni odbor pošilja taksne vrednotnice prodajalcem alli jih vrača patrijarhijskemu upravnemu odboru najkesneje do 20. dne v mesecu, da se morejo pdslane taksne vrednotnice pri prejemnikih še v istem mesecu knjižiti.
5. Taksne vrednotnice sprejemajo eparhijski upravni odbori in prodajalci in jih pošiljajo patrijarhijski upravni odbor eparhijskim upravnim odborom in eparhijski upravni odbori prodajalcem vselej komisijski vpričo treh oseb. Za patrijarhijski upravni odbor določa te tri osebe predsednik patrijarhijskega upravnega odbora, za eparhijski upravni odbor pa eparhijski arhi-jerej. Pri parohijskih in manastirskih upravah so te-le tri osebe: pristojni paroh, odnosno predstojnik inana-stira, predsednik cerkveno-občinskega upravnega odbora, odnosno manastirski namestnik, tretjega in njegovega namestnika pa odredi občasno cerkveno-občinski odbor, za manastire eparhijski upravni odbor.
6. Eparhijski upravni odbori ne opravljajo prodaje taksnih vrednotnic; morajo samo zalagati podrejene prodajalce taksnih vrednotnic s taksnimi vrednotnicami in potrebnimi obrazci za taksne posle. Potrebne knjige in obrazce za taksne posle zahteva eparhijski upravni odbor tako za svojo potrebo kakor tudi za potrebo svojih prodajalcev za šestmesečno potrebo hkratu od patrijarhijskega upravnega odbora.
Prodaja taksnih vrednotnic (prodajalci).
Člen 15.
1. Cerkvene taksne vrednotnice prodajajo in veljajo za prodajalce cerkvenih taksnih vrednotnic:
a) parohijske uprave;
b) manastirske uprave, ki jih določi eparhijski upravni odbor;
c) eparhijska cerkvena sodišča;
č) vsi, ki jih posebej in po potrebi določi eparhijski upravni odbor.
2. Prodajalci smejo prodajati taksni material samo za gotov denar. Če opravlja prodajalec sam cerkveni taksi zavezano dejanje (n. pr. parohijska uprava napravi izpisek iz matice na taksnem papirju, ki se pri njej kupuje), se šteje prodaja taksnih vrednotnic za samo-stailno opravilo, povsem ločeno od uradnega dejanja, zavezanega taksi. •
3. Taksne vrednotnice morajo prodajalci hraniti na varnem in suhem kraju, stalno pod ključem. Taksne vrednotnice, zlasti pa taksne znamke, morajo biti spravljene v zavitkih iz. papirja, vsaka vrsta v svojem zavitku. Zavitki, na katerih je treba zunaj označiti vrsto V njih vložene taksne vrednotnice, morajo biti po vrsti zložene po taksnih vrednotnicah.
4. Taksne znamke se morajo pri prodaji oddajati od tiste vrednosti, ki se zahteva. Samo, če kakšne vrste ni, je dopustno oddati namesto zahtevane znamke dve ali več drugih, ki skupaj predstavljajo vrednost zahtevane znamke.
5. Denar od prodaje taksnih vrednotnic se izroča pošti na čekovni račun patrijarhijskega upravnega odbora.
Člen 16.
1. Za izdelavo taksnih vrednotnic skrbi posebna komisija, ki je pod nadzorom patrijarhijskega upravnega odbora. Komisija je sestavljena iz 3 do 5 članov. Vse člane kakor tudi predsednika komisije postavlja patrijarhijski upravni odbor.
2. Patrijarhijski upravni odbor vodi vrhovni nadzor in osrednjo evidenco o gibanju cerkvenih taksnih vrednotnic in o dohodku od cerkvenih znamk.
3. Patrijarhijski upravni odbor izda posebno navodilo, kako je poslovati ob zahtevanju, zalaganju, prodaji, zamenjavi in knjiženju cerkvenih taksnih vrednotnic (taksnih papirjev in taksnih znamk) in o ravnanju z denarjem, prejetim po tem pravilniku.
Pregledi (revizija).
Člen 17.
1. Odrejeni kontrolni organi so zavezani vsak mesec, ko opravijo mesečni sklep, s preštetjem taksnih vrednotnic se tudi uveriti, ali ustreza dejansko stanje stanju teh vrednotnic po knjigah. Če se ugotovi pri tem kakšen manjek, mora organ, ki mu je poverjeno ravnanje s taksnimi vrednotnicami, tak manjek z gotovim denarjem nadomestiti. Takšne preglede morajo vršiti odrejeni kontrolni organi večkrat.
O vsakem pregledu vpiše in podpiše odrejeni kontrolni organ v dnevnik kratek zapisek pod mesečnim sklepom o tem: kdaj se je pregled opravil in kaj se je pri tem našlo.
2. Eparhijski upravni odbor odredi kdaj pa kdaj nenadne preglede svojih podrejenih prodajalcev, pa tudi
vseh ostalih cerkvenih oblastev in organov, ki pobirajo takse v gotovem denarju. Ti pregledi se opravljajo bodisi po uslužbencu, odposlanem iz eparhijske pisarne, bodisi po arhijerejskih namestnikih ali po kakšni drugi, za to posebej pooblaščeni osebi.
Arhijerejski namestnik mora ob rednem pregledu poslovanja (člen 154., točka 9., ustave srbske pravoslavne cerkve) njemu podrejenega parohijskega duhovništva vsakrat pregledati tudi njegovo poslovanje glede uporabe in izvrševanja odredb tega pravilnika. Pri vsakem takem pregledu skllene vsak nadzorni organ dnevnik prejemkov in izdatkov in primerja, ko ugotovi stanje taksnih vrednotnic po dnevniku, to stanje z dejanskim stanjem, ki se ugotovi s tem, da se preštejejo vse vrste taksnih vrednotnic. Vsak ugotovljeni manjek se mora takoj zapisniški ugotoviti in računodajnik pozvati, da manjek takoj nadomesti. Sicer je postopati, če ne odredi patrijarhijski upravni odbor kaj drugega, zoper njega po členu 18., točki 7.
3. Ob takih pregledih je zlasti tudi paziti na pobiranje taks v gotovem, pri čemer je primerjati pobrane vsote s priznaniškimi bloki in poedinimi primeri, vpisanimi v matice in v druge knjige, predpisane za pa-rohijo.
4. Poslovanje eparhijskega upravnega odbora o upravljanju taksnih vrednotnic in pobiranju taks v gotovem mora občasno pregledovati patrijarhijski upravni odbor.
Kazni.
Člen 18.
1. Cerkveno-jerarhijski in cerkveno-samoupravni uslužbenci, ki prodajajo takšne vrednotnice draže od njihove določene cene ali pobirajo za takso v gotovem večji znesek, nego je določeno v dotični tarifni številki, se kaznujejo, da plačajo petkrat toliko, kolikor so vrednosti preveč vzeli.
Če ponovi isto ali podobno kaznivo dejanje, se obtoži krivec zaradi prevare po kazenskem zakonu pristojnim državnim sodnim oblastvom.
2. Cerkveni organi, ki izdajo potrdila, izpričevala in izpiske in drugo iz službenih knjig s takso, manjšo od predpisane, se poleg obveznosti, nadomestiti izgubo pri taksi, kaznujejo še s petkratnim zneskom te izgube.
3. Cerkveni organi, ki uporabijo že rabljeno taksno znamko ali taksni papir, se kaznujejo še z dvajsetkrat-nim zneskom teh vrednosti.
4. S cerkvenimi organi, ki vzamejo predmete, ki so se morali predhodno predpisno taksirati, v postopanje brez takse ali brez zadostno pobrane takse, odnosno ki so brez predpisnega plačila takse opravili kakšno uradno dejanje, za katero je predpisano plačilo v gotovem denarju, je postopati po odstavku 2.
5. Cerkveni organi, ki uporabijo poškodovano taksno znamko ali poškodovani taksni papir, se kaznujejo še z desetkratnim zneskom vrednosti uporabljene taksne znamke ali taksnega papirja.
6. Z organi, ki uporabijo zoper odredbo člena 6. o davčn"m predpisu nižjo taksno postavko v tistih tarifnih številkah, pri katerih je predpisano plačilo takse po višini davčnega predpisa, je postopati po odredbi odstavka 2.
7. Cerkveni organi, ki uporabijo denar, prejet za prodane taksne vrednotnice ali pa za opravljena uradna dejanja, za katera je določeno plačilo v gotovem, ne-
upravičeno v svoj prid, se obtožijo zaradi poneverbe državnim sodnim oblastvom.
8.	Zaradi malomarnosti se kaznujejo z Din 30— do Din 500'— organi:
a) ki na spis, oproščen takse, ne zapišejo razlogov oprostitve (člen 3., točka 2.);
b) ki ne opravljajo taksnega opomina, kjer je po tem pravilniku predpisan;
c) ki ne uničujejo taksnih vrednotnic, kakor je določeno v členu 9., točkah 3. in 4.;
č) ki ne hranijo taksnih vrednotnic skrbno in v redu (člen 15., točka 3.);
d) ki ne vodijo predpisno taksnih dnevnikov in ostalih taksnih zapiskov, ki ne predlože ob času pred-pisnih obračunov ali ne polože ob času pri pošti denar, pobran za takso po tem pravilniku;
e) ki so vobče malomarni pri izvrševanju odredb tega pravilnika.
Člen 19.
1. Če povzroče kazniva dejanja po členu 18. potrebo posebnih izdatkov (n. pr. odposlatev revizorja in pod.), jih povrne okrivljeni organ, ki se obsodi.
2. Kazni, izrečene po členu j.8., se ne morejo ne oprostiti ne znižati.
3. Vsa povračila in vse kazenske zneske, izrečene po tem pravilniku, izterjajo, kolikor se ne dajo poravnati z odtegljaji od plač dotičnih uslužbencev, po členu 6. zakona o srbsko-pravoslavni cerkvi državna oblastva na pismeno zahtevo cerkvenega oblastva.
Člen 20.
1. Za poizvedovanje in sojenje krivca po členu 18. tega pravilnika je pristojen:
a) za cerkveno-jerarhijske in samoupravne uslužbence eparhije eparhijski upravni odbor;
b) za uslužbence jerarhijskih in samoupravnih teles pri patrijarhiji patrijarhijski upravni odbor.
2. Kazensko postopanje se uvede na zasebno tožbo ali ovadbo ali pa po referatu, ki ga podajo po službeni dolžnosti cerkvena oblastva, telesa in organi.
3. Postopanje je pismeno. Brez tehtnega razloga se izdaja odločbe ne sme odlagati. Izdane sodbe so izvršne.
4. Nihče ne more biti obsojen, če ni bil zaslišan ali najmanj dvakrat po zakoniti poti pozvan, naj poda na obtožbene navedbe pismen odgovor z dokazi.
5. Če se pojavi ali odkrije taksno kaznivo dejanje, ki ima za posledico kazen nad 5000 dinarjev, morajo zaprositi pristojna oblastva iz odstavka 1. tega člena državna oblastva po redni zakonski poti za zavarovanje na imovino odgovornih oseb.
6. Tožbe zbog kaznivih dejanj po tem pravilniku, ki se kaznujejo po državnem kazenskem zakonu, poda državnim oblastvom patrijarhijski upravni odbor.
Člen 21.
Vse po tem pravilniku izrečene in izterjane kazni ff denarju se stekajo po polovici v sinodalni sklad, po polovici v eparhijsko blagajno.
Končne odredbe.
Člen 22.
1.	Vsa navodila in pojasnila, ki jih izda v mejah in po smislu tega pravilnika in njegove tarife zaradi
njiju uporabe patrijarhijski upravni odbor, so obvezna za vsa cerkvena oblastva, telesa in organe.
2.	Obvezno tolmačenje samih odredb pravilnika in njegove tarife spadajo v izključno pristojnost svetega arhijerejskega zbora.
Clen 23.
Razen taks, določenih v tarifi tega pravilnika, se smejo jemati za pokrivanje občnih potreb srbske pravoslavne cerkve tudi takse od duhovniških dejanj.
Kdaj in koliko teh taks je jemati in kdo naj jih pobira, odredi sveti arhijerejski zbor po predhodni odobritvi ministra pravde v sporazumu z ministrom za finance.
Clen 24.
Vsi spisi in listine, ki se izdajo od dne, ko dobi ta pravilnik moč, so zavezane cerkvenim taksam po njegovih odredbah.
Za začeta, a ne še dovršena uradna dejanja administrativnega in sodnega značaja, glede katerih je taksni obveznosti po dosedanjih zakonskih predpisih že zadoščeno, se ne pobira taksa po tem pravilniku.
Ko dobi ta pravilnik obvezno moč, prestanejo veljati vse prejšnje odredbe o predmetih cerkvenih taks, doiločenih v tem pravilniku.
Clen 25.
Preden se ne izdelajo taksne znamke in taksni papirji, določeni s tem pravilnikom, in ne pridejo v promet, se pobira taksa v gotovem denarju.
Taksne znamke in taksni papirji se morajo izdelati najdalj v letu dni.
Clen 26.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi trideseti dan po razglasitvi.
DRUGI DEL.
Tar. post. 1. Na vse pismene vloge	Taasa znaša v		
ali na zapisnik dane prošnje, opozo-		j-	
ritve, dopolnitve, izjave v spisih z za-		"Č3 ►v*	
htevki itd., razen tistih, za katere je	a,	E	o3 e
določena v tej tarifi kakšna druga taksa	c3 C-	c3 N	** O
(glej člena 2. in 3.), neglede na število in velikost pol 				
			5		
Pripomba. Na prošnje za pre-			
gled ali proučitev že dokončanih spisov	—	10	
Tar. post. 2. Na vsako prilogo ka-			
kršnekoli vrste k vlogam po tar. post. 1.,			
kakor tudi na priloge k pritožbam,			
tožbam in ostalim vlogam, razen tistih,			
ki se taksirajo s kakšno drugo takso,			
a ne s takso po tar. post. 1		—	2	—
Pripomba 1. Ta taksa se ne			
plačuje na tiste priloge, ki so oprem-			
ljene s kakšno drugo takso po tej tarifi.			
Pripomba 2. Prilogfe se morajo			
taksirati tudi, če so opremljene z			
državno takso.			
Tar. post. 3. Na izpričevala in po-			
trdila, izdana službeno poedincem, ra-			
zen tistih, za katere je predpisana po-			
sebna taksa		20		
Pripomba. Na .zpričevala in			
potrdila, ki se izdajo v obliki izjave ali			
zaznamka na poedinih spisih, se plača	—	20	—
Tar. post. 4. Spisi (odloki, sodbe, obvestila in vsake vrste rešitev itd.), za katere ni določena kakšna druga taksa, za vsak izvod v izvirniku . . .
Tar. post. 5. Za opomine, s katerimi se kdo poziva, naj položi takso, ki jo je bi'l dolžan plačati tudi brez poziva
Pripomba. Ce ne pošlje opominjana oseba popolne takse, se uradno dejanje ne opravi, opomin pa se vloži k spisom.
Tar. post. 6. Za prepise službenih spisov in listin Urez overovitve, za izpiske iz računskih in drugih knjig, od vsake cele ali začete pole v izvirniku:
a) če napravi prepis prosilec sam
b) če napravi prepis služb, organ
Pripomba 1. Ce je sestavljen
spis, ki se prepiše, v tujem jeziku, se pobirajo te takse v trikratnem znesku.
Pripomba 2. Te takse ne plačujejo službene osebe (cerkvene, državne in samoupravne), katerim se izdajajo prepisi za službeno rabo.
Pripomba 3. Prepisi se izdajo in prepisovanje se dovoljuje samo na prošnjo, taksirano po tar post. 1.
Tar. post. 7. Za potrditev overovitve podpisa............................
za potrditev overovitve prepisa za vsako polo v izvirniku pa po...................
Pripomba 1. Ce se napravi ista potrditev, odnosno overovitev na več izvodih, se plača ta taksa za vsak izvod posebej.
Pripomba 2. Za overovitve, izdane za službeno rabo in na uradno zahtevo kakšnega urada, se ta taksa ne plačuje.
Pripomba 3. Overovitve se smejo izdajati samo na prošnjo, taksirano po tar. post. 1.
Tar. post. 8. Za koledarsko besedilo zaradi natiska plača, kdor ga zahteva: '
a) za besedilo, izdelano od cerkve
b) za primerjanje s cerkvenim izvirnikom in popravek zasebnega besedila ....................................
Tar. post. 9. Za oceno verskih učbenikov in versko-moralnih knjig, ki jih predlože poedini pisatelji zaradi odobritve ali priporočila, se plača za vsak učbenik ali knjigo.......................
Cerkveno-sodne takse.
A.	V zakonskih stvareh.
Tar. post. 10. V zakonskih sporih se plača kot taksa:
1.	Na prošnjo, naj se uvede postopanje v zakonskem sporu . . . , ,
Taksa znaša v
a,
c3
cS
C
<&
T3
20 —
300
200
2. Za vsak spravni poskus na zapisnik:
a) pred parohijskim duhovnikorti
b) pred arhijerejskim namestnikom ..............................
3. Za tožbo, odgovor, naroke, razprave in vsa dejanja do sodbe in za sodbo samo, skupaj:
a) če plačuje neposrednega davka do 100 dinarjev ....
b) če plačuje neposrednega davka nad 100 do 200 dinarjev .
c) če plačuje neposrednega davka nad 200 do 400 dinarjev .
č) če plačuje neposrednega davka nad 400 do 600 dinarjev .
d) če plačuje neposrednega davka nad 600 od 1000 dinarjev
e) če plačuje neposrednega davka nad 1000 dinarjev .	.	.
Pripomba 1. Takso iz točk 1. in 2. plača pokrenitelj spora. Takso iz točke 3. plača, kdor vloži tožbo. Ce zahteva med sporom tudi druga stranka razvezo zakona, se od' nje ne pobere nova taksa.
Pripomba 2. Taksa iz točke 3. se mora položiti obenem z vloženo tožbo pri pristojnem cerkvenem- sodišču.
4. Na prošnjo za obnovo zakonskega spora ...................................
Pripomba. Ce se obnova dovoli in postopanje uvede, plača prosilec za obnovo takso po točki 3. te tarifne postavke.
5. Če se prizna pokrenitelju zakonskega spora siromaška pravica, ne plača takse niti tedaj, če bi se zakon razvezal v njegovo škodo. Ce ne uživa v dotičnem zakonskem sporu nasprotna stranka siromaške pravice, plača ta predpisno takso namesto oproščenega pokrenitelja pravde, ako se zakon razveže v njeno škodo.
Tar. post. 11. Za razveljavitev zakona se pobira taksa iz tar. post. 10.
Tar. post. 12. Za pismeno prošnjo, naj se odloži narok...................  .
Pripomba. Ce se takšna prošnja ponovi, se plača za prvikrat dvakratna, za drugikrat in za vsak nadaljnji primer pa petkratna taksa.
Tar. post. 13. Za vlogo, s katero se opravičuje izostanek od naroka . . .
Tar. post. 14. Na zahtevo enega zakonskega druga, .naj se postavi zastopnik drugi stranki, ki se zakonskega »pora noče udeleževati:
a)	za prošnjo in rešitev ....
Taksa znaša v
a
(V
T3
20
10
10
10
50
100
150
200
300
400
b)	za oklic (edikt) v službenem listu, najsi se objavi enkrat, dvakrat ali trikrat, skupaj .
Tar. post. 15. Na pritožbo zoper rešitev ali sodbo cerkvenega sodišča . .
Tar. post. 16. Za razveljavitev že-nitovanjskega izpraševanja (člen 154., točka 12., cerkvene ustave)..............
Pripomba. Kjer obstoji obvezno sojenje državnih sodišč o civilnem zakonu pred sojenjem o cerkvenem zakonu, se pri cerkvenih sodiščih ne plačuje nikakšna taksa.
B.	V stvareh cerkvenih kaznivih dejanj.
(Členi 208. do 220. cerkvene ustave.)
Tar. post. 17. V kazenskih stvareh:
a) če se je pokrenilo postopanje na zasebno tožbo, plača vložilec tožbe za celotno postopanje do sodbe, ob vložitvi tožbe vnaprej............................
b) če se vodi postopanje po službeni dolžnosti, plača, kdor je s sodbo izrečen za krivega ali je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov......................
Tar. post. 18. Za sodbe, ki jih izreče:
a) eparhijski arhijerej (člen 102., točka 21., cerkvene ustave)..............
b) eparhijsko cerkveno sodišče (člen 129., cerkvene ustave) ....
Pripomba 1. Takso na sodbo plača vsaka oseba, ki je obsojena ali pa oproščena zbog pomanjkanja dokazov, najsi so bile obsojene z eno sodbo.
Pripomba 2. Ce je po zasebni tožbi obdolžena oseba s sodbo oproščena, plača takso na sodbo, kdor je tožbo podal.
Pripomba 3. Dolžnost, plačati takso, se mora izreči v sodbi.
C. V disciplinskih stvareh.
Tar. post. 19. Za disciplinske sodbe plača obsojenec..........................
Pripomba. Ce se po zasebni tožbi obdolžena oseba oprosti, plača takso za sodbo vložilec tožbe.
Tar. post. 20. Za pritožbe zoper sodbe po tar. post. 18., točki b), in tar. post. 19. se plača.......................
Tar. post. 21. Za prošnje za omilitev kazni:
a) eparhijskemu arhijereju (člen
102.,	točka 22., cerkvene ustave) . . .
b) svetemu arhijerejskemu zboru (člen 63., točka 30., cerkvene ustave) .
Taksa znaša v
50
eS
44
S
C3
D
-a
100
50
50
50
100
25
50
25
50
Taksa znaša v
C.	Ostale cerkveno-sodne stvari.
Tar. post. 22. Za pravde med duhovniki [člen 129., točka b), cerkvene ustave], odnosno med njihovimi rodbinami zaradi parohijskega dohodka plača ob vložitvi tožbe, kdor pokrene pravdo, za tožbo in celotno postopanje, vštevši sodbo, po vrednosti spornega predmeta, kj se zahteva s tožbo, ob času vložitve tožbe, in to v sporih:
a) do 500 dinarjev...................
b) nad	500 do 1000 dinarjev .	.	.
c) nad	1000 do 5000 dinarjev	.	.
č) nad	5000 do 10.000 dinarjev	.	.
d) nad	10.000 dinarjev.............
Tar. post. 23. Za prijavljeno pritožbo po členu 74., poslednjem odstavku, ustave, zoper sodbo...................
Tar. post. 24. Na prošnjo in rešitev v stvareh izločitve, odnosno odreditve drugega sodišča:	.	.	.
a) vsega telesa......................
b) poedinca .........................
Tar. post. 25. Na pritožbo zoper rešitev pod tar. post. 24...................
Cerkveno-pravne takse.
i Tar. post. 26. Na pritožbe zoper upravne rešitve in sodbe cerkvenih oblastev, teles in organov, s katerimi se je kršil pritožilčeV Zasebni interes .	.
Tar. post. 271 Za pritožbe na sveti arhijerejski sinod in patrijarhijski upravni odbor zoper dekret o postavitvi
Tar. post. 28. a) Za izpisek iz pa-rohijskih matic in drugih parohijskih knjig..............................
b) Za izpisek iz domovnega zapisnika in za sestavo rodbinskih poročil, za vsako osebo.....................	.
c) Za izpiske, ki se izdajo izključno zaradi vpisa v šolo, kar se mora na izpisku izrečno označiti .	.	.	. ’ .	.
Pripomba 1. Ce je v rodbini več ko 5 članov, se plača za vsako osebo nad 5 članov polovična taksa po tar. pdšt. 28., točki b).
Pripomba 2. Izpisek iz domov-nika zaradi vpisa v domovnik druge parohije ob selitvi ni zavezan taksi.
Tar. post. 29. Za prošnjo in dovolitev pristojnega duhovnika, da se njegov parohijan lahko poroči v drugi pa-rohiji....................................
Pripomba. Poročila paroha drugemu o izvršenem ženitovanjskem izpraševanju ali o opravljenih oklicih niso zavezani taksi.
v
Tl
25
50
50
50
10
25
50
20
75
100
150
100
50
	Taksa znaša v		
	3		=s
		^3	'trn?
		H	CS
Tar. post. 30. V naslednjih prime-		5	C
rih se plačuje za dekret o postavitvi			
taksa: 1. Za parohijskega dijakona . . .	__			50
2. Za začasnega paroha .....	—	—	50
3. Za stalnega paroha		—	—	100
4. Za začasnega predstojnika mana-stira		_		50
5. Za stalnega predstojnika mana-stira				100
6. Za arhijerejskega namestnika .	—	—	ICO
7. Za arhijerejskega zamenika . .				100
8. Za nižjega uradnika je^arhijskih in samoupravnih uradov, suplenta bogo-slovnice, učitelja itd				50
9. Za višjega uradnika jerarhijskih samoupravnih uradov, profesorja bogo- slovnice itd				100
10. Za odlikovanje s cerkvenim pasom 				50
11. Za odlikovanje s protojerejskim naprsnim križem . . . . . . . . .			200
12. Za dekret o prevedbi v višje jerarhijske čine, odnosno postavitve za: a) protodijakona, arhidijakona in sindela				50
b) protojereja, protosindela in igumana				100
c) arhimandrita						200
č) vikarnega episkopa ....	—	—	500
d) eparhijskega episkopa . . .	—	—	1000
e) mitropolita		—	—	2000
f) patrijarha .......	—	—	5000
Tar. post. 31. Za izpričevala: 1. o opravljenih izpitih za cerkveno-jerarhijske in cerkveno-samoupravne položaje			50	
2. ob prestopu iz ene šole v drugo, semestralna in letna			20	
3. završna (z absolutorijem, diplomska) 					100	
Pripomba. Za duplikate se plača ista taksa. Tar. post. 32. Za vsako ponudbo pri ofertalnih licitacijah se plača . . .		100	
če pa je ponudba iz inozemstva . .	—	—	200
Tar. post. 33. Za licitacije o prodaji ali oddaji v zakup (najem), ki se vrše z javno dražbo, se pobere kot taksa na zapisnik o licitaciji od vsakega dražitelja			10	
Tar. post. 34. Na prošnjo, naj se razveljavi licitacija v primerih tar. post. 32. in 33., po izdražbani vrednosti: do 500 dinarjev			20	
nad 500 do 1000 dinarjev ....	—	50	_
nad 1000 dinarjev na vsakih popolnih ali začetih 1000 dinarjev ....	—m	10	..
Tar. post. 35. Za pooblastilo pred cerkvenimi oblastvi se plača poleg
državne takse..............................
Tar. post. 36. Za dovolitev, da se kopira načrt, ki je pri cerkvenih obla-stvih, če zahteva to kupijo zasebna stranka, se plača, poleg povračila stroškov za kopiranje..........................
Tar. post. 37. a) Za zahtevanje tehniškega pregleda (t. j. pravilnosti in količine izvedenega deta pri prevzeti gradnji, kjer ne gre za ugotovitev zaslužka) ...................................
b) Za vsako zahtevanje tehniškega pregleda, če se naj zgradba kot dovršena izroči, ako znaša skupna vrednost posla:
do 50.000 dinarjev....................
nad 50.000 do 100.000 dinarjev . . nad 100.000 dinarjev..................
c) Vsak tehniški pregled popravila zgradbe po vrednosti posla:
do 10.000 dinarjev....................
nad 10 000 do 50.000 dinarjev . , nad 50.000 dinarjev...................
Takse za spreglede (dispenzacije).
Tar. post. 38. Za prošnje za spregled krvnega, duhovnega sorodstva, odnosno svaštva plača, poleg takse v znamkah po tar. post. 1. in 2.:
a) kdor plačuje neposrednega davka do 60 dinarjev na leto..................
b) kdor plačuje neposrednega dav-da nad 60 do 150 dinarjev na leto . .
c) kdor plačuje neposrednega davka nad 150 dinarjev na leto ....
Pripomba. Ce se predloži prošnja za spregled svetemu arhijerejske-mu sinodu, se zvišajo te takse v gotovem denarju za polovico.
Tar. post. 39. Na prošnjo za dovolitev, vstopiti v četrti zakon, poleg takse v znamkah po tar. post. 1. in 2.:
a) če so prestali predhodni zakoni zbog smrti zakonskega druga ....
b) če je prestal prvi ali drugi zakon zbog razveze, tretji pa zbog smrti zakonskega druga ..........................
c) če je prestal tretji zakon zbog razveze ...................................
Tar. post. 40. Na prošnjo za ponovni vstop v zakon, ko je po sodbah cerkvenih, odnosno civilnih sodišč o razvezi zakona vezan na pogoj, se plača poleg takse v znamkah po tar. post. 1. in 2. in takse, določene v tar. post. 38., točkah
a), b) in c), še v gotovem.................
Tar. post. 41. Na prošnjo za vstop v zakon osebe pod ali nad starostjo,
Taksa znaša v
a
§
10 —
50
20
50
100
50
100
200
300
50
100
200
100
200
300
100
50
50
predpisano z zakonom, se plača poleg takse v znamkah iz tar. post. 1. in 2. in takse, določene v tar. post. 38., točkah
a), b) in c), v gotovem.....................
Tar. post. 42. Na prošnjo za dovolitev, stopiti v zakon brez predpisanih predhodnih oklicev, se plača, poleg takse v znamkah iz tar. post. 1. in 2.,
za vsak oklic...............................
Tar. post. 43. Na prošnjo, naj se
dovoli opelo samomorilca....................
Tar. post. 44. Na prošnjo in razreš-nico za kanonsko odpustitev iz eparhije Pripomba. Vselej, kadar se plača pri sklenitvi civilnega zakona za spregled državna taksa, se ne plača cerkvena taksa.
Sremski Karlovci, dne 25. marca 1933.; Sin. br. 3571.
AE. Patrijarh Varnava s. r.
Taksa znaša v
C«
C!
o>
T3
Na osnovi člena 12. zakona o srbski pravoslavni cerkvi in člena 258. ustave srbske pravoslavne cerkve odobrujeva ta pravilnik o pobiranju takse za uradna dejanja jerarhijskih in samoupravnih oblastev, teles in organov srbske pravoslavne cerkve.
V Beogradu, dne 27. marca 1933.; št. 30.639.
Minister pravde:
B.	Maksimovič s. r.
Minister za finance: dr. Mil. Dordevič s. r.
485.
Ratifikacija
mednarodne radio-telegrafske konvencije z občnim in dopolnilnim pravilnikom po Argentini.*
Ameriško poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom št. 2677 z dne 14. junija 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je republika Argentina dne 15. maja 1933. ratificirala mednarodno radio-telegrafsko konvencijo z občnim in dopolnilnim pravilnikom, sklenjeno in podpisano v Washingtonu dne 25. novembra 1927. in razglašeno v »Službenih novinah« št. 33/XII z dne 12. februarja 1930.**
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 17. junija 1933.; Pov. br. 11.649.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24.	junija 1933., št. 140/XXXIX/415.
** »Službeni list« št. 558/66, 713/88, 795/102 iz 1. 1932., št. 140, 141/17, 296, 297/46 iz 1. 1933.
486.
Ratifikacija
konvencije o svetovni poštni zvezi za Filipinske otoke, Alžir in za Francoske kolonije.t
Poslaništvo Velike Britanije v Beogradu je obvestilo t; noto št. 16 z dne 1. marca 1933. ministrstvo za zunanje posle, da so se izvršile dne 16. decembra 1932. za Filipinske otoke, dne 4. januarja 1933. za Alžir in dne 4 januarja 1933., za Francoske kolonije in protektorate v Indokini in vse ostale francoske kolonije in mandata Togo in Kamerun ratifikacije konvencije o svetovni poštni zvezi, podpisane v-Londonu 28,- junija 1929., pri nas razglašene v »Službenih novinah« št. 188/LXIX z dne 19. avgusta 1930, .
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
3.	marca 1933.; Pov. br. 4195.
487.
Ratifikacija konvencije o nočnem delu žensk in konvencije o nočnem delu otrok v industriji po Venezueli:*
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom št C. L. 35/1933—V z dne 16. marca 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je Venezuela ratificirala: 1. konvencijo o nočnem delu žensk,** in 2. konvencijo o nočnem delu otrok v industriji,*** usvojeni na prvem zasedanju mednarodne konference dela v Washingtonu od dne 29. oktobra do dne 29. novembra 1919., razglašene v »Službenih novinah« št. 95/XXII z dne 30. aprila 1927. Navedena ratifikacija je registrirana skladno z odredbami člena 406., dela XIII., versailleske pogodbe pri tajništvu Društva narodov z dnem 7. marca 1933.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
18.	maja 1933.; Pov. br. 6484.
488.
Ratifikacija
Dominikanske republike glede konvencije o
najmanjši starostni dobi otrok za pripustitev
za industrijska dela.+t
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dbjnsom št. C. L. 20 1933. V z dne 17. februarja 1933.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	marca 1933., št. 54/XVI/173. —Prim. »Službeni list« Št. 172/27 iz 1. 1030. (zakon), št. 93/7, 94/7, 144/10, 145/10,
314/30, 554/66, 555/66, 556/66 iz 1. 1932., št. 122/16, 139/17 tt,*l.-.ilB3a,,.»n>. >6 , i!»oq aimntii*
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
27.	maja 1933., št. 117/XXXIV/342.
** »Službeni list« št. 642. 646/82 iz 1. 1931., št. 104/7, 612/71, 699/87 iz 1. 1932., št. 35/5 (I.) iz 1. 1933.
*** »Službeni list« št. 642, 644/82 iz 1. 1931., št. 612/71, 699/87 iz 1. 1932., št. 35/5 (I.) iz 1. 1933.
+t Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. junija 1933., št. 121/XXXV/352.
ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala Dominikanska republika mednarodno konvencijo, s katero se določa najmanjša starostna doba za pripustitev otrok za industrijska dela, usvojeno na prvem zasedanju mednarodne konference dela v Washingtonu od dne 29. oktobra do dne 29. novembra 1919., razglašeno v »Službenih novinah« št. 95/XXII z dne 30. aprila 1927.1 Omenjena ratifikacija je registrirana pri tajništvu Društva narodov z dnem 4. februarja 1933.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
17.	maja 1933.; Pov. br. 4518.
489.
Pristop
Perzije k mednarodni konvenciji za pobijanje trgovine z belimi sužnji in k mednarodnemu sporazumu za uspešno zaščito zoper kriminalno trgovino, znano pod imenom »trgovina z belimi sužnji«.2
Francosko poslaništvo v Beogradu je obvestilo s svojo noto št. 59 z dne 16. maja 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je pristopila Perzija dne 11. aprila 1933. k mednarodni, konvenciji za pobijanje trgovine z belimi sužnji, sklenjeni v Parizu dne 4. maja 1911., in k mednarodnemu sporazumu za uspešno zaščito •szoper kriminalno trgovino, znano pod imenom »trgovina z belimi sužnji«, sklenjenemu v Parizu dne 18. maja 1904. (Ta konvencija in sporazum sta razglašena v »Službenih novinah« št. 117/L z dne 21. maja 1929.3)
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 23. maja 1933.; Pov. br. 9844.
490.
Mednarodna konvencija za pobijanje trgovine z belimi sužnji — način vročanja prošenj, usvojen po Danski.4
Dansko poslaništvo je z noto št. 636/28 B. 3 z dne
19.	aprila 1933. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je stopila mednarodna konvencija za pobijanje trgovine z belimi sužnji s sklepnim zapisnikom vred, sklenjena in podpisana v Parizu dne 4. maja 1910., razglašena v »Službenih novinalu št. 117/L z dne 21. maja 1929.,5
1 »Službeni list« št. 642/82 iz 1. 1931., št. 612/71 iz 1. 1932., št. 35/5, (I.) iz 1. 1933.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. junija 1933., št. 121/XXXV/355.
3 »Uradni list« št. 21/6 (II.) iz 1. 1929./1930., »Službeni list« št. 53/4 iz 1. 1932., št. 121/16 iz 1. 1933., odnosno »Uradni list« št. 21/6 (III.) iz 1. 1929./1930., »Službeni list« št. 120/16 iz 1. 1933.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
27.	maja 1933., št. 117/XXXIV/344.
5 »Uradni list« št. 21/6 (II.) iz 1. 1929.1930. (zakon), »Službeni list« št. 53/4, 121/16 iz L 1932.
v Danski v veljavo na dan 1. januarja 1933. in da bo uporabljala Danska diplomatski način vročanja prošenj, določen v členu 6., točki 3., omenjene konvencije.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
16.	maja 1933.; Pov. št. 7492.
491.
Ratifikacija
konvencije za pobijanje trgovine z ženskami in otroki po Perziji.*
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo s svojim dopisom št. C. L. 40.1933. IV. z dne 7. aprila 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala Perzija dne 28. marca 1933. mednarodno konvencijo za pobijanje trgovine z ženskami in otroki, sklenjeno in podpisano v Ženevi dne 30. septembra 1921. in razglašeno v »Službe-nih novinah« št. 117/L z dne 21. maja 1929.**
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 23. maja 1933.; Pov. br. 9490.
492.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 167 z dne 26.. julija 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
7.	julija 1938., štev. 67175, je bil upokojen sodnik sreskega sodišča v Celju dr. Lenart Adolf v III. položajni skupini 2. stopnje, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Številka 168 z dno 27. julija 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. julija 1933., štev. 60001 /III, je bil p o s t a v 1 j e n za davčnega inšpektorja VI. položajne skupine pri davčni upravi v Novem mestu Maliinger Jakob, višji davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Ptuju, po potrebi službe.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. julija 1933., štev. 60002/III, je bil upokojen Novak Valentin, davčni inšpektor VI. položajne skupine davčne uprave v Novem mestu.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. julija 1933., O. štev. 13857, sta bila premeščena po potrebi službe upravnik državne bolnice za duševne bolezni v Kovinu v IV. položajni skupini 1. stopnje dr. Radman Marko za upravnika občne državne bolnice v Ljubljani v isti položajni skupini in stopnji ter upravnik občne državne bolnice v Ljubljani v IV. položajni skupini 2. stopnje dr. Gerlovič Franc, za
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. junija 1933., št. 121/XXXV/354.
** »Uradni list« št. 21/6 (I.) iz 1. 1929./1930., »Službeni list« št. 642, 643, 644, 645/82 iz 1. 1931., št. 101/7, 610, 611/71 iz 1. 1932.
upravnika drž. bolnice za duševne bolezni v Kovinu v isti položajni skupini in stopnji.
Številka 169 z dne 28. julija 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. julija 1933., I. štev. 44323/0, je bil preveden za predmetnega učitelja 2. skupine II. kategorije pri drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani z veljavnostjo od 2. marca 1930. Tavčar Ivan, strokovni učitelj 1. skupine
III. kategorije.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. julija 1933., O. štev. 14047, je bil postavljen za asistenta VII. položajne skupine občne državne bolnice v Ljubljani dr. Marinčič Ivan, sekundarni zdravnik iste bolnice VIII. položajne skupine.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 5. julija 1933., III. štev. 27272, je bil postavljen za pristava VIII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Kamniku Prah Karol, politično-upravni pripravnik pri istem sreskem načelstvu.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 24. julija
1933.,	štev. Kns 1877/33, na podstavi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje dnevnika »Frankfurter Zeitung«od22. julija 1933., Reichsausgabe (vereinigt die 3 Auegaben), ki izhaja v Frankfurtu.
številka 170 z dne 29. julija 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. julija 1933. so napredovali na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljanii: na filozofski fakulteti za izrednega profesorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine
1.	stopnje dr. Šturm Franc, izredni profesor iste fakultete in uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje in na pravni fakulteti za izrednega profesorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje dr. Jurkovič J o so, izredni profesor iste fakultete in uradnik
IV. položajne skupine 2. stopnje.
Z odlokom ministra za	promet z dne 11. julija 1933.
sta	bila premeščena:	na prošnjo Čeh Josip,
administrativni uradnik VIII. položajne skupine strojnega oddelka direkcije državnih železnic v Subotici v kurilnico v Mariboru; po potrebi službe pa Jurjav-čič Marijan, administrativni uradnik VIII. položajne skupine kurilnice v Mariboru, v strojili oddelek direkcije državnih železnic v Subotici.
Z odlokom ministra za	promet z dne 11. julija 1933.
je	bila premeščena	na prošnjo Top likar
Ivanka, oficial IX. položajne skupine pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Zagrebu, v občni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Številka 171 z dne 31. julija 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. julija 1933., štev. 15781, je napredoval ing. Munih Franjo, šumarski pristav VIII. položajne skupine s plačo 1. peniodskega poviška pri direkciji šum v Ljubljani, za šumarskega višjega pristava VII. položajne skupine.
Številka 172 z dne 1. avgusta 1933.
Z odlokom ministra za promet z dne 31. julija 1933. sta bila postavljena pri direkciji državnih železnic v Ljubljani uradniška pripravnika Rabič Alojzij za prometnega uradnika IX. položajne skupine in Gregorc Metod za pomožnega oficiala X. položajne skupine.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje pošle z dne 22. julija 1933., I. št. 24422,
je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »D e 1 Amerikai Magyarsag«, ki izhaja v Buenos Airesu.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 22. julija 1933., I. štev. 24421, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Berliiner Borsen-z e i t u n g« , ki izhaja	v Berlinu.
Številka 173 z dne	2. avgusta 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. julija 1933. je napredoval na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za asistenta s pravicami uradnika VI.	položajne skupine	ing.	Črnjač
Josip, asistent iste	fakultete in uradnik	VII.	polo-
žajne skupine.
Številka 174 z dne 3. avgusta 1933.
Z odlokom ministra za promet z dne 20. julija 1933. so bili premeščeni: a) po potrebi službe: K u 1 -čar Janez, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Moškanjci, v postajo Prevalje; b) na prošnjo: Kovač Janez, prometnik IX. položajne skupine postaje Dovje-Mojstrana, v postajo Moškanjci; Habe Franja, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. položajne skupine postaje Ljubljana gor. kolodvor, v postajo Ljubljana gl. kolodvor.
Številka 175 z dne 4. avgusta 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. julija 1933., III. štev. 27744, so bili postavljeni: za sreskega načelnika IV. položajne skupine 1. stopnje sreza Maribor levi breg dr. Senekovič Ivan, sreski načelnik iste položajne skupine in stopnje sreza novo-gradiškega; za banskega svetnika IV. položajne skupine
1.	stopnje kraljevske banske uprave Dravske banovine dr. Ipavec Marko, sreski načelnik iste položajne skupine in stopnje sreza Maribor levi breg, oba po potrebi službe; za sreskega podnačelnika VI. položajne skupine sreza murskosoboškega Skale Otmar, sreski podnačelnik VIL položajne skupine istega sreza.
Odobrena praksa. Z odlokom ministra za gradbe z dne 24. julija 1933., štev, 19231, je na podstavi čl. 6. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih odobrena Knopu Voj d. inženjerju kemije iz Celja, javna praksa na ozemlju kraljevine v kemijski stroki.
Številka 176 z dne o. avgusta 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. julija 1933. je bil postavljen pri prosvetnem oddelku kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani za banskega šolskega nadzornika s pravicami uradnika
IV.	položajne skupine 1. stopnje Vrhovnik Fran, banski šolski nadzornik istega oddelka in uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. junija 1933. so napredovali v V. položajno skupino: Pestevšek Rihard, sreski šolski nadzornik v Celju, Potočnik Ljudevit, sreski šolski nadzornik v Laškem, Gorup Josip, sreski šolski nadzornik v Ptuju, Karbaš Fran, sreski šolski nadzornik v Ljutomeru, Lukežič Gustav, sreski šolski nadzornik v Kamniku, Bezeljak Ivan, sreski šolski nadzornik v Litiji, Merlak Fran, sreski šolski nadzornik v Logatcu, v službi pri ministrstvu za prosveto, in Levstik Leopold, sreski šolski nadzornik v
Krškem, dosedaj vsi sreski šolski nadzorniki in uradniki VI. položajne skupine.
Številka 177 z dne 7. avgusta 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. julija 1933., 0. štev. 15162, je bil postavljen pri občni državni bolnici v Ljubljani za asistenta VI. položajne skupine dr. Guzelj Vladimir, asistent iste bolnice VIL položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. julija 1933., O. štev., 15164, je bil postavljen za asistenta občne državne bolnice v Ljubljani VIL položajne skupine dr. Pompe Janko, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine iste bolnice.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 29. maja 1933., O, štev. 9172, je bil postavljen Tkačev Fedor, uradniški pripravnik občne državne bolnice v Ljubljani, za administrativnega , uradnika iste bolnice v IX. položajni skupini.
Številka 178 z dne 8. avgusta 1933.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 2. avgusta 1933., I. št. 26107, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list >11 L e g g i o n a r i o« , ki izhaja v Rimu.
Številka 179 z dne 9. avgusta 1933i
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. julija 1933., I. štev. 44324/0, je'bil postavljen za predmetnega učitelja 1. skupine II. kategorije drž. tehniške srednje šole v Ljubljani, z veljavnostjo od 14. marca
1930.,	Tavčar Ivan, predmetni učitelj 2. skupine
II.	kategorije iste šole.
Z odlokom ministra za promet z dne 22. julija 1933. so bili premeščeni po potrebi službe: Štern Rudolf, oficial VIII. položajne skupine postaje Novi Sad, v postajo Ljubljana, gl. kolodvor; Zuberk Jelena, blagajnik voznih listkov in prtljage VIII. položajne skupine postaje Novi Sad, v postajo Novo mesto; Hirschfeld Elizabeta, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. položajne skupine postaje Novi Sad, v po- . stajo Celje; Weidman Bela, skladiščnik IX. položajne skupine postaje Novi Sad, v postajo Kranj; Grbavec Stanko, pomožni oficial X. položajne skupine postaje Maribor gl. kolodvor, v postajo Novi Sad; Mike 1 Edita, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. položajne skupine postaje Maribor gl. kolodvor, v postajo Novi Sad in Taschler Hermina, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. položajne skupine postaje Celje, v postajo Novi Sad.
Z odlokom ministra za promet z dne 26. julija 1933.,
P. t. štev. 56704, je bila postavljena za p. t. uradnika IX. položajne skupine pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani Avšič Frančiška, računski uradnik iste položajne skupine iste direkcije.
Številka 180 z dne 10. avgusta 1933.
Z odtokom ministra za promet z dne 26. julija 1933.,
P. t. št. 56703, je bil postavljen po potrebi službe pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani za tehnika IX. položajne skupine Čuček Josip, p. t. uradnik IX. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1.
'».daja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 77. kosu IV. letn/ka z dno 23. septembra 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI No. 14350/8.	2293
Odločba.
Na podlagi §§ 10. in 11. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom zdravil od 7. aprila 1930 in čl. 6. do 7. pravilnika o izvrševanju tega zakona, po objavljenem predhodnem postopku in po zaslišanju sreskega načelstva v Kranju, Apotekarske komore in banskega sanitetnega sveta odločam, da se ustanovi druga po vrsti javna lekarna v Kranju, ker so dani pogoji za njeno otvoritev.
Obenem določam novi lekarni rajon in sicer vzhodno ležeči del občine Kranj, počenši pri mestni hiši, stari lekarni Mr. Savnika dediči pa zapadno ležeči del občine Kranj, počenši pri mestni hiši.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. septembra 1933.
Bhn: dr. Marušič s. r.
*
VIII. br. 1869/4.	2294
Razglas.
Splošna maloželezniška družba, d. d. v Ljubljani, prosi, da se ji podeli gradbeno dovoljenje za izvedbo deloma iz-premenjenega projekta za gradnjo novih in preureditev obstoječih prog električne oestne železnice v Ljubljani proti prvotnemu projektu, ki je bil predmet komisijskega pregleda in razprave z dne
10.	februarja 1932. in za katerega je bilo izdano dovoljenje ministrstva za gradbe z dne 18. maja 1932., št. 12002/32, po čl. 13. ministrske'uredbe z dne 6. junija
1929., Sl. n. št. 139/LVIII in dovoljenje ministrstva za promet z dne 3. februarja
1933., G. D. br. 58.166/32 po § 34. zakona z dne 23. junija 1030., »Službene hcvine« štev. 162/LXI.
Izpremembe se nanašajo na progo glavni kolodvor—Masarykova cesta—Hrvat ski trg in na progo glavni kolodvor— Ajdovščina (kavarna »Europa«), in sicer obstoje v naslednjem:
1. Deloma so nekoliko premaknjene osi tirov, in to na Masarykovi, Jegličevi in Zaloški cesti (od župnišča Sv. Petra do splošne bolnice).
2. Na progi na Masarykovi cesti od Tyrševe ceste do Resljeve ceste se poveča razdalja osi na 3-30 m, da se bodo ha otokih med obema tiroma postavili drogovi z dvojnimi rameni za nošenje voznih žic.
3. Odstavljalni tir za rezervne vozove, projektiran v km 0'320, se preloži v Maistrovo ulico.
4. Trikotna tirna naprava na Hrvat-
skem trgu se radi izvršitve parka nekoliko izpremeni.
5.	Na Ajdovščini (trgu pred kavarno »Europo«) se radi projektiranega rešilnega otoka v premeru 11 m premakne krivulja tira proge pošta—Št. Vid pred »Figovcem« cd stika Tyrševe ceste in Dalmatinove ulice do novo projektiranega postajališča »Gosposvetska cesta« pri prehodu te ceste v trg nekoliko bolj proti sredi trga in se s krivuljo pred kavarno »Europa« na drugi strani trga napravi spoj proge glavna pošta— Št. Vid s progo glavni kolodvor—glavna pošta.
V posledku tega se v smislu predpisov zakona z dne 18. februarja 1878., državni zakon štev. 30, ministrske na-redbe z dne 23. januarja 1897., državni zakon štev. 19, in ministrske naredbe z dne 29. maja 1880., državni zakon št. 57, izvrši v zadevi novega projekta dodatni pregled trase v zvezi s postajno komisijo in političnim obhodom
t ponedeljek, dne 9. oktobra 1933.
Komisija se sestane navedenega dne cto 8. uri 30 minut v palači kraljevske banske uprave v Ljubljani, na Bleiwei-scvi cesti, II. nadstropje, knjižnica.
Načrti se morejo vpogledati do dneva obravnave med uradnimi urami pri mestnem načelstvu v Ljubljani.
O tem se obveščajo interesenti s pristavkom, da morajo svoje morebitne ugovore proti predmetnemu projektu vložiti ustno ali pismeno pri imenovanem mestnem načelstvu, najkasneje pa do zaključka obravnave pri vodji komisije.
Kesneje vloženi ugovori se ne bodo upoštevali in se bo izdalo gradbeno dovoljenje, če ne bodo temu nasprotovali javni oziri.
Zastopniki interesentov naj si pravočasno oskrbe polnomočje za podajanje obveznih izjav.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. septembra 1933.
Po pooblastilu bana načelnik VIII. oddelka: dr. Marn s. r.
*
VIII. No. 5162/1.	2277 2—2
Razglas.
»Aga-Ruše, združene jugosl. tvornice acetilena in oksigena d. d. v Rušah, je projektirala zgradbo uprave za acetilen ali diosons-plin na Vojnovičevem pose-tvu v kat. občini Vič pri Ljubljani. Podrobnosti so označene v tehničnem popisu in načrtih.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z.. § 84., odst. 2., § 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na torek, dne 26. septem-
bra t. 1. s sestankom komisije ob 15. uri istotam.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. septembra 1933.
*
K V NO. 154/20.	2236	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in montažo osebnega dvigala za zdravilišče na Golniku
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 27. septembra 1933. ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 63 tehničnega oddelka v Gledališki ul. 8 v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tem oddelku.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za dobavo in montažo dvigala brez zidarskih in drugih pomožnih del v smislu dobavnih pogojev Din 138.000'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. septembra 1933.
*
II.	No. 13704/2.	2257—3—3
Razglas.
Kopše Anton in Albina, lastnika valč-nega umetnega mlina v Ogljenšku št. 25, občina Zgornja Polskava, prosita, da se
jima dovoli na pare. 468 k. o. Ogljenšek zgraditi novo turbinsko napravo na vodni pogon na levobrežnem dovodnem kanalu potoka Polskava.
Netto padec razpoložljive 9 mesečne vode s Qu=445 1/sec znaša 3-43 m in bo izkoriščena vodna sila z brutto efektom 203 k. s.
0 tem se razpisuje na podstavi čl. 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil z dne
30.	junija 1930., »Službeni list« št. 333/52, ter člena 73. zakona o občnem upravnem postopku
na sredo, dne 4. oktobra 1933.,
komisijska razprava s sestankom komisije ob 8. uri na mestu samem.
Predmetni načrti so od dne prve objave tega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske ba-novinec pa do dne razprave razgrnjeni v javni vpogled med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Mariboru desni breg.
K tej razpravi se pozivajo vsi interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti pismeno upravnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani do dne 1. oktobra 1933., najkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami, ker bi se sioer smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz člena 75. zakona c občnem upravnem postopku.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. septembra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
M 228/32—10.	2319
Oklic.
Tožeča stranka Čretnik Franjo, zasebnik v Čatežu, je vložila proti toženi stranki Vrbovšek Mariji, vdovi čevljarja v Lešju št. 3, radi 1000 Din s prip. k opr. št. M 228/32—1 opominsko tožbo, vsled česar se je izdalo plačilno povelje.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Stiplovšek Vinko, posestnik v Lešju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Šmarju, odd. II.,
dne 11. septembra 1933.
*
P 92/33—6.	2295
Oklic.
Tožeča stranka Dolnjelendavska hranilnica, d. d. v Dolnji Lendavi, po dr. Strasserju Arminu, odvet. v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Gaborju Štefanu in ženi Gabor Urši roj. Iladuha, pos. iz Črensovcev, sedaj ne: znanega bivališča, radi Din 3792'— s prip. k opr. št. P 92/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 18. oktobra 1933. ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 21, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Černe Ferdo, odvetnik v Dolnji Lendavi, za skrbnika, ki Ju bo zastopal na njuno nevarnost in stroške, dokler ne nastopita sama ali ne imenujeta pooblaščenca.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi,
odd. II., dne 13. septembra 1933.
*
J 52/33—10.	2293
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamenščak, vi. št. 2 in zemljiška knjiga Branoslavoi, vi. št. 209.
Cenilna vrednost: Din 13.296-93.
Najmanjši ponudek: Din 8865-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 10. septembra 1933.
•j.
J 371/33—7.	.	2281
Dražbeni oklic.
Dne 23. oktobra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zem-.Ijiška knjiga Potovrh. vi. št. 148.
Cenilna vrednost: Din 23.224-70 (po odbitku bremen Din 41.030-—).
Vrednost pritikline: Din 7610-—.
Najmanjši ponudek: Din 15.434-14.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Novo mesto,
dne 9. septembra 1933.
I 88/33	2308
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. oktobra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri -podpisanem sodišču v sobi št. 5 ponovna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Te-šova, vi. št. 131.
Cenilna vrednost: Din 161.056-10.
Vrednost pritikline: Din 64.230-—.
Najmanjši ponudek: Din 85.832-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-1 benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Sresko sodišče Vransko, dne 19. septembra 1933.
*
I 496/33—10.	2314
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. oktobra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem 9odišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga
a) d. o. Vel. Okič, vi. št. 60;
b) d. o. Sp. Leskovec, vi. št. 196.
Cenilna vrednost:
a) Din 15.662-60 in
b) Din 4.393-20.
Vrednost pritikline: Din 440-—.
Najmanjši ponudek: Din 14.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku prftd začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 7. septembra 1933.
I 452/33—9.	2172
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. oktobra 193 3. d o p-ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga okol. Vojnik, vi. št. 165.
Cenilna vrednost: Din 15.344'50; zave zanoeva polovica tedaj Din 7672'25
Vrednost pritikline: Din 184'—.
Najmanjši ponudek: Din 5237'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 23. avgusta 1933.
*
E 3830/32—13.	2264
Dražbeni oklic.
Dne 27. oktobra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 2alec, vi. št. 93.
Cenilna vrednost: Din 542.824-—.
Vrednost pritikline: Din 15.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 278.912—•
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draŽ-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 1. septembra 1933.
H*
J 126/33—8.	2297
Dražbeni oklic.
Dno 28. oktobra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem 90/ dišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezje, vi. št. 84, obstoječih iz zemljiških parcel ter zemljiška knjiga Brezje, vi. št. 88, obstoječ/n iz hiše z gospodarskim poslopjem &
zemljiških parcel. Prodajalo se bo v 3 skupinah.
Cenilna vrednost: Din 56.381-—.
Vrednost pritikline: Din 1500'—.
Najmanjši ponudek: Din 37.713-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Slov. Bistrica,
dne 13. septembra 1933.
*
J 53/33—10.	2296
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. oktobra 193 3. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gabernik, vi. št. 88, obstoječih iz hiše z gospodarskim poslopjem in zemljiških parcel, in sicer v dveh skupinah.
Cenilna vrednost: Din 23.914-30.
Vrednost pritikline: Din 1000-—.
Najmanjši ponudek: Din 15.942-87.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
S'resko sodišče Slov. Bistrica, dne 14. septembra 1933.
E 569/32-5.	2205
Dražbeni oklic.
Dne 28. oktobra 1933. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba zemljišča, vlož. št. 43, k. o. Št. lij, obstoječe iz stanovanjske hiše v slabem stanju, povsem novega gospodarskega poslopja, 3 njivskih, 2 vrtnih in ene travniške Parcele.
Cenilna vrednost: Din 18.864-85.
Najmanjši ponudek: Din 12.456-56.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega ®odišča.
Sresko sodišče v Slovenjgradcu, odd. II., dne 20. avgusta 1933.
1 76/33—11.	2255
Dražbeni oklic.
One 80. oktobra 193 3. dopoldne ®b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga Kostanjevica, vi. št. 9, H, 727.
Cenilna vrednost: Din 82.545'—.
Najmanjši ponudek: Din 55.030-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kostanjevici,
dne 30. avgusta 1933.
*
I 139/33.	2313
Dražbeni oklic.
Dne 2. novembra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Blekova vas, vi. št. 342, hiša št. 9 z dvoriščem in pare. št. 31, travnik.
Cenilna vrednost: Din 40.200-—.
Najmanjši ponudek: Din 26.800’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Logatcu, odd. II.,
dne 15. septembra 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
899.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. septembra 1933.
Besedilo: Tropska importna družba z o. z.
Obratni predmet: Import, trgovina, fabrikaoija in predelava kolonialnega blaga dn živil vsake vrste, zlasti kave, kavinih surogatov, čaja, čokolade, dalje udeležba pri podjetjih iste ali enake poslovne stroke in zastopanje takih podjetij.
Družbena pogodba z dne 1. septembra 1933. in 11. septembra 1933..
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 100.000 dinarjev.
Na to vplačami zneski v gotovini:
100.000	Din.
Poslovodje: Schwyter Ernest, ravnatelj Kave Hag d. d. v Zagrebu, Medve-
ščak 25.
Za namestovanje upravičeni: Družba ima enega ali več poslovodij. Dokler je samo en poslovodja, zastopa isti družbo na zunaj, pred sodiščem in oblastem samostojno in podpisuje tvrdko na ta način, da pod besedilo tvrdke, ki je lahko pisano od kogarkoli, tiskano, s strojem ali štampiljko vtisnjeno, pristavi svoj lastnoročni znak. Istotako zastopa in podpisuje firmo tudi eventualno za oelokupno podjetje postavljen prokurist, samo, da mora svojemu podpisu pristaviti vedno označbo prokure. Ako bi se kasneje postavilo več poslo-
vodij, določata družabnika bodisi s sklepom, storjenim po § 34. zakona o družbah z omejeno zavezo, ali pa po občnem zboru družabnikov način zastopanja in podpisovanja.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. septembra 1933.
Fi 470/33 - RgC V 129/1.
*
900.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 14 septembra 1933.
Besedilo: Pečar Josip.
Obratni predmet: Uvoz in izvoz sadja, trgovina s sadjem in sadnimi izdelki ter deželnimi pridelki na debelo.
Imetnik: Pečar Josip, trgovec v Mariboru, Trubarjeva ulica št- 7.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 14. septembra 1933.
Fi 249/33 — Rg A III 245/2
Sedež: Markovci.
Dan vpisa: 14. septembra 1983.
Besedilo: Kohn Rudolf.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, z vsemi vrstami deželnih pridelkov in izvoz sadja na debelo.
Imetnik: Kohn Rudolf, trgovec v Markovcih št. 43, p. Petrovci.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 14. septembra 1933.
Fi 236/33 — Rg A III 244/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
902.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. septembra 1933.
Besedilo:	Donava	-	Sava	-	Jadransko
morje železniška družba (preje Južna železnica), reprezentanca za kraljevino Jugoslavijo.
Na občnem zboru dne 7. junija 1933. je bilo sklenjeno, da se dosedanja delniška glavnica 29,127.840 zlatih frankov, porazdeljenih v 728.196 delnic po 40 zl. frankov, potem izbrisa 139.571 prostoročno nakupljenih delnic zniža na
23,545.000	zlatih frankov.
Zbog tega so bila na istem občnem zboru izpremenjena pravila v členih 5, in 44.
Deln. glavnica znaša sedaj 23,545.000 zlatih frankov, porazdeljenih v 588.625 na imetnika se glasečih delnic po 40 zlatih frankov.
Izbrišejo se: prokura Gustava Moller ter člani upravnega sveta dr. Belli Gio-vani, ing. Challiol Emilio, dr. Mauthner Hans in dr. Brocchi Igino.
Vpišejo se:
dr. Maurerju Fritzu na Dunaju podeljena kolektivna prokura in člani upravnega sveta:
dr. Alfred von Nicki v Budapešti.
Eugenio Anzilotti v Rimu,
Luigi Maccallini v Rimu in
dr. Wilhelm Rauscher na Dunaju Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. septembra 1933.
Fi 461/33 — Rg B III 10/9
903.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. avgusta 1933.
Besedilo: Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d. podružnica Ljubljana.
Imenovani so bili za direktorja: Favale Franc, dosedanji prokurist z naslovom direktorja in Pajanovič Juraj, dosedanji prokurist z naslovom namestnika direktorja;
za namestnika direktorja pa: Nikolajevič Aleksander in dr. Pollak Željko, ta dva oba dosedaj prokurista centrale s pravico podpisovanja za direktorja v smislu čl. 48. društvenih pravil točka dj.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. avgusta 1933.
Fi 441/33 — Rg B III 66/5
*
904.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 7. septembra 1933. Besedilo: K. & R. Ježek.
Izbrišejo se radi izstopa iz tvrdke dosedanji javni družabniki inž. Karl Ježek, inž. Robert Ježek, inž. Rihard Ježek star. in inž. Rihard Ježek ml., vpiše pa kot nova edina lastnica dosedanje tvrdke: Josipina Ježek, roj. Sedlak, tovarnarjeva soproga v Blanskem.
Podpis firme se vrši odslej na ta način, da pristavi lastnica pod napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke svoj podpis.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 7. septembra 19153.
Rg A I 44/11.
*
905.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 14. septembra 1933. Besedilo: Meinel & Herold.
Obratni predmet: trgovina z glasbili. Izbriše se prokura poslovodje Lorgerja Rudolfa, vpiše pa prokura, podeljena Golecu Franju, trgovskemu na-stavljencu v Mariboru, Gosposka ul. 20, ki podpisuje tvrdko na ta način, da pristavi k od kogarsibodi napisanemu ali tiskanemu besedilu tvrdke, pred katero postavi značko prokure pp., svoje ime.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 14. septembra 19&5.
Opr. št. Rg A III 140/5
*
906.
Sedež: Rakek.
Dan vpisa: 19. avgusta 1933.
Besedilo: Avrel Prevcndar in drug. Obratni predmet: trgovina z vinom in žganjem na debelo.
Izbriše se radi smrti družabnik Pre-vendar Avrel.
Kot javni družabnik je vstopil v družbo Rajčevič Nikola, trgovec na Rakeku.
Okr.ožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. avgusta 1933.
Fi 298/33 - Rg A V 146/5
Izbrisala se je nastopna firma:
907.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 12. septembra 1933. Besedilo: Motor Import Cie, agentura in trgovina z motornimi vozili, družba z omejeno zavezo.
Zbog končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 12. septembra 1933.
Rg C II 58/10.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
908.
Sedež: Ig.
Dan vpisa: 21. avgusta 1933.
Besedilo: Kmetijska strojna zadruga na Igu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarstvo svojih članov, in sicer s tem, da nabavi potrebne kmetijske stroje in druge priprave za pogon in obdelavo ter jih daje svojim članom v uporabo.
Zadruž. pogodba z dne 9. julija 1933.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z oklicem pred župno cerkvijo na Igu.
Načelstvo sestoji iz načelnika, pod-načelnika in 3 odbornikov. Člani načelstva so:
Šteblaj Lojze, posestnik, Ig 18, načelnik;
Stoje Friderik, posestnik, Ig 76, Dod-načelnik;
Smole Ivan, posestnik, Ig 50;
Zupec Janez, posestnik, Ig 96;
Pahar Rudolf, posestnik, Ig 88.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod tvrdko zadruge podpišeta dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. avgusta 1933-Fi 390/33 - Zadr. X 384/1
*
909.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. septembra 1933.
Besedilo: Konzumna zadruga za Ljubljano in okolico, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen pospeševati skupne interese članov.
Svoj namen dosega zadruga predvsem na naslednje načine:
1. Nakupuje življenske potrebščine in jih dobavlja svojim članom.
2. S kupovanjem, pridelovanjem in predelovanjem živil, oblačil, stvari za gospodarstvo, kakor sploh blaga vsake vrste in z razdeljevanjem tega blaga proti plačilu med člane.
3. S sprejemanjem hranilnih vlog od članov in nečlanov.
4. S pridobivanjem vsakovrstnih koncesij, ki so potrebne pri izdelovanju vseh teh namenov.
5. Za svoje člane prireja zadružno-gospodarska predavanja.
Zadruž. pogodba z dne 1. junija 1933.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavi na zadružni deski.
Načelstvo sestoji iz 7 članov.
Člani načelstva so:
Moretti Josip, uradnik OUZD v Ljubljani, Gestrinova ul. 3/L, predsednik;
Zalaznik Vinko, poslovodja, Ljubljana VII, Zibertova 27, podpredsednik;
Zor Josip, mizar, Ljubljana, Aljaževa ul. 12;
Zupan Josip, mizar, Ljubljana, Hra-nilniška ulica;
Bergman Silvester, žičar, Ljubljana, Frankopanska ul. 29;
Friškovec Luka, skladiščnik, Ljubljana, Vodovodna cesta 68;
Šušteršič Franc, zidar, Ljubljana, Medvedova 36.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod firmo zadruge podpišeta dva člana načelstva, od katerih mora biti eden predsednik ali podpredsednik.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 1. septembra 1933.
Fi 465/33 — Zadr. X 399/1
*
910.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. septembra 1933.
Besedilo: »Zaščita«, registrovana za-druga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen gospodarske razmere in obveznosti svojih članov v gmotnem oziru zboij-ševati in urejevati.
V ta namen v okviru pooblastila po § 60., t. 13., obrtnega zakona:
a) Urejuje obveze članov napram upnikom ter išče način, kako naj se dolžniku pomaga, da se eventualno poravna in reši stečaja;
b) daje svojim članom gospodarske nasvete;
c) oskrbuje svojim članom inkaso;
d) zbira in daje informacije o premoženjskih in gospodarskih razmerah;
e) urejuje razmerja dolžnikov do upnikov, sprovaja zanje posredovanja in poravnave ter vodi zanje z upniki pogajanja;
f) urejuje svojim članom knjigovodstvo.
Zadružna pogodba z dne 17. avgusta 1933.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim trikratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z naznanilu nabitimi v uradu.
Načelstvo sestoji iz načelnika, pod-načelnika in 3 do 6 odbornikov.
Člani načelstva so:
Dr. Kobe Ernest, starešina sreskega sodišča v Ljubljani, načelnik;
Vydra Arnold, zasebni uradnik v Ljubljani, Vrhovčeva 12;
Česnik Venčeslav, zasebni uradnik v Ljubljani, Gubčeva ul. 11;
Škrbec Franjo, trgovec v Ljubljani, Miklošičeva c 6, podnačelnik;
Abram Henrik Vladimir, višji ravnatelj apelacijskega sodišča v Ljubljani.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko načelnik ali podnačelnik in en član načelstva ali pa eden za sopodpisovanje pooblaščeni uradnik.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. septembra 1933.
Fi 428/33 — Zadr. X 387/1
*
911.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 14. septembra 1933.
Besedilo: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejen« zavezo, podružnica v Mariboru.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, predvsem pokrivati tiskovne potrebščine svojih zadružnikov in z izvrševanjem tiskarskega obrta pospeševati pridcbitek svojih zadružnikov.
Ta namen dosega s tem, da izvršuje proti plačilu vsa tiskarska dela.
Zadružna pogodba (statut) z dne 9. maja 1926., izpremenjena na občnem zboru dne 2. decembra 1928. in dne
28.	maja 1933.
Opravilni delež znaša Din 250 in se mera plačati takoj pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z enkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo z nabit jem v zadružni pisarni.
Načelstvo (upravni svet) sestoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so:
1. Gangl Engelbert, oblastni šolski nadzornik v p. v Ljubljani (predsednik),
2. Jelenc Luka, ravnatelj meščanske šole v p. v Ljubljani,
3. Juvanec Ferdo, šolski ravnatelj v p. v Ljubljani (podpredsednik),
4. Kosec Miiha, sreski šolski nadzornik v p. v Ljubljani,
5. Režek Juraj, učitelj v p. v Ljubljani.
Pravico zastopati zadrugo ima predsednik.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje upravni svet zadruge na ta način, da se podpišeta predsednik in še en upravni svetnik pod zadružno tvrdko.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 14. septembra 1933.
Fi 248/33 — Zadr. V 51/2.
*
912.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 14. septembra 1933.
Besedilo: Kreditna zadruga državnih uslužbencev.
Obrat in predmet: Namen zadruge je:
1. da med svojimi člani propagira in Širi smisel za štednjo;
2. da sprejema hranilne vloge tako od svoiih članov kakor tudi od nečlanov;
3. da daje svojim članom posojila pod naj ugodne j širni pogoji;
4. da organizira specialne fonde, iz katerih bo sama ali s sodelovanjem Sa-veza ali z drugimi zadrugami — članicami Saveza — osnovala, vzdrževala in podpirala razne sooialno-humane in higienske ustanove v korist svojih članov in njihovih otrok;
5. da za svoje namene sklepa ugodna posojila, v kolikor ji ne zadostujejo lastna sredstva;
6. da vrši vplačila in izplačila za svoje člane;
7. da posreduje v vseh poslih zavarovanja svojih članov.
Zadružna pogodba (statut) z dne
31.	avgusta 1933.
Opravilni delež znaša Din 100’— in se mora plačati takoj pri vstopu v celoti ali eno desetino, ostanek v 9 naslednjih mesečnih obrokih po eno desetino.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z desetkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo z obešenjem na vidnem mestu v prostorih Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Murski Soboti.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov, člani načelstva so:
1. dr. Šume n jak Slavko, sodni starešina v Murski Soboti (predsednik);
2. Velnar Jožef, šolski nadzornik v Murski Soboti (podpredsednik);
3. Gregorič Franc, poštni uradnik v Murski Soboti (tajnik);
4. Šušteršič Jožef, ekonom banovinske bolnice v Murski Soboti (blagajnik);
5. dr. Šerbec Josip, živinozdravnik v Murski Soboti;
6. Puncer Ivan, tajnik sres. načelstva v Murski Soboti;
7. Kancler Anton, sodnik v Murski Soboti.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Upravni odbor podpisuje zadrugo in to tako, da postavita pod izpisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo zadruge lastnoročna podpisa predsednik, odnosno podpredsednik in en član, ali dva člana upravnega odbora ali eden od njih in oni uslužbenec zadruge, ki ga upravni odbor pooblasti za podpisovanje, in to samo za posle, za katere ga posebej pooblasti in sodno registrira.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 14. septembra 1933.
Fi 252/33 — Zadr. V. 52/2
Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopnih zadrugah:
913.
Sedež: Črna pri Prevaljah.
Dan vpisa: 14. septembra 1933. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Črni pri Prevaljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Repanšek Filip, Modrej Josip in Adamič
Jakob, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva: Keber Franc, najemnik v Bistrici, Krašovec Ivan, invalid v Črni, in Potočnik Andrej, najemnik v Koprivni.
Dosedanji član načelstva Gutovnik Jožef je načelnik.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 14. septembra 1933.
Zadr. V 7/4.
*
914.
Sedež: Dravlje.
Dan vpisa: 2. septembra 1933. Besedilo:	Gospodarska	zadruga v
Dravljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 23. avgusta 1933. so se izpremenila pravila zadruge v §§ 2., 17., 29.. 30. in 37.
§ 2., t. b), se odslej glasi:
b)	oskrbovati svojim članom gospodarske in gospodinjske potrebščine vsake vrste, zlasti tudi špecerijsko, galanterijsko in manufakturno blago, dalje vsakovrstna živila in pijače, bodisi da te potrebščine preskrbi z nakupom ali lastno izdelavo ali predelavo.
Javna razglasila zadruge se vrše z enkratno objavo v zadružnem lokalu.
Izbrišeta se člana načelstva Koman Leopold in dr. Kopač Andrej, vpišeta pa se člana načelstva Babnik Jože in Jerine Jože, oba posestnika v Dravljah.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. septembra 1933.
Fi 452/33 — Zadr. X 351/3
*
915.
Sedež: Koroška Bela.
Dan vpisa: 2. septembra 1933. Besedilo: Gospodarska zadruga na Koroški Beli, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Žbontar Matevž in Smolej Tomaž, vpišeta pa člana načelstva Smolej Janez, tov. delavec na Koroški Beii 115 in Bizjak Janez, tov. delavec na Javorniku 25.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 1. septembra 1933.
Fi 450/33 — Zadr. X 250/3
*
916.
Sedež: Križevci.
Dan vpisa: 14. septembra 1933. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Križevcih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Jakob Rajh, vpiše pa se novoizvoljeni član načelstva Štrakl Jožef, posestnik v Križevcih.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru.
dne 14. septembra 1933.
Zadr. I 41/29.
*
917.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. avgusta 1933.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani, regi strovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Likozar
Anton, vpiše pa član načelstva Perko Ix>vro. šolski upravitelj v p. v Ljubljani, Rimska c. 24.
Okrožno kot trg. sodišče .v Ljubljani, odri. III., dne 19. avgusta 1933.
Fi 423/33 — Zadr. III. 162/52
*
918.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. avgusta 1933.
Besedilo: »Jugrad« jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 28. maja 1933. so se izpremenila pravila zadruge v §§ 8. in 29.
Izbrišeta se člana načelstva Budna Humbert in Stermensky Marija, vpiše pa član načelstva Knez Anton, tiskar-nar v Kamniku.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. avgusta 1933.
Fi 266, 267/33 - Zadr. IX 226/14, 15
*
919.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. avgusta 1933. Besedilo: Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po odločbi stola sedmorice, odd. B, v Zagrebu od 13. julija 1933. Ut 183/ 33—1, se vzpostavi vpis pred izpre-membo v načelstvu iz tus. sklepa od 22. aprila 1933. ter se zbog tega izbriše član načelstva Škof Franc in ponovno vpiše izbrisani član načelstva Pihlar Franc.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. avgusta 1933.
Fi 424/33 — Zadr. VIII 145/15
*
920.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 7. septembra 1933. Besedilo: Gospodarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Vpiše se kooptiran član načelstva Kores Martin, strojnik v Mariboru, Sodna ulica 9.
Dosedanji član načelstva Jandl Vinko je izvoljen za načelnika.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 7. septembra 1933.
Zadr. IV 63/22.
*
921.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 14. septembra 1933. Besedilo: Splošno čevljarstvo »Nada* Maribor, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 29. junija 1933. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Smrekar Ivan, čevljarski mojster v Mariboru, dosedanji predsednik zadruge.
Likvidacijska firma: Splošno čevljarstvo »Nada« v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo samostojno.
Okrožno kot trg. sodišče t Mariboru, dne 14. septembra 1933.
Zadr. IV. 83/3.
*
922.
Sedež: Srednja vas v Bohinju.
Dan vpisa: 4. septembra 1933.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Srednji vasi v Bohinju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Stare Jože, vpiše pa član načelstva Zupanc Anton, posestnik v Boh. Srednji vasi 76. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. septembra 1933.
Fi 464/33 — Zadr. VIII 221/8 *
923.
Sedež: Vodice.
Dan vpisa: 21. avgusta 1933.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Vodicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 21. maja 1933. so bila sprejeta nova pravila.
Besedilo zadruge odslej:
Živinorejska selekcijska zadruga v Vodicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva: Tavčar I+liks. Podgoršek Ignacij in Rosulnik Andrej, vpišejo pa člani načelstva: Rozman Jože, pos. sin, Bukovica 35, Stanovnik Anton, kaplan. Vodice, Ker-žič Ivan, posestnik. Vodice 44, Špenko Franc, posestnik, Bukovica 58 in Stupar Vinko, pos. sin, Vodice 53.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 19. avgusta 1933.
Fi 397/33 — Zadr. V 273/40
Konkurzni razglasi
924.
Por* 1/33—67.	2301
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika tvrdke Fischer in drug v Celju, registrovane pod firmo Rg A II 231 v Celju, je končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju,
odd. I., dne 12. septembra 1933.
*
525.
Por 14/33—39.	2273
Potrditev poravnave.
Potrjuje se prisilna poravnava izven konkurza, ki jo je sklenil dolžnik Ko-šutnik Karol, trgovec z mešanim blagom v Vrhovcih 6, p. Dobrova pri Ljubljani. s svojimi upniki pri naroku dne
29.	julija 1933.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. septembra 1933.
Por 12/33—27.	2272
926.
Potrditev poravnave.
Poravnalna stvar Snoj Franje in Terezije, trgovk v Ljubljani, Prešernova ulica 28.
Potrjuje se prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku dne 1. julija 1933. pri podpisanem sodišču med dolžnicama Snoj Franjo in Terezijo in njunimi upniki. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 11. septembra 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2306 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. septembra 1933.
Aktiva.		Dinarjev
Metalna		
podloga . 1.866.275.400-26 (+		165.905-43)
Devize, ki ni-		
so v podlogi	91,035.931-59 <—	7,075.291-091
Kovani no-		
vec v niklju	194,206.675-— (+14,558.660 50)	
Posojila . . 2.228.004.106-96 (—		2,648.937-87)
Vrednostni		
papirji . .	13.320.000'—	
PrejSnji pred-		
jemi državi 1.717,392.351-69 <+		130.314-04)
-Cačasni pred-		
jemi gl. dri.		
blagajni .	600,000.000-—	
Vrednosti re-		
zervn. fonda	46,906.904-81	
Vrednosti		
ostalih fon-		
dov . . .	6,423.531-30 (—	317.000--)
Nepremični-		
ne ,	159,140.817-35 (•+	21.701-201
Razna aktiva	122,759.824-36 (—	65.905.45)
7.044.465.543-32
Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000--
Rezervni
fond . . .	68,603.906-71	(+ 1,710.392-—)
Ostali fondi	8,571501-23 <+	4.052-12)
Novčanice v
obtoku . . 4.302,391.080-— (-45,333.265-—) Obveze na
pokat . . 850,637.884-47 t-j-50,797.996'95) Obveie z rokom . . . 1.301,991.124-25 (-32,870.000-—I Razna pasiva 338,270.046-66 (+30,460.270 69)
7.044.465.543-32
Obtok in obveze . . . 5.153 028.964-47
Celotno kritje . . . 36-19°/0 Kritje v zlatu . . . 34"880/„
Obrestna mera:
po eskomptu..............................7H%
po lombardu.......................  .	9%
*
Št. 9278/33.	2318
Razglas.
V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Ur. list št. 28/125 oč.
6.	II. 1930.) se razglaša, da je s pravo-ntočno sodbo sreskega sodišča v Novem mestu prepovedano zahajanje v krčme Kobetu Janezu iz Mal. Slatnika št. 9, občina Šmihel-Stcpiče, za dobo dveh l®t> in sicer od 15. IX. 1933 do 15. IX. 1935.
Po § 268. kaz. zakonika se kaznuj« vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved i%
§§55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojiloin.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 18. septembra 1983.
Štev. 3523/1933.	231C
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani proda na ponovni pismeni licitaciji dne 6. oktobra 1933. ca 775 prm3 smrekovega lubja, izdelanega v režiji na Možaklji, v področju šumske uprave v Kranjski gori. Izklicna cena znaša Din 7.750’—.
Razen tega se na prvi pismeni licitaciji dne 30. oktobra 1933. proda ca 3050 prm3 smrekovega lubja, izdelanega v režiji v področju šumske uprave na Bledu. Izklicna cena znaša Din 30.500’—.
Na posebnih tiskovinah pisane ponudbe je vložiti najkesneje do 6., odnosno 30. oktobra 1933. do 11. ure dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 1, kjer morajo ponudniki položiti varščino Din- 800-— odnosno Din 3.000 (inozemci Din 1.600’—, odnosno 6.000’—) v gotovini ali papilarno varnih papirjih.
Tiskovine in vsa ostala pojasnila se dobe pri omenjenih uradih.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 20. septembra 1933.
*
Štev. 3472/1933.	2315
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji dne 16. oktobra 1833. ca 900 prm3 bukovih cepanic loko skladišče Mačkovec v področju šumske uprave v Kostanjevici. Izklicna cena znaša Din 31.500’—.
Ponudniki morajo pred licitacijo položiti kavcijo v znesku Din 3.000’— (inozemci 6.000 Din) v gotovini ali pupilar-no varnih papirjih pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 1, kjer se bodo omenjenega dne do 11. ure dopoldne sprejemale ponudbe. Potrebni obrazci za vložitev ponudbe in vsa ostala pojasnila se dobe pri omenjenih dveh uradih.
Direkcija šum v Ljubljani,
dne 20. septembra 1933.
*
Agr. prim.: Vratno in Dol pri Trebnjem. R U št. 403/22 in 74/01.	2323
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov a) iz Vratna, b) iz Dola.
Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, ki so vpisana k a) v katastrski občani Vrhpolje (vi. št. 283) in k b) v katastrski občini Medvedje selo (vi. št 104),
bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2/1888 od dne 28. septembra do 11. oktobra 1933. razgrnjen
k a) v občinskem uradu Št. Jernej, k b) v občinskem uradu Trebnje,
Ha splošen vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval
k a) 28. septembra 1933. od 17. do
18.	ure v občinski pisarni Št. Jernej in
k b) 29. septembra 1933. od 9. do 10. ure v občinskem uradu Trebnje.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t j. od dne
28.	septembra do 27. oktobra 1933. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Ljubljana, dne 18. septembra 1933.
Komisar za agrarne operacije I Pokorn 1. r.
*
7345	2317	3—1
Razpis nabave.
Za nabavo zdravil, obvezil, zdravniškega pribora in lekarniških potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. novembra 1933. do 31. marca 1934. se razpisuje olertalna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega soglasno s §§ 4. do 9. pravilnika o pogojih za nabave bolničnega inventarja dne
25.	oktobra 1933.
ob 11. uri v pisarni lekarne občne državne bolnice.
Pojasnila o množini in kakovosti potrebščin in o pogojih in navodilih z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji daje predstojnik lekarne.
Uprava občne drž. bolnice v Ljubljani,
dne 18. septembra 1933.
*
M. No. 269/1.	2288	2—2
Razglas.
Tvrdka Alired Wicher v Mariboru je tuuradno zaprosila za obrtnopravno odobritev prostorov v bivšem dominikanskem samostanu na Dominikanskem trgu št. 1 mesta Ptuj za obrat mehanične tkalnice in apreture.
Na osnovi §§ 105., 107/1., 108. in sl. obrtnega zakona in tozadevnih določil gradbenega zakona se odrejata komisijski ogled in razprava za torek, dne 26. t. m. s sestankom na mestu samem ob 14. uri.
Mejaši in drugi interesentje so vabljeni k razpravi.
Eventualne ugovore je podati najkesneje pri razpravi, ker se pozneje ne bodo upoštevali.
Načrti so do dneva ogleda vsakomur na vpogled pri tukajšnjem uradu.
Mestno načelstvo Ptuj, dne 18. septembra 1933.
*
Št. 223/1—1933.	2271	3—2
Razpis.
Razpisujemo nabavo:
1 kompl. varilnega aparata (Schweiss-apparatL
1 vrtalnega stroja (Bohrmaschine) na električni pogon, altern. ročni pogon.
1 Voltomera 0—600.
Ponudbe, kolkovane z Din 5’—. najkesneje do 25. L m. na upravo bolnice.
Uprava umobolnice v Novem Celju, dne 13. septembra 1933.
*
Štev. 97/8—1933.	2278 3—2
Razpis.
V petek, dne 6. oktobra 1933. ob 11. uri, se bo vršila pri tukajšnji upravi po določilih zakona o drž. računovodstvu v skrajšanem roku 15 dni druga pismena licitacija za dobavo živil in ostalih potrebščin za čas od L oktobra 1933. do 31. marca 1934.
Podrobnosti in pogoji se dobe v Novem Celju.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 14. septembra 1933.
*
Broj: 34.240/1933.	2299
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održati če na dan 7. oktobra 1933 u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju u 10 sati pre podne drugu javnu pismenu ofer-talnu licitaciju za tapetarske radove »a novogradnju zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju i to: Grupa I. skupina a) konstrukcije
skupina b) zastori za prozore Grupa II. skupina a) konstrukcije
skupina b) sunčane plahte Grupa III. tračci od filoa za prozore.
Po n ude se imadu podneti propisno taksirane prema odredbama T. Br. 25 taksene tarife Zakona o izmenama i do-punama Zakona o taksama od 25 mairta 1932 (Sl. N. 26/3 br. 196) na originalnem formularu ponuda i predračuna i to na jedinične cene stalne u dinarima, te priložiti potpisane uslove za licitaciju i op-šte uslove, kao i mustre ponudjenog materijala.
Ponude mogu se staviti na sve grupe zajedno, na pojedine grupe ild na pojedine skupine raspisanih radova posebno.
Ponude, koje moraju biti opremljene po uslovima licitacije imaju se predati ili poštom dostaviti u zapečačenom omotu do gore označenog roka Okruž-noni uredu za osiguranje radnika u Skoplju. Na omotu valja napisati:
>Ponuda za izradu 6taklorezačkih radova na novogradnji zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju, na oglas licitacije broj 29.342/33,« te tačnu adresu ponudjača.
Kauciju u iznosu od 5% za domače državljane, a 10% za strane imade svaki nudioc položiti na dan licitacije kod blagajne Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju, do 9’30 časova ili na blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu najkasnije do 12. au-gusta 1933.
Kao kaucija rnogu služiti: 1. Nevin-’ kulirane ulozne knjižice koje velebanke ili gotov ncvac; 2. Državni vrednosni papiri računajuči ih po otpisu Ministarstva finansija od 11. maja 1932 Br. II—55644 ; 3. Uložnica Državne hipotekarne banke, založnice i komunalne obveznice, koje je Ministar finansija oglasio podesnima za kaucije i priznao im pupilarnu sigurnost sve po berzan-skom tečaju ali ne preko nominale, ko-načno 4. Garantno pismo novčanog zavoda prvog reda registrcvano kod gene-ralncg 'inšpektorata Ministarstva finan-sija samo kao privremena kaucija, koju dcstacc u roku od 8 dana izmenjuje sa jeduom od ostalih spomenutih kaucija.
Dcstaoc radnje imade ovu kauciju po-visiti prigodom pctpisa ugovora na 10% (strani na 20%) ugovorne sume.
Ponudjaei dužni su ponudi priložiti pismenu izjavu, da su im uslovi licitacije poznati te da pristaju po istima nadmetati se. Ujedno imadu priložiti pismeno očitovanje, da su im sve mje-sne prilike kao i one gdje se radovi imadu izvesti, dobro poznate.
Svaki ponudjač imade komisiji pri-doneti pismeno uverenje svoje nadležne trgovačkc-zanatlijske komore (esnala ili sindikata) ili uverenje Ministarstva gradjevina o pravu učestvovanja kod javnih licitacija, o državljanstvu, upla-čencm porezu, te potvrdu o polcženoj kauciji.
Isplata zaslužbine izvršavat če se pri-znanicama providjenim taksenim markama u iznosu od 0-5 % svote ko ja se podiže nakcn odbitka državne takse prema odredbama T. br. 262 i 263 tak-sene tarife Zakona o izmenama i dopu-nama Zakona o taksama od 25 marta 1932 (Sl. N. 26/3, br. 196). Prigodom isplate zaslužbine plača poduzetnik 1% ugovorene takse na ime državne pristoj-be za pravni posao, te banovinsku pre-nosnu taksu.
Ponude, koje nebi odgovarale propi-sanim uslovima, neče se uvažiti, isto tako-t naknadno te brzojavno podnešene ponude.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu nije obvezan prihvatiti ni jednu ponudu, kao ni prihvatiti najjef-tiniju, te nije dužan obrazložiti svoj po-stupak o izboru dostaoca.
Sve uslove licitacije rnogu nadme-tači dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, te kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju. Cena uslova i predračuna je Din 20'— po komadu.
Za vreme raspisa rnogu interesenti dobiti eventualna nužna razjašnjenja u tehničkom odsjeku Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu. Mihano-vičeva ulica broj 3, soba 417, te kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju. A. Z.
U‘Zagrebu, dne 19. septembra 1933.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
Razne objave
Licitacija
2300
zastavnih predmetov se vrši dne 11. ok-bra 1933. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Predali se bodo:
Efekti štev. 25576 do 27367, dragocenosti štev. 2174 do 4451, ki se do 7. oktobra 1933 ne podaljšajo ali ne dvignejo.
Dne 9. in 10. oktobra 1933 ostane zavod za promet s strankami zaprt.
Oblastv. koncesijonirana zastavljalnica
V.	Remm v Mariboru.
*
2302
Vabilo na občni zbor.
Občni zbor Zadružne oblačilnice v Mariboru bo v soboto, dne 30. septembra 1933. ob 4. uri popoldan v prostorih kavarne »Union«, Meljska cesta 12, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedništva. 2. Izprememba pravil.
3.	Določitev pristopnine. 4. Slučajnosti.
V primeru nesklepčnosti se v smislu § 33. zadružnih pravil skliče v teku 14 dni drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal neglede na število navzočnih članov. Zadružna oblačilnica r. z. z o. z. Maribor. Franjo Resnik,	Anton Inkret,
predsednik.	podpredsednik.
*
Poziv
2321
neznanim delničarjem Kranjske industrijske družbe v Ljubljani.
Na glavni skupščini delničarjev Kranjske industrijske družbe v Ljubljani dne 22. oktobra 1931. je bilo sklenjena, da se zamenja dosedanjih 90.000 delnic, glasečih se na K 200•— nom., za 90.000 delnic po Din 150-— nom. Ta sklep je ministrstvo za trgovino in industrijo odobrilo z cdlokom II br. 39706/K z cine
9.	decembra 1931.
V izvedbi tega sklepa je Kranjska industrijska družba pozvala svoje delničarje, naj predlože svoje delnice stare emisije v zameno za delnice nove emisije.
Neizmenjanih je ostalo 1497 delnic. Zato je Kranjska industrijska družba v smislu § 1425 o. d. z. položila v sodno shrambo pri sreskem sodišču v Ljubljani 1497 delnic nove emisije s pripadajočimi kuponi vred v enakih kosih, in sicer v korist neznanim imetnikom neizmenjanih delnic.
To se naznanja neznanim imetnikom neizmenjanih delnic Kranjske industrijske družbe v Ljubljani, z opozorilom, da morejo proti izročitvi delnic stare emisije prejeti iz sodnega depozita odgo-
varjajoče število delnic nove emisije v enakih kosih s pripadajočimi kuponi vred.
Jesenice, dne 13. septembra 1933. Kranjska industrijska družba.
*
2303
Objava.
Izgubil sem certifikat parnega kotla št. 80.280 ter ga proglašam za neveljavnega.
Dckležovje, dne 30. avgusta 1933.
Domjan Matija s. r.
Dokležovje 94, p. Beltinci/ *
2304
Objava.
Izgubil sem orožni list, nanašajoč se na posest in nošenje ene puške dvo» cevke in samokresa, izdan od sreskega načelstva v Gornjem gradu. Proglašam ga za neveljavnega.
Gornji grad, dne 15. septembra 1933-Ivan Fricelj s. r.
Gornji grad.
*	2292
Objava.
Izgubila sva izpričevali VI. b razreda
II.	drž. realne gimnazije v Ljubljani za
1.	1932./1933. na ime: Grebenc Alojzij, rodom iz Brež (srez Kočevje) in Pograjc Vladimir, rodom iz Celja. Proglašava ju za neveljavni.
Grebenc Alojzij s. r.
Pograjc Vladimir s. r.
*
2322
Objava.
Izgubil sem odhodno izpričevalo Slovenske trgovske šole v Ljubljani št. 14 z dne 4. julija 1914., glaseče se na ime Alojzij Kmetič, ter ga proglašam za neveljavno.
Kmetič Alojz s. r.
*
Objava.
2312
Ukradena mi je bila usnjena torbica (listnica) z monogramom Autokluba ter z naslednjo vsebino:
1 mednarodno vozno dopustilo z vlep-ljeno priznanico, avstrijski triptik, italijanski triptih, vse glaseče se na ime Gustav Stiger, Celje. Istctako motorna štev. 60695, policijska štev. 2—815 ter tipno izpričevalo Type 30 Tatra. Proglašam vse za neveljavno.
Gustav Stiger s. r.
*
2324
Objava.
Izgubila sem izpričevalo I. razreda
II.	državne realne gimnazije v Ljub; ljani za 1. 1932./33. na ime: Štrumbel.1 Stanislava, rodom iz Ljubljane. Progi«’ šam ga za neveljavno.
Štrumbelj Stanislava s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ln zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani- njen predstavnik; 0. Michžlek v Ljubljani,