Leto XLVII - št. 69 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, petek, 2. septembra 1994 Druga plat poslovanja Sklada za razvoj malega gospodarstva Brezar poskrbel za kranjsko hranilnico Odstavitev vodstva Sklada za razvoj malega gospodarstva, zlasti njegovega direktorja Viktorja Brezarja se močno politizira, vendar dokumentacija kaže številne nepravilnosti. Ljubljana, 1. septembra -Ena od vročih sicer počitniških tem tega poletja je postala zagotovo odstavitev direktorja sklada za razvoj malega gospodarstva, ki je med političnimi strankami, zlasti v opoziciji doživela popolno politizacijo. Nedav- ni pregled dokumentacije sklada pa po besedah ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja in v.d. direktorice tega sklada Cvetke Tinaver kaže na številne nepravilnosti in prav svojevrstno porabo denarja, ki jc bil med drugim posejan tudi v Hranilnico in posojilnico v Kranj. Najglasnejši so v odzivih prav v Liberalni stranki (kranjska Hranilnica in posojilnica je v lastništvu vidnih članov te stranke), kjer so se poteg očitkov o vsesplošnem kadrovskem revanšizmu LDS, odločili za ovadbo ministra Tajnikarja, ki da je zaviral razvoj malega gospodarstva. Kako bo s sredstvi, ki so bila posojena brez zavarovanj, in naložbami v delnice brez garancije države? Več na 2. strani. Š. Ž. Odpadke Save in Krke so v Kolumbiji analizirali in zavrnili Odpadki bodo čez teden dni zopet doma Vse kaže, da način izvoza odpadkov ni bil sporen, bila pa je sporna njihova vsebina. Ljubljana, 1. septembra -Cez osem dni bo v pristanišče Koper prispela ladja Velebit z osmimi zabojniki posebnih odpadkov, ki so bili lani oktobra poslani na uničenje v Kolumbijo. Vse dosedanje preiskave so pokazale, da je oil celoten postopek povsem zakonit, kolumbijsko sodišče Pa se jc odločilo za zavrnitev, ker da so analize pokazale več nevarnih snovi, kot je bilo dogovorjeno in dokumentirano. Ob vrnitvi bodo tudi pri nas odpadki temeljito pregledani. Po osmih mesecih plovbe čez Atlantski ocean in nazaj, se bodo 9. septembra v luko Koper vrnili odpadki iz Save Kranj in Krke Novo mesto, ker je Višje sodišče iz Santa Marte v Kolumbiji presodilo, da ti odpadki ne morejo biti uničeni v tem kraju, saj vsebujejo več nevarnih snovi, kot to dopuščajo kolumbijski predpisi. Vse dosedanje preiskave postopkov kažejo, da je podjetje C&G iz Ljubljane za ta izvoz odpadkov pridobilo vsa potrebna izvozno-uvozna dovoljenja ter našlo tudi pooblaščeno podjetje za uničevanje tovrstnih odpadkov z dovoljenjem kolumbijskih oblasti. Skupno 97 ton od- padkov, ki jih sestavljajo PVC gošče iz proizvodnje umetnega usnja iz Save, paraformaldehidi in farmacevtski izdelki s potečenim rokom iz Krke pa po analizah kolumbijskega Nacionalnega inštituta za zdravje za sežiganje v posebnih energetskih napravah niso primerni. Več o tem na 2. strani. Š. Ž. V Na vinogradniško vinarskem sejmu ln vino je razodelo skrivnosti! Čeprav starejši še pomnijo, da so nekdaj tudi na nekaterih sončnih gorenjskih legah gojili vinsko trto, je zdaj (tržno) vinogradništvo in vinarstvo izključno "domena" Primorcev, Štajercev, Dolenjcev... Ljubljana - Gorenjci se svojih krhkih vinskih korenin največkrat zavedo le tedaj, ko ga spijejo (kozarec vina namreč) in ko je v Ljubljani sejem. Jubilejni, 40. mednarodni vinogradniško vinarski sejem, na katerem sodeluje 164 raz-stavljalcev iz dvanajstih Plamen bo država verjetno odprodala Plamen ne bo ugasnil Prihodnje leto naj bi tovarno vijakov zagnali v treh do štirih izmenah Kropa, 30. avgusta - V Plamenu moramo doseči najmanj J milijonov tolarjev prometa na zaposlenega, da bo »vfiSSLJ,os,ov",» pozitivno, pravi direktor SAŠO IEVSNIK, ki je maja prišel v Plamen, da preveri, ali ima tovarna perspektivo oziroma kako jo lahko uresničijo. J Plamen sodi v okvir Slovenskih Železarn in v Plamenu Popravljajo program odprodaje tovarne, saj država verjetno ne bo več njegov lastnik Zastavili so že program razreševanja tehnoloških presekov delavcev in aktivnosti za povečanje konkurenčne sposobnosti to V;ifiu: Projekt prag rentabilnosti postavlja pri 4.500 tonah <-'tne proizvodnje, letos načrtujejo 2.700 ton. korak bo torej velik in s prihodnjim letom nameravajo tovarno P°gnati v treh do Štirih izemnah ter tako produktivnost Povečati za 40 odstotkov. Naprej pa so seveda mroali Ppdobiti nove trge, s tujim kupcem smo že podpisali pismo o nameri, gre za približno tisoč ton dodatne Proizvodnje in cilj je torej že na pol realen, pravi direktor *«0 K-vsnik. Več na 9. strani. držav, je odprl vrata v ponedeljek, že jutri, v soboto, pa jih bo zaprl. Med obiskovalci je tudi tokrat veliko Gorenjcev. Vino je (v znamenju sejemskega gesla) že v prvih sejemskih dneh razodelo nekaj skrivnosti in resnic o slovenskem vinogradništvu in vinarstvu. Če je sejem nekdaj (vsaj v očeh javnosti) veljal za največjo slovensko veselico, ki so se jo veselili predvsem "strastni ljubitelji vinske kapljice" (da ne rečemo pijančki), je zdaj to prireditev, ki poskuša predvsem vzgajati, izobraževati, sooblikovati vinsko kulturo... Dovolj pove že to, da obiskovalci ob nakupu vstopnice (za odrasle 450 tolarjev, za dijake, študente in upokojence 300) prejmejo še knjižico "Kultura pitja" avtorja dr. Dušana Terčelja. In druga resnica, ki smo jo slišali na sejmu: Slovenija ima na tem področju še velike (neizkoriščene) pridelovalne in izvozne možnosti! Pri nas je s trto posajenih le 21 tisoč od skupno 33.500 hektarjev absolutno vinogradniških površin, na katerih je mogoče pridelovati vino višjega kakovostnega razreda. Ze do 1996. leta naj bi vinogradniške površine v Sloveniji povečali za 1.200 hektarjev, izvoz vin pa naj bi z lanskih 5,5 milijona litrov povečali do leta 2000 kar na 20 milijonov litrov. In še tretja skrivnost: žejni ne bomo, vina bo tudi letos dovolj, še pred trgatvijo je v Sloveniji na zalogi 28 milijonov litrov vina, kar je pet milijonov več, kot je normalno. (Nadaljevanje na 20. strani) • C. Z. Gorenjska Banka * P d.d. Kranj Banka d posluhom Kranj, 1. septembra - Za slovenske šolarje se je danes nepreklicno začelo novo šolsko leto. V gorenjske šole se je zgrnilo okoli 42 tisoč šolarjev, 24 tisoč samo v osnovne šole. Prvi šolski teden šteje samo dva dni, šolarji ga začenjajo optimistični, sproščenemu uvodu v šolsko leto pa bodo sledili naporni tedni učenja in bitk za ocene, dokler se šolski krog tja proti koncu junija spet ne zaokroži. Soli tudi v današnjem časopisu namenjamo prelomnemu trenutku primerno pozornost, v prilogi Gorenjska o njej med drugim govori tudi šolski minister dr. Slavko Gaber. - Foto: G. Šinik Letos že 27. Šuštarska nedelja Tržič, 2. septembra • Danes ob 18. uri bodo z odprtjem razstave obutve Peko v Paviljonu NOB v Tržiču svečano začeli prireditve ob letošnji šuštarski nedelji. Tam bodo podelili tudi nagrade za najbolj urejene izložbe v mestu in Bistrici. Glavni dogodek na prireditvi v organizaciji Turističnega društva Tržič, ki vsako leto privabi najmanj 60 tisoč obiskovalcev, bo nedeljski "Šuštarski sejem".Tudi letos bo mogoč nakup na stojnicah po mestu in nakupovalnem centru Deteljica od 7. ure v nedeljo. Sejem že od danes naprej spremljajo številne prireditve, veselici pa bosta popestrili sobotni in nedeljski popoldan ter večer. • S. Saje Z AS TA VLJALNICA Koroška e. 41 Kranj, tal.:064/21125B 486/40 že od 134.786,00 SIT TH./fr.4rtf4/ltcdiuk » poudarkom na dogajanjih na Gnienjskcm / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Ri/jak / Direktor In glavni urrdnik: M*'*0 Valjavec / Odgovorna urednica: leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Koinjek, tea Mentingri, Slojan Saje, Darinka latiti. Vilma Stanovnik, Manja Volčjak, OttO /.ipl"1111* Danica Zavrl/Jebir, Andrej Zalar, Štefan fcargi / lektoriranje: Marjeta Vo/hč / Fotografija: (ioia/d Šunk / Priprava ta tisk: Medla An, Klanj / Itak: 1'otlictjc DELO K K, tisk časopisov in revij, l.jublj»n* / llrednatlvo, naročnine, oglasno trienje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223 111, telefai: 112-911 I Mali oglasi: telefon 223 444 spi rjr mamo iiq>irkin)cno .4 ui dnevno na avtomatskem odzivniku, uiadne lil* Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7 do IV ure / Časopis i/haia ob torkih in petkih Naročnina trimesečni obračun individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta /a tujino letna natočmna I4<) Dl M Oglasne stonlve I" ceniku Prometni davek po stopnji S odstotkov v tem časopisa (mnenje RM1 2.V27 V2), CI1NA I/VODA HO.(K) Sil KRANJ SEJE OBČINSKIH VLAD Seja jeseniškega izvršnega sveta Kandidatura za šolski tolar za šolo Prežihov Voranc Jeseniška občina bo kandidirala za šolski tolar za osnovno šolo Prežihov Voranc. Nujna je sanacija deponije na Mali Mežakli, ki bo zahtevala izdatna finančna sredstva. Jesenice, 1. septembra - Ministrstvo za šolstvo in šport je objavilo natečaj za sofinanciranje investicij v šolski prostor za odpravo dvoizmenskega pouka in za boljši standard vseh slovenskih osnovnih šol. Za natečaj so se lahko prijavile šole, ki imajo več kot 20 odstotkov otrok v drugi izmeni, kjer imajo pouk v več stavbah, obvezna pa je bila tudi pripravljenost občine, da sofinancira naložbo. Ta šolski tolar je do leta 1999 namenjen 68 slovenskim šolam, letno pa bo ministrstvo za šolstvo za te namene prispevalo 800 milijonov tolarjev - samo za odpravo dvoizmenskega pouka. Na natečaj se bo prijavila tudi jeseniška občina in sicer za prenovo in povečanje šolskega prostora v osnovni šoli Prežihov Voranc na Jesenicah. Ta šola dosega 73 odstotkov dvoizmenskega pouka, ima nefunkcionalne prostore in probleme s telovadnico. Jeseniški izvršni svet je ocenil, da je investicija v osnovno šolo Prežihov Voranc upravičena in potrebna: od 33 šolskih oddelkov je pouk organiziran v eni izmeni v 9 oddelkih in v dveh izmenah v 24 oddelkih. To je obenem tudi edina šola v občini, ki izpolnjuje kriterije natečaja. Po osnutku investicijskega programa znaša predračunska vrednost investicije 227 milijonov tolarjev, od tega je prva faza investicije, ki je predvidena za prihodnje leto, ocenjena na 157 milijonov tolarjev. Občina Jesenice bi za investicijo zagotovila potrebna sredstva v višini 122 milijonov tolarjev v treh naslednjih letih. Za pokritje investicije bi občina odprodala svoje delež stavbe na Cesti železarjev, za sredstva, ki jih v posameznem letu ne bo možna zagotoviti v proračunu, pa najela bančni kredit. Člani izvršnega sveta so se strinjali s prijavo na natečaj, ob tem pa poudarili, da že v začetku nastopijo formalne te- Naložbe v odpravo izmen v šolah Preveč učencev se šola v dveh izmenah Kranj, 31. avgusta - 1. septembra se je iztekel rok, ki ga je Ministrstvo za Šolstvo in šport razpisalo za program naložb za odpravo izroens-kosti pouka v osnovnih šolah. Na natečaj se je Erijavda tudi kranjska občina, saj je tu izmens-ost pouka zelo visoka, o tem pa so dan pred iztekom natečaja govoriti tudi na seji občinske vlade. Več kot eno izmeno obiskuje v Sloveniji nad osem odstotkov otrok. Ministrstvo bo s svojimi sredstvi pomagalo občinskim naložbam, ki bodo namenjene odpravi dveh izmen v osnovnih šolah, la.m\TNcr Jc v dveh izmenah več kot petina otrok. Takih šol je v Kranju kar nekaj, to pa razblinja iluzijo o dokaj visokem družbenem standardu občine, v god Pranoeta Preirm« jc v dveh izmenah skoraj dve petini otrok, enako v šoli Staneta Žagarja, v Lucijana Seljaka nad 44 odstotkov, v šoli Simona Jenka pa domala polovica. Lani se je v iolo vozilo v povprečju 1630 otrok, kar je kranjsko občino stalo več kot 57 milijonov tolarjev. Če bi nekatere podrutnifne šole preoblikovali v popolne osemletke (ali v nrohodnje devet le tke) in spremenili sedanje šolske mreie, bi pri prevozih veliko prihranili. Kako nameravajo v Kranju odpraviti tolikšno Prostorsko stisko? V šoli Simona Jenka bi bila Zadrega deloma rešljiva s ponovno oživitvijo pirilctne podružnične šole na Trstcniku. Solo so tam že imeli, vendar je bil pouk v njej ukinjen konec šestdesetih let, poslopje pa namenjeno vsemu drugemu, le šoli ne. Trenutno jc v njej skladišče Prešernove družbe, vendar ga bo že septembra izpraznila. Preden bo šola spet postala šola, bo potreben temeljit investicijski poseg v predvideni vrednosti okoli 40 milijonov tolarjev. Ena od treh šol velikank, "kombinatov" z več kot tisoč učenci, je tudi šola Lucijana Seljaka v Stražišču. Pokriva ves desni breg Save m je v minulem šolskem letu šolala 1407 otrok v centralni šoli in petih podružnicah. Prostorski stiski naj bi deloma odpomogli z uvedbo nove popolne šole na Orehku, kjer je zdaj le štiriletna. V to osemletko bi v višjih razredih lahko hodili tudi otroci iz Mavčič, morda tudi iz Besnice in Podblice. V šolskem okolišu šole Staneta Žagarja na Planini so že zdaj tri šole, zato ni potreb po novih, temveč po spremembi šolskega okoliša. Aljaževa in Čopova šola imata v vsej občini najmanj izmenskega pouka, komaj desetino, Aljaževa pa svoj prostor oddaja celo v najem srednji šoli. Prešernovo šolo pa bi razbremenili z dograditvijo podružničnih šol v Naklem in na Kokrici, ki naj bi postali popolni osemletki. Petino otrok v dven izmenah ima tudi preddvorska osnovna šola. V njeno sestavo sodi tudi podružnična šola v Kokri. Z vlaganjem v njeno obnovo (stoletno poslopje jo jc hudo potrebno) sicer prostorske stiske Preddvora ne bi rešili, temveč jc šola na demografsko ogroženem območju pomembna za razvoj kraja in ohranitev življenja v njem. Občinska vlada je ministrstvu predložila omenjeni program naložb, kinaj bi ga država brežkonc financirala v polovičnem deležu. V razpravi pa jc bilo med drugim slišati tudi predlog, naj bi dvoizmenskosti v celoti ne odpravili, saj ponekod ustreza delovnemu ritmu staršev. • D. Z. Žlebir Škofjeloška vlada ugodila pogojem KS Trata Roka sprave z nakupom garaž Občina Škofja Loka bo z nakupom garaž omogočila začetek gradnje garažne hiše v Frankovem naselju. s k olja Lok% 1. septembra -I*—0 sluhi odnosi med občino s.*«>rj« I.„ku in K S I ruta, ki so Jih v preteklosti kalili prtih s. ni "»Pori te KS, da svoje okolje Jmbolj „redi in obvaruje, ne (■uvtio ,,„ tudi zahteve, da post "•>*io Nvoja občina, so tokrat ,rc»li ob čer preureditve samskega dom« v Htanovanjii. Pognje-v*nju, da občina prispeva k »■čeiku gradnje garažne hiše, ** Mi soglasji- k lokacijskemu do*»ljenJo, »o se tokrat na °"čtnsU vladi uklonili, vse v '•"'ji, da «e ti odnosi odpravijo. Znan je načrt, da naj bi dokaj y,clik dosedanji samski dom v •jrankovem naselju preuredili v Urii>inska stanovanja, kar z dru-Ritni besedami pomeni novo naselitev tega, po nekaterih ()<.cnah že prenaseljenega pnw-U)ra. čemur prometna ureditev •"kakor ne sledi. Zlasti očitno ja P«»'"'iiijk;injf p.ukiimh ptostoi ov« /•« katerih tcSitcv so sc na Trati odločili, da jih poskušajo rešiti / i/gradnjo triplcx parkirne hiše * 90 boksi Za preureditev samskega doma, kjer bi z majhnimi stroški dobili 24 stanovanj (nameravajo jih oddajati kot neprofitna stanovanja), je seveda občina zelo zainteresirana, pogoj izvajalca garažne hiše, SGP Tehnik pa jc bil, da sc pred začetkom gradnje proda vsaj polovica boksov v garažni hiši. Zato so se v KS Trata odločili, da svoje soglasje k lokacijskemu dovoljenju /a preureditev samskega doma pogoj i -jo z nakupom manjkajočih osem neprodanih boksov, o čemer so u.i sc|i i/vtšnega sveta padle tudi hude besede: ali ni to čisto navadno izsiljevanje, po mnenju enih članov, in ali ne izsiljuje v bistvu občina Trato, ko bo s preureditvijo samskega doma še zaostrila nekatere vidike bivanja v tem okolju, po mnenju drugih v istem izvršnem svetu. Prevladala jc trezna misel, da je potrebno KS Trata ponuditi roko sprave in da so mimo časi, ko sc jc kaj dalo dobiti zastonj oz. kaj vsiliti. Ta roka res m prazna: vložek v garaže je vreden skoraj l(K).OOt) DEM, pn čemer naj bi skoraj tretjino sredstev zagotovili iz sredstev za preureditev samskega doma Našli so tudi sporazum za nove prostore KS, ki se bo marala ob preureditvi tega objekta prescli- " • S. Žargi zave. Pri vseh prošnjah za republiška sredstva se pojavi problem nesklepčnosti oočins-kih zborov, ki morajo potrditi sklepe. Enake težave se bodo pojavile tudi pri naslednji investiciji: prvi fazi sanacije deponije komunalnih odpadkov na Mali Mežakli. Proračunska sredstva so za Malo Mežaklo zagotovljena v višini 22 milijonov tolarjev, za sanacijo pa je po projektantskem predračunu potrebno 3 in pol milijona nemških mark ali okoli 287 milijonov tolarjev. Prva faza bi veljala 2 milijona nemških mark v tolarski protivrednosti. Na seji so sklenili, da se v predlog rebalansa proračuna za letos in v proračun za prihodnje leto prednostno vključi zagotovitev sredstev v višini najmanj 50 do 60 milijonov tolarjev. Za sredstva, ki pa jih ne bo mogoče zagotoviti v proračunu, pa bo izvršni svet predlagal izdajo garancije za najetje bančnega kredita. D. Sedej Kdor hitro da, dvakrat da Po neurjih za škodo tudi iz proračuna Neurja konec julija in v začetku avgusta so povzročila za skoraj 20 milijonov tolarjev, sprožili pa so se tudi štirje večji plazovi. Škofja Loka, L septembra -Čeprav so se morda ljudje, po mnenju nekaterih, kar malo preveč razvadili, da za vsako malenkost potrkajo na občinska vrata, pa je vendarle prav, da se stori vse za to, da se ogromna vlaganja v ceste, zlasti v hribovskih predelih občine, zavarujejo s takojšnjimi popravili, sicer grozi, da nastane velika škoda. Zato so na zadnji seji škofjeloškega izvršnega sveta, manj kot mesec po vremenskih ujmah, že dodelili najnujnejšo pomoč za popravila. Po prijavah sodeč - na seji se je sicer pokazalo, da se povsod vse ni prijavilo - je škoda zaradi zelo močnih nalivov po daljšem sušnem obdobju ko- nec julija in v začetku avgusta nastala na sedemnajstih cestah, pri čemer so se sprožili štirje večji plazovi. Prednost imajo seveda (že izvedeni) ukrepi za zagotovitev prevoznosti cest, ki so stali slab milijon in pol tolarjev, in ta sredstva so bila na tej seji iz obvezne proračunske rezerve tudi odobrena, slabe tri milijone bodo zahtevale končne ureditve oz. popravila, kar 15 in pol milijonov tolarjev pa bo po prvih ocenah strokovne komisije potrebnih za sanacijo štirih večjih udorov oz. plazov: Suša - Domačejkar, Petrovo Brdo - Podhočar, Luša - Dra-gobačk in plaz Malenski vrh nujno pa kliče k popravilu tudi plaz Mlake, za katerega je že izdelan projekt in bo sanacija zahtevala 3 milijone tolarjev. Izvršni svet se je odločil, da za vse omenjene večje poškodbe naroči (in plača) potrebne raziskave in načrte sanacije, škodo prijavi na ministrstvu za okolje in prostor, sam pa se loti popravil, kolikor bodo sredstva dopuščala. Le v primeru naselja Dobenska Amerika v Poljanah se je izvršni svet na predlog komisije strinjal, da so nastale škode posledica neizvedene zunanje ureditve soseske, torej stvar vlaganj graditeljev, posebno še, ker nekateri z neodgovornim ravnanjem povzročajo škodo svojim sosedom. Do ureditve pa bi se morda kazalo, so jim predlagali in svetovali, zavarovati pri zavarovalnici. Š. Žargi Naši otroci niso nikoli povsem varni! Zavarovalnica Triglav območna enota Kranj Začenja se šola. Mlada življenja so dragocena, zato smo v Zavarovalnici Triglav tudi letos skrbno pripravili nezgodno zavarovanje otrok in Šolske mladine. Z novim šolskim letom se marsikaj začne povsem na novo. Skozi nova, pa tudi že od lani dobro znana šolska vrata, prinašajo naši otroci in šolarji nove moči in razigrano radovednost. Vsem nam, ki jih vzgajamo, pa novo šolsko leto prinaša tudi mnogo skrbi. Ni nam na primer vseeno, kako varna je prihodnost naših otrok in kaj lahko prinesejo že jutrišnja pot v šolo, brezskrbna igra z vrstniki ali drobna nepazljivost. Mlada življenja so dragocena. Zato amo v Zavarovalnici Triglav tudi letos skrbno pripravili nezgodno zavarovanje otrok In iolake mladine. Nezgodno zavarovanje otrok, na katero vas opozarjamo v Zavarovalnici Triglav, predstavlja pomemben del skupnih vlaganj v varnost mladih, izvedba tega zavarovanja pomeni tudi organizacijo preventivnih akcij po vsej Sloveniji. Veliko sredstev je namenjenih za izobraževanje in vzgojo naših najmlajših. Tako bodo prvošolčki, ki se bodo zavarovali pri Zavarovalnici Triglav dobili tudi rutico, kresničko ali balonček. Vselej pa Zavarovalnica Triglav pomaga staršem in otrokom, če se pripeti nezgoda. Zavarovalnica Triglav namreč vsem zavarovancem ob nezgodi izplača zavarovalno vsoto - odškodnino, čeprav zbrane premije za nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine za to še zdaleč niso dovolj. Tudi letos smo v Zavarovalnici Triglav poskrbeli, da boste starši pravočasno in dobro seznanjeni o letošnjih pogo|ih zavarovanja in o novostih, ki vam bodo olajšale odločitev. Zavarovanje pri Triglavu prinaša: - visoke zavarovalne vsote ob velikem obsegu zavarovalnih nevarnosti, - dostopne zavarovalne premije - odlog plačila Tudi letos bo sklepanje zavarovanj potekalo v razredih oziroma vzgojnovarstvenih skupinah. V začetku šolskega leta bodo tako vsi učenci in dijaki dobili letake. Svetujemo vam, da si jih doma ogledate in se seznanite z opisanimi pogoji zavarovanja. Odločite se za vam najbolj ustrezno kombinacijo zavarovanja. Učenec ali dijak ja zavarovan za celo šolsko leto od 24. ure tistega dne, ko je bila prijavnica oddana v šoli in je bil zavarovanec vpiaan v vpisno polo. Pomembno za starše je letos nedvomno tudi to, da zavarovalne premije ne bo treba plačati takoj, ampak z odlogom plačila v meaecu oktobru. To pomeni, da se lahko odločite za plačilo v dveh obrokih. Ker preneha jamatvo iz prejšnjega šolskega leta 60 dni po uradnem začetku šole, pa v Triglavu priporočamo, da pravočasno uredite zavarovanje za vaše najmlajše, ki ae jim je začela šola. V Zavarovalnici Triglav, d.d., Ljubljana Območna enota Kranj amo prepričani, da amo vam z različnimi kombinacijami omogočili lažjo odločitev za nezgodno zavarovanje vašega otroka. OHRANIMO NJIHO V NASMEH! ZAVAROVALNICA TRIGLAV, ker jI zaupajo starši! ZAVAROVALNE VSOTE IN PREMIJE V SIT ZA: INVALIDNOST KRITJE STROŠKOV ZARADI IZGUBE ŽIVLJENJA DNEVNA ODŠKODNINA LETNA PREMIJA 1.000.000 250 000 200 500 2.000.000 500.000 400 1.000 4.000.000 1.000.000 800 2.000 6.000.000 1.500.000 1.200 3.000 Harmonikar Andrej Ažman s Suhe Kadar gre na tekmovanje, ponavadi zmaga Tako je bito tudi na 23. srečanju harmonikarjev Slovenije na Pokljuki. Suha pri Predosljah, 31. avgusta - Dvajsetletni elektronik se že pol svojega življenja zanima za igranje na diatonični harmoniki. Zaradi vztrajnosti je dosegel vrsto uspehov na raznih tekmovanjih harmonikarjev. Letošnje poletje je z avstrijskim prijateljem dva meseca nastopal za nemške goste v španskem letovišču na otoku Ibiza. "Za igranje diatonične harmonike ni nobene glasbene šole, ampak znanje prenašajo starejši na mlajše. Tudi sam sem se začel spoznavati to glasbilo pri pokojnem Francu Senku v Predosljah. Narodno glasbo sem imel vedno rad, posebej pa me je zanimala diatonična harmonika, ki z močnimi basi zveni povsem drugače kot klavirska harmonika. Pozneje sem obiskoval več drugih harmonikarjev, nazadnje Petra Košnika s Trste-nika, ki mi je spodbudil tudi zanimanje za glasbeno teorijo. Večino skladb se naučim sam, po posluhu. Najraje imam melodije Slavka Avsenika, Franca Miheliča in Lojzeta Slaka," opisuje svojo glasbeno pot Andrej Ažman, ki je elektronik po poklicu, vendar je zaenkrat še brez stalne zaposlitve. Veliko izkušenj si je Andrej nabral ob spremljanju mladih v folklorni skupini Iskra, kjer je igral dobri dve leti. Eden od učiteljev ga je navdušil tudi za harmonikarska tekmovanja. Že prvi nastop med harmonikarji do 16 let starosti mu je leta 1988 prinesel zmago na gorenjskem tekmovanju v Begunjah. Tam je naslednje leto postal absolutni prvak Gorenjske. Obenem se je udeleževal slovenskih prvenstev, kjer je trikrat osvojil srebrno in dvakrat zlato plaketo. Vrsti pokalov z dosedanjih tekmovanj je dodal še priznanje za zmago na 23. srečanju harmonikarjev, ki je bilo 28. avgusta na Pokljuki. "Zaigral sem polko "Dobro jutro" Jožeta Burnika in valček "Kmetic praznuje" Slavka Avsenika. Z obema skladbama sem navdušil občinstvo, žirija pa mi je prisodila prvo mesto. Zaradi uspeha sem zelo zadovoljen, še posebej zato, ker sprva niti nisem nameraval nastopiti na tem tekmovanju. Takih srečanj se udeležujem predvsem zaradi izmenjave izkušenj, posebno doživetje pa so spontani skupni nastopi harmonikarjev po tekmovalnih predstavitvah. Mojih uspehov so najbolj veseli starši, sestra in znanci, kar me spodbuja pri nadaljnjem delu. Seveda je harmonika moje največje veselje, zato veliko nastopam naokrog. Že nekaj mesecev igram ob koncu tedna v gostilni Ankele v Podljubelju, poleti pa sem z avstrijskim harmonikarjem nastopal za nemške turiste v letovišču na otoku Ibiza v Španiji. Tudi v prihodnje želim nastopati predvsem sam in morda ob pravi priložnosti v kakšnem ansamblu. Za udeležbo na tekmovanjih pa se bom odločal vsakič znova," razkriva svoje načrte zmagovalec tekmovanja harmonikarjev na Pokljuki. Stojan Saje Obnovljena regionalka skozi Motnik Motnik, 2. septembra - Jutri, 3. septembra, bo ob 17. uri v središču Motnika v kamniški občini na prireditvenem prostoru slovesno odprtje obnovljene regionalne ceste skozi Motnik in drugih krajevnih cestnih pridobitev. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi sejemsko prireditev v okviru praznovanja krajevnega praznika. Slavnostni govornik na prireditvi bo državni sekretar ministrstva za promet in zveze Marjan Dvornik, ki bo cesto tudi odprl. Gasilsko društvo Preddvor Tekmovanje voznikov gasilskih vozil Preddvor, 1. septembra - Gasilsko društvo Preddvor bo jutri (sobota), 3. septembra, organiziralo tradicionalno sedmo tekmovanje voznikov gasilskih vozil. Tekmovanje bo na ploščadi Lesne industrije Jelovice v Preddvoru, pravila tekmovanja pa so povzeta iz programa srečanja gasilcev Evrope. Takšna srečanja so tudi vsako drugo leto v cm od evropskih drŽav. Doslej so bila tekmovanja v Avstriji, dvakrat v Italiji, na Madžarskem in tudi na Bledu 1987. leta. Pred letošnjim tekmovanjem je predsednik GD Preddvor Ciril Zupin povedal, da je njihovo društvo to tekmovanje povzelo in ga prvič organiziralo v občinskem merilu. Zdaj pa se je že razširilo na precejšen del Slovenije in jutri zato pričakujejo na tekmovanju številne ekipe iz različnih krajev Slovenije. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri in bo trajalo do petih popoldne. Za dobro voljo in prijetno razpoloženje med tekmovanjem bosta popoldne skrbela folklorna skupina Pre ddvor in trio Storžič. • A. Ž. Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela praznuje Zemeljski plin do zasebnih naročnikov Javornik - Koroška Bela - Zaradi bližine zemeljskega plina je podjetje Vodovod Jesenice začelo s plinifikacijo najprej na Koroški Beli in na Javorniku. Združeno kabelsko omrežje. V prihodnjem letu asfalt na več krajevnih poteh na Javorniku in na Koroški Beli. Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela, ki je največja krajevna skupnost jeseniške občine in obsega naselja Javornik, Koroško Belo, Podkočno, in Javorniški Rovt, v tem tednu s številnimi športnimi in kulturnimi prireditvami praznuje svoj krajevni praznik. Praznik praznujejo v spomin petim talcem, ki so jih Nemci ustrelili na Koroški Beli. Na lepo urejenem rekreacijskem središču na Kresu so že pripravili balinarski turnir in Kreuzerja. V kulturnem programu bosta nastopila operni pevec Jaka Jeraša in pianist Primož Kerštajn. V soboto pa balinarski turnir pripravljajo upokojenci, ki sodijo med najbolj aktivna društva kot tudi obe gasilski društvi: Koroška Bela in Javorniški Rovt, ki bosta v soboto prikazali mokro gasilsko vajo ob Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Javorniškem Rov-tu. Praznovanje bodo sklenili v nedeljo, ko bo na igrišču gripravljajo priključke tudi za ilejsko Dobravo, Lipce, Tomšičevo cesto in Podmežaklo. Problemi so s tehnično dokumentacijo, zato se je delo nekoliko zavleklo. Pri Vodovodu pripravljajo tehnično dokumentacijo, opravljajo razgovore z zainteresiranimi naročniki, prizadevajo pa si tudi za pridobitev koncesije za dobavo zemeljskega plina tako, kot imajo urejeno v vseh drugih slovenskih občinah. Predvsem zato, Osnovna šola na Koroški Beli jc v preteklosti zaradi vedno novih in novih prebivalcev tako na Slovenskem Javorniku kot na Koroški Beli morala gradili nove šolske prostore. Za osnovno šolo pa je tudi dobro igrišče, na katerem potekajo razna tekmovanja. - lolo: J. Pelko veselico za vse krajane. Bila je tudi že slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, danes, ob 18. uri pa bo v parku talcev na Koroški Beli komemoracija v spomin padlim. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Koroška Bela in godba na pihala jeseniških železarjev. Uro kasneje bodo v razstavnem prostoru Viktorja Gregorača odprli razstavo del slikarja Franceta osnovne šole Koroška Bela turnir v malem nogometu Krajevna skupnost jc bila v jeseniški občini prva krajevna skupnost, ki je zaradi bližine energetskega vira - zemeljskega puna - plinifikacijsko urejena. Napeljava plinovodnega Omrežja na Koroški Beli in na Javorniku je v sklepni fazi, zdaj pri Vodovodu, ki uresničuje program plinovodnega omrež-ja po vsej jeseniški občini, ker bi radi napeljali zemeljski plin tudi v vasi pod Stolom in po Zgornjesavski dolini. Pro-olem je z napeljavo v Mojstrani, denimo, saj morajo plinovodno omrežje napeljati deset kilometrov daleč, za kar pa potrebujejo precej denarja. Kljub temu da jc telefonsko omrežje že dolga leta razmeroma dobro urejeno, jc vsako leto več novih prošenj za telefonske priključke. Zdaj bodo zaradi izjemnega zanimanja za nove telefone postavili na Koroški Beli novo telefonsko centralo.Sistem kabelske televizije, ki ga imajo v krajevni skupnosti, bo poslej združen: firma TELESAT bo poskušala priključiti čimveč naročnikov in razširila ponudbo TV programov, seveda pa bodo morali naročniki za vzdrževanje sistema tudi plačevati po 5 nemških mark v tolarski protivrednosti mesečno. Do zdaj se je namreč dogajalo, da je bilo kar precej takih, ki so bili priključeni, vzdrževalnih stroškov pa niso plačevali. Ob letošnjem krajevnem prazniku so dobili asfalt tudi na Poti ilegalcev na Koroški Beli, na poti, ki se bo kmalu preimenovala v Sončno pot, saj je le ta postopek za preimenovanje ulic v jeseniški občini že zaključen. Stanovalci ob Poti ilegalcev so preimenovanje svoje poti zahtevali že leta 1989 - kar nekaj let pred političnimi spremembami in pred poplavo zahtev za preimenovanje ulic. Njihova zahteva zatorej ni imela nobenega političnega ozadja: pot so želeli preimenovati zato, ker se je že nekdaj imenovala najprej Solnčna, nato pa Sončna pot. Krajevna skupnost namerava v prihodnjem letu asfaltirati še nekaj krajevnih poti tako na Koroški Beli in na Javorniku Komunalno dobro urejeni so tudi Potoki, kjer so sc nekateri krajani želeli priključiti bližnji krajevni skupnosti Žirovnica, vendar jc anketa pokazala, da večina želi ostati v sedanji krajevni skupnosti Kulturni dom na Javorniku je kar precej velik in v njem imajo prostore: Lovska družina, Strelska družina Triglav, Radioklub Žele/ar, Planinsko društvo, v njem je DPI) Svoboda, ki vsako leto pripravi več premier, v njem je razstavni prostor, kjer so skozi vse leto zanimive razstave in velika dvorana, ki je iz leta v leto bolj obiskana. • I). Sedej Javna razgrnitev zazidalnega načrta V Seničnem 18 novih hiš Tako predvideva osnutek odloka o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Podovnea. Tržič, 2. septembra - Tržiški izvršni svet m- je odločil za javno razgrnitev osnutka odloka o sprejetju zazidalnega načrta Scnično 26 S3 - "Podovnea", čeprav še ni možnosti za skorajšnje komunalno opremljanje zemljišč. Načrtovana izgradnja krajevne kanalizacije s čistilno napravo lahko postane problematična, če bo tržiška skupščina sprejela predvideno razglasitev Mokrišča pri Golniku za naravni spomenik. Zazidalni načrt Podovnea predvideva izgradnjo v bregu med Golnikom in "Seničnitn, ki je poraščen z gozdom. Kot jc pojasnil članom izvršnega sveta arhitekt Niko Ahačič, stojita tam poleg stanovanjske hiše dva vikenda, bodoča pozidava pa bi bila možna ob delnem poseku gozda. V naselju naj bi Zgradili 18 novih hiš na zemljiščih od 573 do 1 KM) kvadratnih metrov velikosti. Zgraditi bi bilo potrebno tudi dve dovozni cesti in poti po naselju z obračališčem ter parkiriščem ob vhodu v naselje. Tam jc predvidena tudi postavitev nove trans formatorske postaje za napajanje naselja z. elektriko. Preskrbo z. vodo naj bi rešila izgradnja novega vodovoda, odplake pa naj bi odvajali v novo krajevno kanali zacijo s čistilno napravo pod naseljem. Prav glede uresničitve slednjih načrtov so imeli v i/višnem svetu največ ponu slekov. Na seji prejšnji torek so namreč obravnavali tudi predlog za sprejem osnutka odloka o razglasitvi Mokrišča pn Golniku /a naravni spomenik. Ker je navedeno območje v bližini novega načrtovanega naselja, razglasitev /.i nar avni spomenik [ a tudi določene omejitve, bodo morali prej sprejemom obeh dokumentov v skupščini i.i/misliti tudi o morebitnih neskladjih v piedvide-vanem razvoju • S. Saje ŠUŠTARSKA NEDELJA TRŽIČ, 49.1994 ŠUŠTARSKI SEMENJ-RAZSTAVE - MODNA REVIJA • ŠPORTNO- KULTURNE PRIREDITVE-VESELICA Kako so Tonija Engelmana ozdravili gangrene Ozdravljen po zaslugi bioenergije Kranjčan Toni Engelman pravi, da je po zaslugi bioenergetskih metod dr. Vladimirja Griga ohranil nogo, ki bi mu jo sicer zaradi gangrene morali amputirati. Kranj, 1. septembra • "Od leta 1982 sem diabetik, pred dvema letoma pa se mi je na mezincu leve noge kot posledica te bolezni pojavila gangrena," pripoveduje Toni Engelman. "Na ljubljanski kliniki so mi mezinec amputirali, ker pa se rana ni zacelila, so mi predlagali amputacijo polovice stopala. Po tistem nisem več maral h kirurgom, začel sem se zdraviti alternativno." Ko se je maja lani gangrena pojavila tudi na palcu druge noge, se je Toni zatekel po pomoč k prof. dr. Vladimirju Grigu, ustanovitelju Mednarodnega inštituta za bioenergi-jo in bioenergotehnologijo FIZLI, ki je, razen v Ukrajini in Veliki Britaniji, registriran vanja bioenergije v celicah ljudi, živali in rastlin ter o praktičnih metodah rehabilitacije pri različnih boleznih. Doslej je o tem izdal že 17 knjig. Predstavil je tudi primere bolezni, ki uh je doslej ozdravil s svojimi metodami, denimo luskavico, gangreno, tudi pri nas v Portorožu. Že po visok pritisk, bolezni radiacije nekaj dneh njegove terapije se Med drugim je zdravil tudi je proces bolezni pri Toniju ustavil, zdaj pa z nogami nima nikakršnih težav več. Zaradi sladkorne bolezni pa je še vedno pod nadzorom svojega prejšnjega zdravnika, drži se tudi zelo asketske diete z zelenjavnimi juhami, vodo in prepečencem. Prof. dr. Vladimir Grigje na domu ozdravljenega Tonija Engelmana priredil tiskovno konferenco, na kateri je podrobno govoril o znanstvenih in kliničnih metodah razisko- černobilske otroke. Dr. Grig zdravi s posebnimi bioener-getskimi stimulatorji, aparati z nekakšnimi elektrodami, ki jih pacientu po posebni shemi pritrdi na posamezne dele telesa (shema je odvisna od bolezni), z njimi "bombardira" proste elektrone v bolni-kovih celicah in tako vzpostavlja prej porušeno biološko ravnovesje, ki je razlog bolezni. Zdravljenje dopol -njuje z dieto, bolniki pa uživajo "tudi vodi Vita in Morte. • D.Z. Žlebir, foto: G. Šinik Ozdravljeni Toni Engelman Grigom. (levo) s prof. dr. Vladimirjem Ponedeljek zadnji rok za dijaške štipendije Dijaki in študenti prosijo za štipendije Le še v ponedeljek, 5. septembra, lahko dijaki na enotah zavodov za zaposlovanje vložijo prošnjo za štipendijo. Študentje imajo še skoraj mesec dni časa. Kr*nk ?i* scPtembra • Vsc kaže, da dijaki, ki želijo kandidirati za republiške štipendije, čakajo čisto do zadnjega, saj denimo na gorenjski enoti Zavoda za zaposlovanje v Kranju do sedaj niso prejeli več kot tisoč vlog. Tamkajšnja strokovna delavka Branka Košič ocenjuje, da je tako bržkone zaradi šol, ki pred začetkom pouka večidel niso dajale potrdil o vpisu. Brez tega dokumenta pa jev, 10 odstotkov nad tem dobili 7. septembra, študentje zneskom pa je 30.710 tolarjev), pa oktobra dobijo še septembr - pojavljt saj je negospo-o prešlo na zamik je vloga /a štipendijo nepopolna. In kaj vse mora vsebovati popolna vloga? "Prosilec mora izpolniti poseben obrazec Vloga za pridobitev republiške štipendije z vsemi potrebnimi podatki," je pojasnila Branka Košič. "Nar jo vedeni morajo biti dohodki Maršev, in ,,jCcr za letošnje drugo trimesečje (od 1. aprila do 30. junija). Tu se pojavlja že Prva težava, darst •vplačil, zaradi cesar so nekateri v Omenjenem trimesečju dobili le dve plači. Mi pa /.i izračun Potrebujemo tri dohodke. K vlogi /a štipendijo je treba pridobiti tudi podatke o premoženjskem stanju. Prosilci morajo tudi na davčno upravo, kjer jim potrdijo katastrski dohodek iz leta 1993. Tega množimo z določenim faktorjem, lani se je odražal kot ekvivalent osebnemu dohodku. Za mnoge je bil sporen, /lasti za kmečko zvezo in nekatere stranki. Ta čas faktor še ni 'nun, vendur bo moral hiti v kratkem razjasnjen. Na matični »lužbi morajo prosilci dohiti •udi potrdilo o članih skupnega Kospodinjstva. Nova pa je letos t'juva, da starši niso (so)luslniki podjetja ali obratovalnice. S tem jc vloga, ki jo podpišejo starši, popolna, dodati jc treba še potrdilo o vpisu in zadnje šolsko spričevalo. Tisti, ki so zaprosili za kadrovsko štipendi-pa jim je bila zavrnjena, morajo o tem predložiti tudi potrdilo." prosilci niso upravičeni do štipendije, temveč le do dodatka. Tu so v "igri" zlasti vozači. Cenzus za Zoisove štipendiste se po spremembi zakona opira na povprečni dohodek na zaposlenega, sicer pa naj bi ga določila ministrica za delo, ki zaenkrat še ni posegla po tej svoji pravici. O Zoisovi štipendiji teče tudi razprava, ali je cenzus sploh smiseln ali naj bi ga odpravili. > sko štipendijo za minulo šolsko leto. • D. Z. Žlebir Humana gesta izvršnega sveta Jesenice Bela palica za slepega glasbenika Jesenice, 1. septembra - Jeseniški izvršni svet je brez pripomb sklenil, da se glasbeniku Dragu Ažmanu, ki je slep in sam skrbi za 15-mesečno hčerko, omogoči rehabilitacija. Urediti položaj slovenskih invalidov. Uspešni glasbeni pedagog Drago Ažman z Jesenic, ki je dolga leta poučeval klavir na Glasbeni šoli na Jesenicah, je popolnoma slep. Na delo v Glasbeno šolo ga je spremljala žena, ko pa je žena kmalu po porodu umrla, je ostal sam s svojo hčerkico. Drago Ažman se je upokojil, živi v prijetno urejenem podstrešnem stanovanju na Jesenicah skupaj s hčerko, taščo in tastom. Drago Ažman je na Center za socialno delo jeseniške občine naslovil prošnjo, da bi izdali napotitveno odločbo, na osnovi katere bi se opravljala njegova rehabilitacija na domu. Ažman bi se z rehabilitacijo rad čimbolj usposobil za samostojno življenje - da bi se naučil uporabljati belo palico v okolju, v katerem Živi in opravljal lažja gospodinjska dela ter negoval otroka. Rehabilitacija, ki jo želi Drago Ažman, obsega 80 ur individualne obravnave, cena ene ure pa znaša 2.200 tolarjev. Zaradi posebnosti primera in zaradi nejasne zakonske osnove za izdajo napotitvene odločbe se je Center za socialno delo na Jesenicah obrnil na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za mnenje. Odgovorili so, da te vrste stroškov plača občinski proračun, o upravičenosti pa prosto presoja Center za socialno delo. Center pa je bil mnenja, naj o tem spregovori izvršni svet, saj gre denar iz proračuna. Poudarili so še, da bi Dragu Ažmanu, ki se je moral upokojiti, saj ni imel nikogar, ki bi ga vodil na delo in z dela, varstvo hčerke v popoldanskem času pa plačuje sam, morali omogočiti rehabilitacijo, saj bi pomenila večjo samostojnost, čeprav se sam dobro zaveda, da popolne samostojnosti ne more doseči. Starši njegove žene, ki živijo z njim v stanovanju, pa zaradi bolezni vsega gospodinjstva ne morejo voditi. Jeseniški izvršni svet se je takoj strinjal, da Dragu Ažmanu pomaga pri rehabilitaciji in mu namenil iz proračuna 176 tisoč tolarjev. Ob tem pa so člani poudarili, da so take in podobne zadeve sistemsko popolnoma neurejene. Po ukinitvi samoupravnih interesnih skupnosti se zadeve rešujejo po različnih poteh, večinoma pa se sploh ne kot recimo primeri civilnih invalidov vojne, katerih položaj je nedorečen. Terjali so torej, naj se vendarle položaj invalidov v Sloveniji spremeni in izenači. • D. Sedej Pouk se začenja tudi za begunske otroke Kranj, 2. septembra - Tudi za otroke beguncev, ki prebivajo v Sloveniji, se bo kmalu začela šola. Še danes namreč v zbirnih centrih poteka vpis v 1. razred osnovne šole in prijava učencev v naslednje razrede. V občinah, kjer ni zbirnih centrov, begunske otroke vpisujejo v prostorih občin. Šolsko ministrstvo spodbuja begunce, naj otroke vpišejo v šolo, učitelje iz Bosne in Hercegovine, ki tudi kot begunci prebivajo pri nas, pa naj se vključijo v delo šol. Med počitnicami se je Število štipendistov znitalo s 6/72 na 4926, in sicer na račun tistih dijakov in Uu dentov, ki so te končali Šolanje. Povprečna republiška štipendija na Gorenjskem je po junijskih podatkih znašala H.9S2 tolarjev, povprečna Zoisova pa 1H.°90 tolarjev. Znani so tudi cenzusi za pridobitev letošnje štipendije. Za tiste, ki se šolajo v kraju bivanja, znaša bruto dohodek na družinskega člana 26.500 tolarjev "Stan" štipendisti imajo lahko za petino višjega, torej 31.800 tolarjev. Za dijake in študente, ki sc šolajo izven kraja stalnega bivališča, je cenzus 34.450 tolarjev, za one, ki so Štipendijo prejemali že minulo leto, pa 41.340 tolarjev Za vse pa velja naslednje: če so dohodki nad 110 odstotkov zajamčene plače (ta jc v zahtevanem trimesečju znašala 27.918 tolar- Odkar podjetja razpisujejo le šc redke kadrovske Štipendije, večina dijakov in študentov Rrcjema republiške štipendije, ladarjeni lahko dobijo Zoisovo Štipendijo, štipendije pa podeljujejo še nekateri skladi. Znan je Mundov sklad, letos pa prvič ponuja štipendije za socialno šibke, vendar nadarjene Fondacija Ana. Rok za dijaške prošnje za štipendije sc v ponedeljek torej izteče, študentje pa morajo svoje prošnje oddati do 30. septembra Prvo izplačilo novih štipendij lahko prosilci, ki izpolnjujejo pogoje, pričakujejo med 10. in 12. oktobrom. Dosedanji štipendisti bodo štipendijo Na Trsteniku odprli vrtec Ježek Irslenik, I. septembra - Potem ko so minulo leto v kranjski občini vrtce že začeli zapirati, se zdaj podoba razveseljivo obrača na bolje. Na Trate-"•ku so dan pred začetkom novega vrtčevske C ■eta odprli svoj vrtec Ježek, kamor je ta teden '■»cel« hoditi 18 otrok. Otroci i/ listrnik.i m ostalih prtih vasi pod ^'"tžičcm »o imeli doslej najbližji vrtec na Kokrici Krajevna skupnost j« prisluhnila |f-Ij.un "taršev, da bi imeli svoj vrtec, saj sc te vasi pomlajujejo, otrok jc vse več, v vrtec v centru pa imajo daleč. Decembra so se odločili, da bodo vrttu namenili prostore nad vaško trgovino, kjer s<» tudi proston krajevne skupnosti Spomladi je Pfl občinski izvršni svet podprl željo krajanov po vrtčcvskcm oddelku. Vrtec Ježek, ki ima poleg prostorne igralnice tudi lepo urejene garderobe in kuhinjo, v kateri bodo sami pripravljali zajtrke, jc ta teden že sprejel 18 otrok i/ Trstcnika in okoliških vasi. Sredstva za obnovo prostorov sta prispevala krajevna skup nost in občinski proračun, opremil pa jih je Vzgojno varstveni /avod Kranj V sredo so vrtec odpih v navzočnosti krajevnih In občinskih mož. Predsednik t/vršnega sveta 1'clcr Orchar je ob novi pridobitvi dejal, da podeželje potrebuje tudi taksne pogoje /a razvoj m ohranitev, kot so vrtci, m da trstemški vrtet m edina lastovka, sa| sc vilu v ubčiui spet polnijo, /lasti se tisti na vasi • I). Z. PRO/Z VOD /VO, TRGOVSKO //V GOST/NSKO PODJETJE škof/a Loka p. Kidričeva c. S4 V prodajalni "Pri Lukežu " na Mestnem trgu 42 v Škof ji Loki, tel. : 064/620 260. Izbirate lahko med: m odejami, m zavesami, ki jih sešijejo po vaših željah, m meterskim blagom, m posteljnino. UG ODBtV A/A /C UP J £ PP/ l O K/ Af A fC t/P KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Petek, 2. septembra 1994 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji v Prešernove hiše je ob umetnikovi sedemdesetletnici na ogled pregledna razstava akad. slikarja Albina Polajnarja Krajine 1956 -1994. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava akad. slikarjev Janeza Kneza in Henrika Marchela, ki ju je pripravil Loški muzej. V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala, JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava starih grafičnih listov z naslovom Promet. V bistroju Želva si lahko ogledate razglednice Izubijane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Vid Černe z barvnimi fotografijami iz kolekcije Tu smo doma RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša razstavlja akademska slikarka Marjeta Cvetko. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Mesto Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik akad slikarja Franceta Slane. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj. V hotelu Toplice je na ogled razstava akad. slikarja in grafika Lojzeta Spacala iz Trsta. ŠKOFJA LOKA • V mini galeriji Občine Škofja Lokaraz-stavlja Janez Justin slike na temo Narava. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled razstava ročno izrezljanih lesenih modelov za loški kruhek, delo Petre Plestemak - Podlogar. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. V Paviljonu NOB sta na ogled razstava obutve Peko in čevljarsko kopito - muzejski eksponat. Jubilejne prireditve GORENJSKA 1994 Škofja Loka, 1. septembra - V sredo je prireditveni odbor pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko na tiskovni konferenci predstavil program praznovanja petdesete obletnice nekaterih pomembnih dogodkov v času druge svetovne*vojne: med drugim natisa bibliografske jubilejne izdaje Prešernove Zdravljice, začetka partizanskega šolstva na Gorenjskem ter ustanovitve časopisov Gorenjski glas in Jeseniški kovinar. Kot so dejali na tiskovni konferenci, želijo s praznovanjem omenjenih obletnic pokazati, da partizanstvo niso bile samo bitke, temveč tudi kultura. Ta je bila, skupaj z narodnoosvobodilnim bojem v zaledju, kot so priznali tudi borci in udeleženci NOB Slovenije, vsa leta zapostavljena na račun Eolitike. Z utrditvijo spomina na leto 1944 kot enega ključnih v [OB pa so hoteli pokazati tudi to dimenzijo partizanstva. Sklop prireditev, ki bodo obeležile jubilej, sc bo začel žc v ponedeljek, 5. septembra, ko bo ob 18. uri v galeriji na gradu v Skofji Loki slavnostna predstavitev ponatisa partizanske izdaje Prešernove Zdravljice iz leta 1944 in otvoritev spominske likovne razstave nekdanjih partizanov.Naslednji petek, 9. septembra, bo v Prešernovi rojstni hiši jubilejna prireditev ob 150-lctnici nastanka Zdravljice, naslednje dopoldne pa bo v preddverju OŠ FS. Finžgar otvoritev razstave partizanskega tiska. Istega dne, v soboto, 9. septembra, torej, bo ob 11. uri na šobcu spominsko ljudsko zborovanje pod naslovom Gorenjska 1944, na katerem bo slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl, sodelovali pa bodo APZ France Prešeren iz Kranja, Pihalni orkester Gorje, vokalni oktet Lip Bled, ter igralci Milena Zupančič, Polde Bibič in Andrej Kurent. Po zborovanju prireditelji načrtujejo tovariški srečanje s prosto zabavo. Sicer pa sc bodo prireditve v spomin na leto 1944 nadaljevale še vso jesen. 15. septembra bo tako v hotelu Slon v Ljubljani predstavitev ponatisa Prešernove Zdravljice, 22. septembra bodo na domačiji Podgrivari v Davči, blizu katere je bila v tiskarni Trilof med vojno natisnjena Zdravljica, odkrili spominsko ploščo partizanskim slikarjem, mesec za tem pa bo v galeriji zadružnega dofha v Žireh otvoritev razstave o šolstvu na Gorenjskem med NOB. Septembra bo v knjižnici Ivana Tavčarja v škofji Loki še predstavitev monografije dr. Emila Cesarja o Bogu Flandru - Klusovem Joži. • M. A. Na Gorenjskem nova revija za umetnost in kulturo OBČINA ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET Izvršni svet skupščine občine Škofja Loka na podlagi 3. člena Pravilnika o sofinanciranju izobraževanja nadarjenih učencev glasbe in sklepa sprejetega dne 19. 7.1994 objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE VLOG ZA DODELJEVANJE SREDSTEV IZ JOBSTOVEGA SKLADA 1. Upravičenci do sofinanciranja izobraževanja so nadarjeni učenci glasbe, ki prebivajo v občini Škofja Loka II Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za sofinanciranje: - da ima prosilec odličen oziroma prav dober uspeh v predhodnem šolskem letu, razen za učence glasbe v prvem letu šolanja - da mesečni dohodki družine prosilca, v kateri živi, v zadnjih treh mesecih ob koncu razpisa na družinskega člana ne presegajo 45,9 odstotka povprečnega bruto OD v Sloveniji. III Dokumentacija, s katero se dokazuje pravica do sofinanciranja: - spričevalo za šolsko leto 1993/94, razen za učence prvega letnika potrdilo o javnih nastopih v preteklem šolskem letu - potrdilo o bruto dohodkih družine za obdobje maj, junij, julij potrdilo o skupnem gospodinjstvu IV Rok za vlaganje prošenj Prosilci morajo vložiti prošnjo in vso zahtevano dokumentacijo za sofinanciranje do 20. septembra 1994. Prošnje in dokumentacijo spreiema Občina Škofja Loka, Sekretariat za družbeni razvoj, Poljanska c 2, škofja Loka. Prosilci bodo o vlogah obveščeni do konca septembra 1994 Predsednik Izvršnega svata Vlncencij Demiar DRŽAVA VRŽENA IZ POEZIJE Od letošnjega poletja dalje je Gorenjska bogatejša za kulturno - umetniško revijo. Imenuje se Nova Atlantida, njen glavni in odgovorni urednik je Franci Zagoričnik, objavlja pa strokovne prispevke s področja umetnosti in kulture: uredniki v slednjo vključujejo tudi politični in gospodarski vidik. Zasnova revije je v prilogi Gorenjskega glasa Odprte strani. "Tam se mi je pokazalo, da obstajajo možnosti revijalnega razvoja. V objavo so prihajali teksti z različnih področij. Tako je nastala revija, ki bistveno spreminja revijalno situacijo v deželi Gorenjski. Dosedanje revije so bile namreč žal kratke sape. Gorenjska, na primer, ki je izhajala od leta 1957, in ostale, ki so tako občasne, da jih komajda lahko imenujemo revije. Mene je zato zanimala predvsem možnost izhajanja redne revije s strokovnim nivojem na vseh področjih, od umetnosti do kulture. In slednjo pojmujem širše, saj po mojem zadeva tako politiko kot gospodarstvo," pravi Franci Zagoričnik. V prvi Novi Atlantidi si tako bralci lahko preberejo Zagoričnikovo razmišljanje o deželi Gorenjski, o lokalni samoupravi kot načelu uveljavljanja poslušnosti izpod peresa Tomaža Kukovice, pa pesmi Sonje Koranter, Janeza Sagadina, Klemena Zormana, Ivana Cankarja in Iva Antiča ter prozne tekste Toneta Perica, Leva Detele, Iva Antiča ter Borisa Ogrizka. Področje dramatike zapolnjujejo Kristijan Muck, Ostoja Kisić in Iztok Alidič, sicer pa so avtorji prispevkov v reviji med drugim tudi Slobodan Šnajder, Vlado Nartnik, Raj-ko Sušteršič, Damir Globoč-nik in Jože Dežman. Zanimiv za širše občinstvo pa je prav gotovo intervju Gite Vončina s z Matejem Borom. Franci Zagoričnik pavi, da se ne boji, da revija ne bi imela dovolj bralcev, kljub temu da je več kot dvesto strani obsežna publikacija velik zalogaj celo za zahtevno publiko. "Časa je dovolj, tudi za branje," pravi. "Nova V Galeriji Prešernove hiše Atlantida je strokovna revija, ki zajema celo več strok, in zato tudi več vrst bralcev. Verjamem v zanimanje za revijo in vidim možnosti za njen obstoj. Mislim, da sem dovolj realen; nisem iluzionist, pa sem vendarle prepričan, da bo število naročnikov omogočalo redno izhajanje. Veste, že Platon je pesnike izgnal iz države. In ta situacija je še vedno prisotna. Pri nas tudi tako, da država s subvencijami kupuje pesnike in pisatelje. Ti tako na neki način postanejo državni uslužbenci. Pa čeprav le honorarni. Naša revija pa ni utemeljena na državni podpori in če se vrnem k Platonu: sistem, ki ga uveljavljamo s pričujočo revijo. Državo meče iz poezije. Na tem področju nam ni več potrebna, naš obstoj omogoča konkretna družba dežele Go -renjske. Ne na način podpiranja, ampak na podlagi zainteresiranosti ljudi iz različnih strok. Tudi avtorji radi sodelujejo. Potrebujejo prostor za objavo svojih člankov. Okoliščine, ki omogočajo obstoj takšnega projekta, so torej ugodne, zato me tudi prehodnost revije ne more skrbeti." Nova Atlantida bo za začetek izhajala vsake tri mesece. Letos izideta dvedvojni številki. Prva je že v prodaji, druga pa je v pripravi in izide konce oktobra. Za prihodnje leto je predvideno redno trimesečno izhajanje. Revija ni na voljo na običajnih prodajnih mestih. Naročiti jo je možno le na naslovu Nova Atlantida, Golniška 28, Kranj, cena izvoda pa je 1450 tolarjev. Prva številka je izšla v nakladi tristo izvodov, urednik Franci Zagoričnik pa pravi, da 0 kakšni posebni uredniški politiki ne razmišlja. "To ni stvar dogovorov in statuta. Kaj se objavlja v reviji in kaj se bo objavljalo, je jasno samo po sebi. In tako, kot so sami od sebe k meni prišli sponzorjci, tako tevjo najdejo, ter s tem omogočajo njen razvoj, jo ustvarjajo, tudi teksti. M. Ahačič KRAJINE ALBINA POLAJNARJA 3. mednarodni foto Ex - tempore Idrija 94 Kranj - V Galeriji v Prešernovi hiši v Kranju je na ogled razstava akad. slikarja Albina Polajnarja "Krajine 1956 -1994". Razstava jc prirejena ob umetnikovi sedemdesetletnici. Po slikarskem študiju na beograjski akademiji sc jc Albin Polajnar posvetil predvsem krajinskemu slikarstvu, mu ostal zvest vsa leta in se žc sredi petdesetih let, ko je začel nastajati njegov najbolj znan slikarski ciklus "Mostnica", ki obsega petindvajset slik in lepo odseva razvojne poti njegovega slikarstva od splošnih rešitev k vedno bolj individualnemu likovnemu izrazu, slikar pa ga tudi danes šc ni zaključil, nedvomno uvrstil med zanimivejše interprete krajinskega slikarstva pri nas. Čeprav jc v osnovi vendarle ostajal nadaljevalec realističnega razpoloženjsko obarvanega slikarstva, njegov slikarski postopek pravzaprav predstavlja svojevrst no sintezo, saj se je začel posluževati niza dosežkov realistične, plcncrističnc in tudi fauvistične in ekspresionistične slikarske prakse, s katerimi se je spoznal med svojim slikarskim študijem, in jih združevati v zavidljivo dodelano celoto. A po tako pestrih izraznih sredstvih je posegal le zato, ker so se ju zdela najprimernejša za dosego zaželenega cilja - v svoja dela vnašati čimveč atmosfere izbranega motiva in prav tako lastnega razpoloženja ter tako upodobljeni motiv čim bolj sugestivno približati gledalcu. Njegovo slikarstvo je bilo namreč vselej tudi izrazito izpovedne narave, saj v likovni interpretaciji motivov lahko zasledimo odmeve bogatega m občutljivega slikarjevega doživljajskega sveta. Nagovarja nas torej kot rahločuten krajinar / velikim posluhom za upodobljene motive, predvsem pa kot barvno občutljiv slikar, izrazit kolorist, ki v barvni interpretaciji motivov podaja tako njihov odra/ kot vtis. Slikarstvo Albina Polajnarja jc namreč izrazito barvnorazpoloženjsko slikarstvo. Motive, ki jih je prelil v splete barvnih harmonij, svetlob in senc, je slikar skorajda brez izjeme poiskal zgolj v domačem Okolju. "V raznolikem motivnem svetu prevladuje Bohinj s svojo trpko in dramatično lepoto. V slike vpleta Bohinjsko ie/ero ali Mostnico, Triglav ali Savo Bohinjko /. njenimi tevilnimi bregovi ild. Genius loči je za Albina Polajnarja tako značilen, da je težko ločiti v slikah med posnemanjem zunanjega sveta in vlogo njegove poudarjene senzibilnosti, saj je umetnik najmočnejši prav v ekspresionističnem grajenju podob. (Mtruii Avguštin, tekst v katalogu) Albin Polajnar pa se je v preteklih desetletjih seveda posvetil tudi slikanju portretov m figuralnih kompozicij, ki so izrazito pripovedno zaznamovane. Pred leti je nastal tudi satirični ciklus, s katerim nam je v obliki motivov, ki se pogosto vežejo na slovensko ljudsko izročilo, spregovoril o trdožtvosti kmečkega življenja i/ še ne tako davne preteklosti Albin Polajnar, ki s to razstavi) praznuje tudi svoj življenjski jubilej sedemdesetletnico, je torej nadvse samosvoj in iskten avtor, njegovo slikaistvo pa je s svojo prvinsko navezanostjo na domače okolje in klenimi formulacijami ter toplimi in žlahtnimi razpoloženji zato nedvomno polno rahločutnosti do tradicije, na neki način pa vendarle predvsem v znamenju sodobnosti. Damir Gtohočnik ODLIČNI GORENJCI Idrija - Na tretjem mednarodnem foto 1 x - tempom v Idriji so sc Gorenjci tudi tokrat odlično odrezali. Med trinajstimi najboljšimi je bilo kar šest fotografov z Gorenjskega, najuspešnejši, tretji pa jc bil Janez Pclko iz Bitenj. Tretji mednarodni fotografski Fx - tempore Idrija 94 jc bil organiziran 20 in 21. avgusta, ko je 92 avtorjev iz Slovenije in sosednje Italije na območju idrijske občine iskalo naj/.aniimvi jšc motive. Posneli so 128 filmov s skupaj 4.600 posnetki, med kalctimi jih jc žirija (Boris Gaherščtk, samostojni umetnik, lotograt; Igor Pustovrh predsednik foto sekcije društva obliko valcev Slovenije m mednarodni mojstci lotogralije Maija" Smerke) i/brala I 7(1 /a javno projekcijo. Prva nagrada letošnjega idrijskega Ex • tempora pa jc SI* Robeitu Masen iz Sežane Drugi jc bil l-lavij Mosetti i/ NoVC t lonec, ki jc dobil tudi posebnu nagrado /a svojo kolekcij«' fotografij, Jane/ Pelko pa si je tretje mesto prislužil s lotomoiitažo diapozitiva in črnobelega negativa Sicer pa so se meti najboljše u\istih še Peter Pokom m Matej Hartman i/ Škofje loke s peli"1 m šestim mestom, Aleksandet Cufer i/ Železnikov je bil sedmi' enajst i Peto Ko/jck iz Kranja m dvanajsti Benjamin Vrankat '* Radovljice M. A. Pet temeljnih resnic o certifikatih Z malo kapitala Ce ima družba za upravljanje enega ni mogoče doseči velikih ciljev. močnega lastnika, Zagotovljene morajo biti vse možnosti obstaja možnost, Kdor ni še nikoli za stabilno in v prihodnost usmerjeno da bo ta skušal vplivati na izbor upravljal in prodajal podjetij, poslovanje družbe za upravljanje, podjetij, ki niso najprimernejša. jih bo najbrž težko dobro kupoval. Uspeh ni nikoli naključen. Podjetje je bolj uspešno, kadar je njegovo vodstvo povsem odvisno od rezultatov. Kdor nima dolgoročne vizije, je njegova pot omejena, cilji pa nezanesljivi. Arkada ima več kor 158 miljonov tolarjev ustanovnega kapitala, s čimer sodi med največje družbe za upravljanje. V Arkadi nima nihče večinskega lastmštva.S tem, ko ni možnosti, da bi katerikoli lastnik uveljavljal svoje interese, je vodstvu Arkade zagotovljeno popolnoma strokovno odločanje. SLOVEN1CA Arkada je edina družba za upravljanje, kjer je celotna poslovodna ekipa že upravljala in prodajala slovenska podjetja. ARKADA Na resničnih temeljih! START SVflOVAINA M I * A V Arkadi smo vsi zaposleni samo v Arkadi in delamo izključno za Arkado. Od uspešnega vodenja investicijskih družb Arkade je neposredno odvisna naša uspešnost. Arkada postaja pomembna finančna družba, ki se bo v prihodnosti ukvarjala samo z upravljanjem investicijskih skladov. To pomeni, da bomo pojutrišnjem zbirali tudi Vaše denarne prihranke, ki nam jih boste zaupali, ko se bomo izkazali z oplemenitenjem Vaših certifikatov. V/ Komercialna Banka Triglav Komercialna banka Triglav d.i Ljubljana Kontaktna oddaja na Radiu Kranj v torek, 6. septembra ob 16.20 Vpisna mesta so na vseh poštah PIT Podjetja Slovenije in v organizacijskih enotah SDK, v vseh poslovnih enotah Komercialne banke Triglav, Zavarovalniške hiše Slovenica in na posebej označenih mestih. V Sloveniji vsako leto zaradi neprimernih dimnikov zgori več stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Obvarujte se takšne nesreče in prihranite si stroške. IGMfe*$pj že desetletja ponuja in neprestano izpopolnjuje saMsMl dimnike, ki so povsem varni in daje zanje zato desetletno garancijo. To pa še ni vse. Izkušeni strokovnjaki vam lahko tudi svetujejo, projektirajo in montirajo dimnik. Za IGM Omhjj&Mm dimniki niso nobena skriunost._ Dimniki vseh dimenzij in v različnih kombinacijah ter saniranje dotrajanih dimnikov. Izdeluje tudi notranje in vrtne kamine ter razno betonsko galanterijo. tel.: (063) 702-214, fax: (063) 702-029 Sodelujte v nagradni igri NAGRADNI KUPON Ime in priimek naslov ........................................................ ......................................... starost ............... Nagradno vprasan/e • kako dolgo so dimniki SCHIEDEL prisotni na slovenskem trgu? 10 M 20 let tud 20 let (podčrtajte pravilni odgovor) Ali želite, da vam pošljemo propagandni material ........................... Izpoljnjene kupone poSljite na naslov Agencija NTARC, Prešernova 19,63000 Celje. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali vrtne kamine Baron in več tolažilnih nagrad Spoštovani! Na letošnjem 40. mednarodnem ocenjevanju alkoholnih pijač v Ljubljani, ki je potekalo pod pokroviteljstvom O. I. V. iz Pariza inje eno od petih najpomembnejših ocenjevanj v Evropi, je podjetje SLOVENIJAVINO prejelo naslednje nagrade: ŠAMPION: VINJAK BARONVEGA Vinjak Baron Vega je najmanj pet let staran v hrastovih sodih. Pijemo ga kot digestiv. Zaradi razkošne opreme je primeren zadarilo. Z njim boste zadovoljili tudi ljubitelje vrhunskih francoskih konjakov. VELIKAZmLATA MEDALJA: CABERNET SAUVIGNON letnik 1983 Vino prihaja iz vipavskega vinorodnega okoliša. Je temno rubinaste barve, žlahtnega okusa in vsebuje vse bogastvo arhivskega rdečega vina. Izvrstno dopolnjuje slovesno kosilo ali večerjo, prija ob izbranih sirih, ponudite pa ga lahko tudi kot digestiv. ZLATA MEDALJA: VINCENT-RDEČE PRIMORSKO VINO To rdeče vino, ki prihaja iz vipavskega vinorodnega okoliša, sestavljata merlot in cabernet sauvignon - kombinacija teh dveh sort je značilna tudi za svetovno znane bordojce. Priporočamo ga k mesnim jedem, narezkom in sirom. SREBRNA MEDALJA: PENEČE VINO VINCENT Letošnje ocenjevanje je pokazalo, da sodi v samvrn slovenskih penečih vin. Suho peneče vinoVincent priporočamo kot aperitiv. Polepšalo vam bo dan in naredilo slavnostne trenutke še bolj slavnostne. SREBRNA MEDALJA: PENEČE VINO VALVASOR Eleganco zunanje podobe tega penečega vina dopolnjuje sedaj še medalja za vsebino. Peneče vinoValvasor je izvrsten aperitiv, mešano s sladoledom odličen sorbet, v darilnem kartonu pa prestižno darilo. Priporočamo vam, da ga nikoli ne pijete sami... SREBRNA MEDALJA: VINCENT - BELO PRIMORSKO VINO Sestavljeno je iz rebule, briškega tokaja, sauvignona in belega pinota. Prihaja iz briškega vinorodnega okoliša, in sicer od zasebnih vinarjev. Ponudimo ga k ribamin belemu mesu, zelenjavnim in jajčnim jedem. Je izvrstna dopolnitev vsakega obroka. SREBRNA MEDALJA: ŠENTJANŽEVEC Novost letošnje pomladi pnhajaiz ljutomersko-ormoških goric. Sestavljajo ga sorte šipon, laški rizling, chardonnav, sauvignon in traminec. Priporočamo ga kot osnovo za brizganec. Prijetna osvežitev za vroče dni... Poleg zgoraj opisanih pijač lahko v prodajnem programu Slovenijavina izberete tudi nagrajena vina iz kleti Jeruzalem Ormož, Ljutomerčan Ljutomer, Knstančič iz Medane, Martinčič i/ Šentjerneja na Dolenjskem, Mavric i/ Medane in Srebrnič iz Dobrove v Goriških Brdih. Vsa nagrajena vina lahko naročite po telefonu 061/316 387 ah osebno v prodajni službi na Frankopanski 18 v Ljubljani. S povabilom, da dobitnike letošnjih medalj čimprej pokusite, vas lepo pozdravljam mi poznamo SkrivnostVina * Bojan Pongrac j) Direktor marketinga SLOVENIJAVINO narava, znanje, ljubezen... LPROPAJA NEPREMIČNIM MAKLER BLED d.o.o. 64260 Bled, Ljubljanska cesta 3, Tel:064/76461 . fax :064/77-026 Posebna ponudba! Podstrešno stanovanje v V vasi Podkoren prodamo del man-sarde s posebnim vhodom v starejši stanovanjski hiši v centru vasi ob potočku. Skupna izmera prostorov je 52 m2. Možna je preureditev v večji apartma oziroma večje eno-sobno stanovanje. Z Makler Bled v svet prodanih nepremičnin! BREZJE PRI RADOVLJICI BpLANINA POD GOLICO KRANJ - STARA CESTA Nova vrstna stanovanjska hiša na lepi sončni lokaciji. Prostorna hisa z dobro razporeditvijo prostorov Telefon, centralno ogrevanje, SAT TV.. 240 m2 površine v objektu. Stara kmečka hiša z ohranjenimi značilnostmi, na 600 m2 zemljišča, 150 m2 stan. površine. Takoj vseljiva mEEMSaSMMSM Del stanovanjske hiše - trisobno stanovanje v Izmeri 74 m2 v I. nadstropju objekta. K stanovanju pripada tudi zelenjavni vrt, drvarnica in kletni prostor MsKFiHlZl^ItftEll SENIČtf KAMNA GORICA Počitniška hiša - brunarica v vasi Senično, ob gozdu, na lepi sončni lokaciji. 600 m2 zemljiščal 60 m2 stanovanjske površine v objektu. Nedokončana gradnja počitniške hiše v IV gradbeni fazi. 620 m2 zemljišča, 90 m2 stanovanjske površine Mii£FJ* MiVial »1 i.'. l ziroma zamenjava la nepremičnino v dolini - radovljiška ali jeseniška občina. Vi , .....miiiiiiaiilii j lip Stanovanjska hiša na zemljišču v Izmeri 400 m2. V objektu je 178 m2 stanovanjske površine Sestoji se Iz kletnih prostorov, iz dvosobnega stanovanja v pritličju In dvoh večjih sob in podstrešnih prostorov v nad-stropiu.Hiša ie takoj vseljiva, centralno gc. Samostojen, opremljen gostinski lokal - brunarica, 20 m2 površine v objektu In 25 m2 zunanje terase. Najemnik lahko takoj nadaljuje z obratovaniem Odlična lokacija [i ma po dogovoru oziroma proda 62.000 OEM. Na nadmorski višini 1 000 m? naprv, saj imajo si.oski dela kar ludi invalidi?" 40 odstotni dele;, vijaki pa se "v okviru lega novega pod Proizvajajo na avtomatskih ali lc,Ja nameravamo odpreti tudi Vsaj polavtomatskih strojih." "Kolikšen bi moral biti obseg Proizvodnje?" "I 'pravni odbor me je /adol '•i', da pievenm, če ima Plamen Perspektivo o/iioma v kakšnih P°g<>Jih |o lahko uresničimo. ()eeii)ujem, da |c potrebno l»»wči najmanj Hm tisoč mark o/noma H milijonov tolatjev letnega prometa na zaposlene kupa žice do prodaje vija- k j n{ M {. ^ kov traja napam dva do tri tQ vpra§anje( ki je zdaj §e mesece. Mislim, da v pnhodn- ^ £ razreseno v okviru SS ,'e,tU' kc\ P amen PraznuJe programa, ki ga pripravljamo l(XMetnico obstoja, to moramo za *Iado J . M* Volj>jak narediti, vložena sredstva pa se J Prostori blejske modne hiše Pristave za storitvene dejavnosti Bled, 31. avgusta - Kdorkoli je veliko hodil po Bledu ali po njegovi lepi okolici, ni mogel zgrešiti lepe stavbe, ki stoji nedaleč od znanega hotelu Vila Bled na poti, ki pelje proti Bohinjski dolini. Kaj je danes ostalo od nje, ali bolje, kaj jc ostalo od njene trgovske ter turistične ponudbe: Ne veliko, pa vendar ne gre vreči puške v koruzo. Poglejmo malce v preteklost te lepe stavbe, /grajene v obdobju med obema vojnama. Kot že rečeno, so ti prostori žc dolgo na voljo različnim stvarem. Že za časa kralja Aleksandra jc bila tu konjušnica in prostori za osebje, kasneje pa so služili za garaže in za osebje protokolarnih spremstev Domačini so zato še dolgo govorili, ko so odhajali v prostore današnje Modne hiše: "Gremo v garaže." Skratka ti prostori so dolgo samevali, nekaj let nazaj pa se je, po zaslugi radovljiške Almire, začela obnova stavbe, ki jc trajala skoraj celo leto in ni terjala prav visokih stroškov. Obnovili so tlake, omete, vgradili vodovodne in elektroinštalacije, uredili prostore za trgovine, sobe na podstrešju so bile namenjene zabavam, predvsem božičnim, novoletnim za otroke. Interes za nakup ali najem prostorov je bil na začetku zelo velik. Kmalu pa so na Bledu zgradili nov Trgovsko-tunstični center, ki sicer Sc zdaleč ni tako lep, saj je v nasprotju s Pristavo zgrajen v modernem slogu, vendar pa jc njegova prednost velika - stoji pač v invalidsko delavnico, zato je med presežki tudi približno 30 invalidov Zanje seveda velja, da jih ne moreš odpustiti, če jim centru mesta, tako da so trgovci velik del svoje ponudbe preselili v ne ponudiš ustreznega tlela, to blejski center, hkrati z.njimi pa so sc "selili" še kupci. Res škoda za spoštujemo m tako smo napisali prostore Modne hiše Pristava, kajti tam je ostalo zelo malo tudi v odločbe. Seveda pa trgovin, kupcev pa ni niti za vzorec, kar še najbolj ponazarjajo besede razočarane mimoidoče stranke: "Počutim se, kot da bi nekam zašla " invalidska delavnica nc more biti odpita, dokler podjetje Kovač ne bo ustanovljeno, zato je postopek nekoliko daljši Stvan pa smo zaradi racional POOBLAŠČENI AALPO PRODAJALEC d.oTo-. ^.-•*.i=1 a* 4Bi asu ko v *v ee.KHANj. ■ a*a«, s oo-t/a -« s»-i so, aia-ero BALON VOZIL: »"•««- O »O Pa bodimo o|>tmnstični, kot jc tudi direktor Modne hiše Pristava Adi Knžanič, ki sicer to delo opravlja bolj prostovoljno In rli tri metat Z njim bo očitno prtilo do določenih sprememb, saj pravi, da bodo prostore začeli oddajati ljudem, ki sc ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi, na primer pravnikom, optikom in podobnim, saj le taki, ki ponujajo ljudem storitve, ki jih resnično potrebujejo, privabljajo svoje stranke. Za primer je navedel Fuji -oddelek, kjer razvijajo filme, slikajo za dokumente in podobno. Nizozemci bodo odprli poročni servis začetek oktobra, nekaj je bilo uspešno izvedenih prireditev, kar si šc posebno želijo razširiti, ttldl na primer z gledališkimi predstavami. • S. Vidic Za žirovski Kladivar je vsaj pri naročilih kriza mimo Veliko obeta ameriški posel Na začetku prihodnjega leta naj bi pridobili certifikat kakovosti ISO 9001, kar jim bo pomagalo predvsem pri pridobivanju novih kupcev. Žiri, 1. septembra - Žirovski Kladivar posluje bolje, največja kriza je vsaj pri naročilih mimo, ni pa še pri ustvarjanju dobička, pravi direktor Milan Kopač, ki je vodenje Kladivarja prevzel pred tremi leti. Veliko si obetajo od dolgoročne pogodbe z ameriško firmo Parker, ki so jo podpisali lani, prav zdaj pa začenjajo s proizvodnjo hidravličnih ventilov za ameriškega kupca. Žirovski Kladivar, v katerem je zdaj zaposlenih 215 ljudi, je najhujšo krizo preživljal leta 1991, ko so morali odpustiti več kot četrtino zaposlenih. Sesuli so se dotedanji trgi, Kladivar je bil zelo navezan na velike slovenske, zlasti strojegradne tovarne, ki so tedaj zašle v velike težave. V Kladivarju so ohranili proizvodnjo hidravličnih sestavin naprav, morali pa so poiskati nove kupce, zato izdelujejo vedno več sestavin po naročilu, po posebnih željah kupcev in manj standardnega blaga. V skupnem prometu gre približ-_ no polovico izdelkov na trg pod .%V** ?\. *%«s» lastno blagovno znamko, v izvozu pa 70 odstotkov pod tujo blagovno znamko. V bruto realizaciji, ki znaša 3,8 milijona mark, ima izvoz na območje EGS, Efte in v ZDA 70-odstotni delež, na Hrvaško prodajo zadnja leta malo, le 0,5 odstotka proizvodnje. V zadnjih dveh, treh letih prodamo približno tretjino izdelkov doma, tretjino v Nemčijo in tretjino predstavlja ostali izvoz, pravi direktor Milan Kopač. Polletni rezultat ie bil pozitiven, ustvarili so nekaj dobička. Povprečna plača zdaj znaša približno 46 tisoč tolarjev. Po letu 1991 niso več odpuščali, zdaj zaposlujejo, vendar zelo težko dobe orodjarje in strugarje, saj to ni več privlačen poklic, celo za štipendije ni zanimanja, namesto treh so lahko podelili le eno. Kladivar je krizo preživel, ker smo našli nove kupce, k sreči je tovarna tržne nastavke imela že od prej, zlasti na nemškem trgu, saj so stiki z največjim nemškim kupcem stari že dve desetletji, pravi direktor Kopač. Prek nemške podružnice so navezali stike z znano ameriško firmo Parker, ki ima trgovsko mrežo po vsem svetu. Lani so podpisali dolgoročno pogodbo, prav zdaj začenjajo s proizvodnjo za ameriškega kupca, od tega posla si veliko obetajo, saj so tako uspeli prodreti v globalne distribucijske kanale. V tovarni se pripravljajo na pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001, za avdit bodo zaprosili na začetku prihodnjega leta. Akcija je seveda zahtevna, najbolj v pripravi proizvodnje. Certifikat kakovosti bo utrdil ugled Kladivarja, lažje bomo tržili, manj težav bo pri pridobivanju novih kupcev. Program lastninjenja so že oddali agenciji za privatizacijo, odločili so se standardni postopek interne razdelitve in notranjega odkupa, v otvoritven bilanci je podjetje vredno 280 milijonov tolarjev, ocenjena bo nižja in pričakujejo, da bodo s certifikati lahko pokrili 60 odstotkov vrednosti. Revizijaje bila končana januarja letos, tako kot mnogi drugi so pred dvemi leti izplačali preveč regresa, podjetju Vibru pa so prepoceni dali v najem prostore, saj so najemnino nameravali poračunati z vlaganji. Prek vzporedne firme Hidravlika niso nikoli poslovali, na sodišču jc že vloga, da jo izbrišejo iz registra. • M. Volčjak AVKCIJSKA j^HIŠA Stičišče priložnosti Avkcijska hiša Ljubljana razpisuje 3. AVKCIJO TERJATEV iz naslova prometa blaga, storitev ali drugih pogodbenih obveznosti med pravnimi osebami v Sloveniji, z začetkom dne 15. 9. 1994, ob 12. uri v dvorani Avkcijske hiše, Mali trg 6, dvorana v pritličju. Pogoji za sodelovanje na avkciji Prodajalci so pravne osebe, ki ponudijo v ODPLAČEN ODSTOP ustrezno dokumentacijo terjatve. Kupci so pravne osebe, ki telijo kupiti terjatev do določenega dolinika po ceni, doseieni na avkciji Prodajalci terjatev predloiijo najkasneje do 8. 9. 1994 * Avkcijsko naročilo (orazec Avkcijske hiše) * Avkcijsko ponudbo (obrazec Avkcijske hiše) * Specifikacijo terjatve, ki vsebuje spisek faktur, bremepisov ali pogodb po številkah, datumih izstavitve, zneskih, datumih zapadlosti in je potrjena s strani dolinika * Potrdilo o vplačilu kotizacije. Kupci terjatev predloiijo pred avkcijo: * Tri akceptne naloge ali čeke v depo Avkcijski hiši, zavarovanje plačila kupljene terjatve, * Potrdilo o vplačilu kotizacije Terjatve za prodajo na avkciji sprejemamo na naš naslov najkasneje do 8. 9. 1994 z oznako "za avkcijo". Popolne ponudbe terjatev, uvrščenih na avkcijo, bomo objavili v medijih. Kotizacijo SIT 8.000,00 vplačate na ŽR št: 50100-601-202302, Avkcijska hiša Ljubljana. Provizija Avkcijske hiše po prodaji terjatve na avkciji znaša 1 % nominalne vrednosti terjatve nad Sli 1,000.000.00, 2 % od terjatve med SIT 500.000,00 do SIT 999 999,00 in .? % od terjatve do SIT 499.999,00. Obrazce za prodajo terjatev in dodatne informacije dobite pri g. Rolihu. Avkcijska hiša I j ubijana, do.o., Mali trg 6/1V tel.. 061/1.1 24 2.10, fax: 061/1.1 24 241 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK *M NA ŠTIRIH KOLESIH Na cesti: Maruti 800 DX Podjetje Globus Motors International, ki je na slovenskem trgu zastopnik indijske avtomobilske tovarne Maruti Udyog, bo že v teh dneh ponudilo prve marutije 800 DX. Ta t,adi med slovenskimi kupci pnljubljeni malček ima po novem motor opremljen s katalizatorjem in izboljšano opremo. Motor v osnovi ostaja enak, torej trivaljnik z gibno prostornino 796 ccm, ki zmore največ 26 KVV736 KM pri 5500 motornih vrtljajih v minuti, prenos moči pa preko štiristopenjskega menjalnika poteka na sprednji par koles. Kar precej sprememb je pri notranji opremi: zadnja klop je po novem deljiva v razmerju 1/3:2/3, novi so odlagalni predali, izboljšane so notranje obloge in dodanih je še nekaj drugih drobnarij. Večji je tudi izbor dodatne opreme, po naročilu pa si je mogoče' zaželeti od okrasnih pokrovov koles in bočnih letev do klimatske naprave. Kljub boljši opremi bo maruti 800 DX cenovno približno na enaki ravni kot pred letošnjim junijem. Okvirna cena za osnovni model bo približno 11.400 nemških mark, doplačilo za klimatsko napravo pa bo okoli 1.200 nemških mark, plačljivo v tolarski protivrednosti po prodajnem podjetniškem tečaju A banke. Prvi avtomobili so že prodani, večjo količino pa pri Globus Motors International pričakujejo ob koncu tega meseca ali v začetku oktobra. • M. G. Ugodnejši kreditni pogoji pri Novi Ljubljanski banki Kranj. 1. septembra - Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana je pripravila kar nekaj ugodnosti za vse občane, ki bodo pri njej najeli gotovinsko posojilo ali s pomočjo posojila kupili avto. Od 1. septembra naprej bodo namreč lahko gotovinska posojila odplačevale 24 mesecev in ne le 12 mesecev kakor doslej. Tisti, ki bodo posojilo najeli za nakup avtomobila, pa ga bodo lahko odplačevali 48 mesecev, štiri leta torej. Tudi obrestna mera je ugodnejša. Pri gotovinskih posojilih z odplačilno dobo do 18 mesecev je realna obrestna mera 17,5-odstotna, pri odlačilni dobi do 24 mesecev pa 18,5-odstotna, prišteti morate seveda še veliki R. Najvišji možni znesek tega posojila je 8 tisoč mark, kar je enkrat več kot doslej. Po novem za pridobitev posojila za osebne namene (plačilo storitev, obveznosti, nakup trajnih potrošnih dobrin npr. bele tehnika, pohištva) z odplačilo dobo 24 do 36 mesecev ni potrebno vezati depozita, s čimer boste prihranili petino zneska odobrenega posojila. Depozit pa je še vedno potreben pri posojilih z odplačilno dobo do 36 do 48 mesecev, vendar je za 5 odstotkov nižji in tako znaša 15 odstotkov. Tudi Nova Ljubljanska banka se je odločila, da bo višja posojila lahko najel tisti, ki ima višje prejemke. Pri najetju posojila nad 12 mesecev se bo lahko do tretjine zadolžil tisti, ki ima vsah 800 mark na mesec, pri posojilih nad 24 mesecev pa vsaj 900 mark na mesec. Doslej so se lahko zadolžili le do četrtine plače. Stanovanjski varčevalci pa lahko po novem privarčevana sredstva porabijo tudi za druge namene, na primer za nakup avtomobila, pohištva itd. Nova Ljubljanska banka je torej prisluhnila željam ljudi, ki zadnje čase povprašujejo predvsem po gotovinskih posojilih in po posojilih za nakup avtomobila. Dom na Kobli Oplovi monsunski testi 52&2S?JSSS2 Pri Oplu so se zaradi značilnosti azijskega podnebja, kjer je veliko padavin in blatnih cest, odločili za posebne preizkuse vodotesnosti svojih avtomobilov. Tam, kjer so ceste poplavljene, je namreč zelo pomembno, da avtomobil dobro tesni, in da je motor dobro zaščiten pred vdorom vode. Tako so Opli namenjeni v Azijo opremljeni s posebnimi ščitniki, ki odvajajo vodo od motorja, s tem pa se avtomobil lahko giblje hitreje in po bolj poplavljenih cestah. Chrvsler Neon coupe zamuja Pri Chrvslerju še ne bodo začeli s proizvodnjo novega neona v kupejevski izvedbi. Razlog je v velikem številu naročil za osnovni limuzinski model, ki ga bodo v Evropi začeli prodajati sredi tega meseca, že do konca julija pa je bilo naročil 42.000. Kupci, ki so naročili kupe, lahko svoje naročilo spremenijo ali pa počakajo do konca leta. • M. G. Kranj, 1. septembra • V Gorenjski banki obljubljajo, da bodo dom dr. Janeza Mencingerja na Kobli v Bohinju odprli oktobra. Planinski dom na Kobli ima namreč že sedmo leto v najemu Gorenjska banka, d.d., Kranj, ki ima najemno pogodbo sklenjeno s Planinskim društvom Bohinjska Bistrica. Dom je bil leta 1988 temeljito prenovljen in po prenovi postal priljubljena planinska izletniška točka, seveda posebej za delavce Gorenjske banke. Dom ie namreč odprtega tipa, obiskovalcem nudi gostinske storitve, lahko pa najamejo apartmaje. V šestih letih je bil dom na Kobli dobro oskrbovan, saj je Gorenjska banka uspela skleniti podnajemne pogodbe z dobrimi oskrbniki, kar je potrjeval velik obisk. V zadnjem letu pa se jc zapletlo, pri izbiri oskrbnika niso imeli srečne roke, podnajemnik ni izpolnjeval pogodbenih obveznosti in Gorenjska banka je z njim prekinila pogodbo. Dom na Kobli so zaprli, sodni postopek izpraznitve pa je trajal od lanskega do letošnjega avgusta, zato je bil dom toliko časa zaprt. MEŠETAR Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest Zakon o gozdovih deli gozdne ceste v dve skupini: na ceste, ki jih uporabljajo predvsem zaradi gospodarjenja z gozdovi, in na ceste, ki so pretežno javnega značaja in omogočajo tudi dostop do zaselkov, kmetij ter do turističnih, izletniških in drugih objektov. Za vzdrževanje "pravih" gozdnih cest prispevajo 65 odstotkov lastniki gozdov in 35 odstotkov država iz proračuna, sredstva za ceste, ki so pretežno javnega značaja, pa zagotavljajo občine. Lastniki gozdov morajo na podlagi vladne uredbe od letošnjega 1. julija dalje plačevati posebno pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, ki je določena po stopnji 6,9 odstotka od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč. Ta znaša letos od 610,26 tolarja za hektar gozda osmega vrednostnega razreda do 22.281,74 tolarja za hektar gozda prvega razreda. Ker je uredba letos začela veljati šele na sredini leta, bo tudi pristojbina polovična in bo znašala za pol leta od 21 do 769 tolarjev na hektar. Pristojbino ne bo treba plačevati za varovalne gozdove in za gozdove v območjih, ki niso odprta. Odkupna cena mleka ostaja nespremenjena Odkupna cena mleka se s septembrom ne spreminja, ampak ostaja enaka avgustovski. To pomeni, da bodo živinorejci za septembra oddano mleko s 3,6 odstotka tolšče (ob vrednosti tolščobne enote 9,111 tolarja) prejeli za liter mleka ustrezne kakovosti 32,80 tolarja, k tej ceni pa je treba prišteti še 1,04 tolarja državnega nadomestila za pokrivanje cenovne razlike ter ostale dodatke. Če smo natančnejši: ne spreminja se le izhodiščna cena, medtem ko bo končna cena odvisna od deleža tolšče in beljakovin v mleku, od higienske kakovosti, v nekaterih mlekarnah pa tudi od količine oddanega mleka v prejšnjem letu. Cene kmetijskih zemljišč V škofjeloški občini je za kvadratni meter travnika prvega bonitetnega razreda treba odšteti 289 tolarjev, za travnik drugega razreda 250 tolarjev in za travnik tretjega razreda 212 tolarjev. Četrti bonitetni razred je po 173 tolarjev za kvadratni meter, peti po 135, šesti po 115, sedmi po % inosmi po 77 tolarjev. In koliko je treba odšteti za kvadratni meter pašnika? Pašnik prvega bonitetnega razreda stane 135 tolarjev, pašnik drugega razreda 115 tolarjev in pašnik tretjega razreda 96 tolarjev. Četrti razred je po 77 tolarjev, peti po 58, šesti po 38,50 in sedmi po 19 tolarjev. Cene, ki jih navajamo, so okvirne ali izhodiščne, sicer pa so različne od primera do primera in odvisne od oddaljenosti in dostopnosti parcele, lege, povpraševanja in od ostalih ekonomskih dejavnikov. Cene na telefonskem odzivniku Na telefonskem odzivniku 98-23 se dan in noč "vrtijo" cene sadjain vrtnin, ki veljajo pri prodaji na debelo. Krompir jc od IS do 20 tolarjev za kilogram, jabolka od 60 do 80, hruške od 80 do 100, slive 100 in breskve od 90 do 130 tolarjev. Paradižnik stane 100 tolarjev, paprika od 100 do 130, Čebula od 60 do 80, solatne kumare od 80 do 90, endivija od 90 do 1(X) tolarjev, stročji fižol 220. korenje od 60 do 80, solata kristalka 140 in bučke 40 tolarjev. V Kmetijskem zavodu Ljubljana, kjer pripravljajo sporočila na telefonskem odzivniku, so cene sadja in vrtnin ugotavljali 30. avgusta. ODPRLI SMO NOVO PRODAJALNO! Čakajo vas odlične otvoritvene ponudbe. Tech Performonce: najlonski copati za jogging s popolnoma nedrsecim podplatom. Bdi/črni/modri. k Velikost 3946 > * Ročk: fantovski salonarji iz najboljšega telečjega usnja z zafego Črni Velikost: 3340 ^ Sit Sit 2750. OTVORITVENA CENA 1950. OTVORITVENA CENA T«xat: zelo moderni "ingenere iz krepkega maslenega usnja, z usnjeno podlogo, usnjenim S vložkom in krepkim prohlnim podplatom R|avi/zeleni Velikost 32 39 sit 2500. 4500. OTVORITVENA CINA NAMmO'CfNjVSbDOSUT VCJAVNI luHOCfNl OTVORITVENA CINA 2500. OTVORITVENA CEN Martina: zelo sodobni "fJolmiufHKnps* iz M- I|l m J| j. I Mul.C.l l I . "rt»unil" i« «l|>ii ni, ' In laku fOtpoa Jelinčič skupaj • ostalimi priporoča, da bi zastavo spremenili in bih tako veliko bolj rozpotnovni v toi tedaj, ko kokštn nas utpotnl 'POrtnik sloju na :mago\alno MOpniiko oi M i Ik MN :asta va, vsi j«,mislijo Ruti M, t,h„. '" pa prihak (t kokbu rutkt koioniftl Nova zastava naj bi bila rumena m modra, v njej pa karantanski klobuk A pristojnim za te reči se bolj malo mudi. saj je /a jasno, koliko stroikov, drtavmh tn zasebnih hi naenkrat mlatilo na plan Ne le Z zamenjavo vseh dokumentov, ki jih posedujejo drtavljani, ampak, recimo, na novo tiskati vse vizitke drtavnih uslutbencev, ministrov in armade drugih ni ravno šala! Rahlo neresno bi tudi bilo, če bi po svetu spet razpošiljali novo zastavo, to, s klobukom, pa bi v belem svetu rekli: Ii klobučniki so pa res od sile' Zastava gor, zastava dol! še hujši nec je z driavno oznako, s to SLO, ki naj bi bila smo imeli od osamosvojitve sem v obtoku. Prava tablomanija! Da o tistih kljukicah, morjih in ne vem kaj še vse je na tistih slavnih občinskih grbih, ki so jih nekateri iskali kaj veš kje, drugi pa kar flegmatično na novo narisali, niti ne govorim! Že res, da je malo tako pametnih, da bi te zadeve vsaj Znosno in zadovoljivo uredili v prvem zamahu tako, da bi vzdrtale vsaj nekaj časa. Malo Tema tedna Klobučniki Namesto oznake SLO za Slovenijo prihaja oznaka SVN - po mednarodni, francoski standardizaciji smo Slovenie. Namesto sedanjega Triglava v grbu se nam obeta karantanski klobuk. Slovaki/a čudno m prečudno /r. da se /e lako malo državljanin razhudilo, ko so nam sporočili, tla to ne more biti naša dr favna oznaka in ila bomo po rnednar odru slandarili.a, t/t morali up oral> 11 ali SVN. Zadevo :amočili'' Najbri. Iz te nove SVN bo zanesljivo še izšlo seliko humorruh in hudobnih izpeljank Kufre gor, kufre dol oziroma tablice gor, tablice dol! Saj te več (teli ne moreš, koliko vrst tablu popravkov čaka vsakogar ■ a če se nagrmadi toliko sprememb, kot se lih je nagrmadilo pri nas in se iih |j obeta, je pa te rahlo oil sile Zmeda je potem popolna, če kakšna vsedržavna reč ne vzdrži niti pet naslednjih petkov l>a vsakih nekaj mesecev vlečemo iz čarovni< hnnmiima D J. ALF 2.00 Satelit R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Koristni nasveti 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Bra/plačni mali oglasi 16.00 Dogodki danes |utn 15.30 RA Slovenija 16.30 Koristni nasveti 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa KINO, PONEDELJEK CENTER ameriška komedija KRFMFNČKOVI ob 16.. 18 in 20 uri STORŽIČ Zaprto! ŽELEZAR Zaprto* TRŽIČ ameriška komedija POl ICAJ Z BFVF Rt Y Hll l SA 3 ob 18 m 20 uri 19 19 Odprte strani- POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Začelo se je novo Šolsko leto. Brez posebnosti. Kako je bilo s tem nekoč, se vprašam, in pogledam v iirovsko Šolsko kroniko. Ustavim se pred sto leti, kjer stoji: "Šolsko leto 1894/5 začelo se je dne 17. septembra s slovesno sv. maSo." Standardna formulacija, ki se ponavlja vsa leta prej in Pozneje, vse do 1940. Kako je bilo s tem med vojno, v partizanski šoli, mi ni Poznano, v Dokumentih slovenstva (1994, str 365) pa lahko na faksimilu Kardeljevega Pisma slovenskemu CK-ju z dne 14 oktobra 1944 preberemo sledeče: "V enem vaših časopisov (menda v primorskem Partizanskem dnevniku) sem bral, da se je šolsko leto Začelo na Primorskem z običajno sveto mašo'. Če je le taka neumnost bila napravljena na terenu, vsaj ne dajajte v naše časopisje..." ln res, ko sem hodil v šolo jaz, se take "neumnosti" niso več godile. Vprašanje pa je, ali naj bi se zdaj spet? Odgovor je neločljivo navezan na vprašanje oz pojmovanje, kaj je oz. naj bi šola bila. "Namen šole je dopolniti in izpopolniti vzgojo ter izobrazbo, ki )o da otrokom rodbina Rodbine ne zmorejo vsega, njih delo naj dopolnijo in izpopolnijo Sole. ■ Kako izpolnjuje moderno Šolstvo svojo nalogo? Kratek, a resničen odgovor je: slabo... Najgloblji m pravi vzrok tega ialoslnega dejstva je, da so izločile moderne drlave iz Sol verstvo kot vzgojni princip. Sicer imajo posamezne drlave (tako Qvstrijska) Se osnovno načelo, da vzgajaj šola nravno-versko, toda ker Zametujejo pozitivno verski vpliv (verouk jim je le stroka, ki bodi brez zv*ze z drugo učno snovjo) in se nič ne ozirajo na kakovost učiteljevo v verskem oziru (učiteljska slulba je neodvisna od konfesije), zato je tisto načelo prazno in vzgoja mladine izročena samovolji čeprav orezvfrskih učiteljev. Da je res Sola premnogo kriva nravnega Propadanja mladine, je zlasti jasno odtod, da je mladina najbolj Podivjana tam, kjer se je verski vpliv iz šole najbolj izločil (tako na Francoskem, kjer je šola docela Ionizirana in ne pozna več ne lioga ne rfllg'je). ■ Ne zantkujemo pa, da se moderni šolniki mnogo trudijo, kako bi bilo mogoče poglobili vzgojo..." - Ne, tega ni zapisal kak sodobni katoliški ideolog Avtor navedenih besed je dr Aleš USeničnik. naš rojak z §Oftttfikšgš /iiga. domu i: PmlnioMo pri Poljanah, teolog, filozof in svoj čas vodilni ideolog slovenske Cerkve, navedek je iz njegove Sociologije, izšle te leta 1910 (str. 5H7). Zveni pa ^navadno aktualno, mar ne?! šolsko leto, ki se začenja, ni v znamenju svete maše, zaznamuje ga marveč precej trda razprava o tem, ali naj se v naše šole spet uvede Verouk Stališča so znana: eni so zelo za, drugi zelo proti. Sam sem b°lj proti kot za Naj pojasnim V teh rečeh se drlim prepričanja, ki ga je avstrijski pedagog in socialdemokrat dr. Otto Gloeckel formuliral priblilno takole: šola naj človeka pripravlja za (tostransko) livljenje, Cerkev pa na srečanje s "poslednjimi" rečmi (na smrt in na tisto, kar pride za njo). Verouk pomeni predvsem katehezo. Stara grška beseda "kateheo" izvorno pomeni posredovati neko sporočilo tako, da "odmeva" v ušesih. Gre za to, da so blagovest o Jezusovem livljenju in delu sprva širili predvsem ustno, kot informacijo oz- instrukcijo, ki naj bodočega kristjana pripravi za krst. Danes je seveda ravno obratno; kateheza sledi krstu. Kar pa ne spremeni dejstva, da sodi verouk v institucionalni okvir Cerkve bolj kot v šolo. šola naj ostane laična. - Čas inlenirjev duš je minil, rdečih in črnih, šola mora sicer vzgajati tudi za livljenje v skupnosti in za skupnost (communitas), kar je (bila) zahteva Cerkve in Partije. Predvsem pa naj mladega človeka pripravi za to, da se bo z zahtevami tivljenja lahko spoprijel samostojno, kot subjekt - in ne le kot "ovca", ki ne more brez takšne ali drugačne črede in pastirjev. Drugo je vprašanje, ali je v vzgojnem in izobralevalnem programu naše osnovne in srednjih šol dovolj krščanske vsebine. Judovsko-krščansko religiozno izročilo je ob grško-modroslovnem (znanstvenem) in rimsko-pravnem ena od treh temeljnih duhovnih in civilizacijskih sestavin Evrope. Ko sem sam hodil v šolo, kot otrok iz laične druline, sem bil za to sestavino povsem prikrajšan (najbolj blago rečeno). Da ne bo nesporazuma: lirovska osnovna šola in Poljanska gimnazija v Ljubljani sta bili dobri šoli in hranim ju v najlepšem spominu. A učnega programa niso določali učitelji sami. Ko nam je prof. Rola Piščanec pri umetnostni zgodovini kazala srednjeveške podobe, sem gledal vanje kot socialistično tele, ki bulji v gotski portal. Nepismeni Franki, ki so imeli na fasadi gotske katedrale v kipih izpisano Sveto pismo in zgodovino Cerkve, so v njej videli bistveno več. Tega sem se seveda ovedel šele pozneje, ko sem se v teh rečeh podučil sam, šola me ni. Sveto pismo pa je profesor, ki je pri slovenščini poučeval še svetovno knjilevnost, omenil le z enim (od)stavkom, pa še to, kot bi se opravičeval. Češ: omenjam ga le zato, ker je tam tudi nekaj dobre poezije (Psalmi, Visoka pesem...). In ne zato, ker je knjiga knjig, brez katere evropske umetnosti in kulture sploh nt mogoče razumeti (v celoti). - Da ne bom predolg: forma Sola naj ostane laična (začenja naj se še naprej brez svete maše), dobi pa naj več krščanske vsebine. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / »Iran 13 / Kranj, 2. septembru 1994 Šola in šolarji Težko je natanko prešteti, koliko gorenjskih šolarjev je včeraj spet prestopilo šolski prag. Enota Zavoda za šolstvo in šport v Kranju, ki se v svetovalnem, razvojno proučevalnem in izobralevalnem smislu ukvarja s šolami in šolarji na Gorenjskem od vrtca pa tja do konca srednje šole, razpolaga le z okvirnimi ocenam L V vrtce, osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, vzgojne zavode, srednje šole, dijaške domove in šole pri ljudskih univerzah, je zajetih približno 42 tisoč učencev in dijakov. Če tem prištejemo še študente, je generacija šolajočih še bistveno obsežnejša. V vrtce je zajetih kakih sedem tisoč otrok. V osnovni šoli jih je okoli 24 tisoč (dva odstotka šoloobveznih otrok imamo v šolah s prilagojenimi programi). Bojazen, da se nam bodo oboji izpraznili, se je izkazala za pretirano, saj zaradi zaposlenih mater še potrebujemo vrtce V šolah pa bi se nekaj več prostora nedvomno prileglo, zlasti tam, kjer prostorska stiska vklepa pouk v dve izmeni V srednje šole je vpisanih okoli devet tisoč mladih, vsako leto znova pa je težavno uskladiti njihove izobraževalne in poklicne želje z razpoložljivo šolsko mrežo. Za vso to mladež je pomembno, kako se bo šolala to in prihodnja leta, v kako vzdrževane šolske stavbe bo zahajala, ali se bo prisiljena šolati v izmenah, z drago plačanimi ali izposojenimi učbeniki, jo bodo ocenjevali opisno ali klasično, koliko jezikov se bo učila, koliko znanja jim bodo vcepili v glavo za nadaljnji študij in življenje, ali jo bodo navkljub drugačnemu prepričanju silili z verskim poukom... Morda obzorje vse generacije Še ne seže do teh vprašanj, zato se z njimi v imenu mladih ukvarjamo odrasli. V tokratni Gorenjski o njih govorijo šolski minister dr. Slavko Gaber, predstojnica kranjske enote Zavoda za šolstvo in šport Breda Konjar in v imenu šolajoče se generacije študentka Katarina Rajgelj. D. Z. Žlebir Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman. sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran šubic in odgovorna urednica Ixopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd šinik N Danicu Zavrl Žlebir R U Šolski minister dr. Slavko Gaber Pouk o verstvih da, verouka v šolah ne bo Pred začetkom novega šolskega leta so znova oživele polemike o morebitni uvedbi verskih predmetov v šole Pogajanja o tej temi med državo in eerkvijo, ki so že obetala kompromis, so obmirovala. Tudi če bi se uspeli dogovoriti, izbirnega predmeta o religijah, kakršen je v razpravi, pred letom 1997 ne bi uvedli v šole, pravi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, ki v pogovoru za Gorenjski glas razmišlja še o nekaterih letošnjih šolskih novostih. Kako šolske oblasti gledajo na uvedbo verskih predmetov v šole? "Verskih predmetov v šole ne bi uvajali. Pač pa je v razpravi podkomisije, sestavljene iz predstavnikov države in predstavnikov cerkve, predmet, ki bi govoril o posamičnih aspektih t.i. eksistencialnih vprašanj, o kate -rih razpravljajo tudi religije (denimo pogledi na srečo, smrt, življenje). Bili smo dokaj blizu dogovora, da bi takšen predmet bil izbirno obvezni predmet v zadnjih dveh letih osnovne šole in tudi v enem od razredov srednje šole. Odprto je ostalo še vprašanje, ali bi moral biti še v enem razredu srednje šole. Ko smo se za takšen predmet dogovorili, je bilo domenjeno, naj bi o vsebinah odločil Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje, podobno kot pri vseh drugih predmetih. Res pa je, naj bi vsebino, predmet za odločanje na Strokovnem svetu, pripravila strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov cerkve in države. Zavezali smo se, da bomo o tem, kakšen predmet naj bi bil, poiskali tudi mnenja drugih verskih skupnosti. Ker je bil tak predlog programa predmeta, ki naj bi imel v osnovni šoli naslov Religija in etika in v srednji šoli Religija in kultura, že priprav -ljen, smo mi te pogovore z verskimi skupnostmi že pripravljali. Še več, dvanajst jih je že poslalo predlog o tem predmetniku, opravili smo tudi nekatere ustne dogovore. Pogovarjali smo se o vsebini predmeta in o tem, kdo naj ta predmet uči. Stališče državnega dela te komisije je vseskozi bilo, da nekoga ne avtorizira ali izključi pri poučevanju predmeta njegovo versko ali kakšno drugačno prepričanje, temveč njegova strokovna usposobljenost. Nismo izključevali po eni plati diplomantov Teološke fakultete, nismo pa tudi dejali, da bi bil to edini kader za to delo. Zagovarjali smo, da bi bilo potrebno pri vseh profilih učiteljev (pri tistih, ki diplomirajo na Teološki fakulteti, zgodovini, sociologiji, filozofiji), dodati vedenja, ki jih posebej s področja primerjave različnih religij in stališča religij do posamičnih življenjskih vprašanj ti kadri nimajo. Šele potem bi bili avtori/.irani za poučevanje teh predme U v Takšno je bile stališče države, ki je vseskozi zagovarjali prepričanje: predmet, ki bi v šoli bil uveden. Če bi prišlo do dogovora in če bi tudi Strokovni svet to potrdil, naposled pa izglasoval tudi parlament, ne bi mogel biti konfesionalen, sc pravi ne bi šlo za verouk." O religijah le izbirno Zakaj so pogovori obtičali? "Cerkev je, potem ko smo na podkomisji že bili dogovorjeni in smo na ministrstvu šli preverjat te dogovore, odstopila od dogovorjenega, češ da rešitev zanjo ni sprejemljivo. O tem, kako si reševanje problematike predstavlja cerkev, smo lahko brali v intervjuju z dr. Koširjem v Sobotni prilogi Dela, ne vem pa, ali jc njegovo mnenje tudi uradno mnenje Cerkve." Če bi bili dogovori uspešni, kdaj bi začenjali s takim predmetom v osnovni in srednji šoli? te to šolsko leto? "Nikakor ne, saj se predmeti v šole ne uvajajo od danes do jutri, temveč postopoma. Integralne spremembe v šolski sistem nameravamo uveljaviti tja do leta 1997 Tudi če bi do skupnega dogovora prišlo, pred jesenjo 1996 tega predmeta ne bi mogli pripeljati v šole. Dogovora o tem, kdaj, še ni bilo, eno pa je gotovo, da bi do tega prišlo v letu 1994, ni bilo nobenih osnov." Kakšna bi bila motnost, da bi se v predmet Religija in etika preoblikoval šolski predmet družbeno moralna vzioja, ki ta le imamo v šolskem programu? "Eden od elementov dogovora je bil, da predmet o religijah ne bi nikakor mogel nadomestiti predmeta o etiki, ki naj bi veljal kot obvezni predmet za vse, ki obiskujejo osnovno šolo. Predmet o religijah bi zgolj nadgradil, za tiste, ki želijo svoje znanje poglabljati v določeno smer. V srednji šoli pa bi bil nadgradnja predmeta državljanska kultura, kakršnega poznajo v šolah po svetu. V šolah imajo predmete, ki so obvezni za vse (denimo etika), to pa dopolnjuje korpus izbirnih predmetov (o civilizaciji, tradiciji na Slovenskem, poglab -ljanje zgodovine, poglabljanje vedenj o religijah." Kako ocenjujete pomen skupnih dogovor ov cerkev - država? "To je pameten kompromis, z voljo na obeh straneh, da se pride do dogovora. Na /alost pa so se stvari ustavile. Bilo pa bi pametno, ko bi do dogovora vendarle prišli. Vsaj naša stran bo to poskušala. Ni namreč oametno, da takšna vprašanja razdeljujejo Slovenijo. Če je mogoč dogovor, kjer bi se skupaj odločili, da je pametno šolam ponuditi več vedenj o religiji, ni pa verouk (tu ima monopol cerkev), potem kaže vztrajati. Ne bi nam namreč škodilo o teh stvareh vedeti več, vendar pa so tudi druge stvari, o katerih bi lahko vedeli več..." Katoliška cerkev poudarja, da je na slovensko kulturo pomembno vplivala in s tem utemeljuje potrebo po verskem pouku... "Ravno tako, kot je katoliški kozmos soustvarjal Evropo in prek nje vplival na Slovenijo, jo je soustvarjalo kaj drugega. Naposled smo tudi dediči rimske in grške tradicije, dediči zadnjih tristotih let nastajanja demokracije v Evropi. Tudi o tem ne vemo dosti, kot tudi drži, da ne vemo dosti o krščanstvu in drugih religijah. Tu morajo stroke na sebi lasten način dopolniti ta in druga vedenja." Nekateri vam predlagajo referendum, ki naj odloči, ali te vsebine sodijo v šole. Ali ima smisel na ta način iskati voljo ljudi? "O tem bo verjetno odločil parlament, saj je parlament v demokraciji evalvacija volje ljudi. Če bo prišlo do velike polarizacije (trenutno je ni), potem bo veliko predlogov najbrž tudi za referendum. Mislim, da bo šlo za parlamentarno odločitev ob krepki podpori strokovnih argumentov." Obvezno šolanje bo trajalo devet let V pripravi so šolski zakoni, ki bodo prinesli v šole marsikaj novega. Kaj? "Največja novost je uvedba devetletnega osnovnega šolanja. Najkasneje bomo šli v to poskusno leta 1997, predpogoj pa so kadrovski, materialni pogoji in programska dorečenost. Osnovno šolanje se bo delilo na triade: v prvi naj bi uvedli opisno ocenjevanje, obvezno zgodnejše poučevanje tujega jezika (v sedanjem 3. in 4. razredu), kasneje pa izbirno drugega tujega jezika. V zadnji triadi nastopijo možnosti izbirnih predmetov. Tedaj sc začne nivojski pouk: šolo bolj prilagodimo željam učencev 10 učenk. Novo (čeprav že poznano) pa jc tudi zunanje preverjanje znanja pri določenem številu predmetom ob koncu osnovne šole (zdaj to poznamo pri GORENJSKI GLAS / stran 14 / 2. septembra 1994 matematiki in materinščini). Ocena ob koncu je sestavljena iz interne in eksterne ocene. Šolanje se nadaljuje v različnih šolah: na gimnazijah in drugih splošnih srednjih šolah ter poklicnih šolah. Pri prvih ne gre za veliko novega, novosti prilagajamo logiki mature. Pri poklicnih šolah pa gremo v povečan spekter različnih možnosti, eden od njih je denimo dualni sistem (kjer se več dela v delavnicah, poklicno usposabljanje pri mojstrih, vezanost na obrt in industrijo). " Matura zdaj čisto zares Ena od novosti, ki prihaja že v tem šolskem letu, je matura. Kakšna so pričakovanja po minulem "poskusnem" letu? "Ne le naše ocene, temveč tudi ocene naših svetovalcev iz Cambridgea (kjer je najdaljša tradicija v izobraževanju), kažejo, naj bi ne bilo večjih težav pri izvedbi mature. Trdijo, da smo v primerjavi z drugimi dobro pripravljeni, da pa imamo v prostoru zelo visoke standarde, kdaj je kaka stvar dobro pripravljena. Priznam, da bi z uvedbo mature morda lahko še malo počakali, da bi bila stvar še bolje pripravljena, če bi bilo to edino vprašanje. Toda hkrati se pojavlja vprašanje, ali naj dijaki in dijakinje še naprej opravljajo zaključni izpit in zatem v veliki večini še sprejemne izpite. Ko seštejemo vse pluse in minuse, vštevši zakon, ki do leta 1995 nalaga uvedbo mature in pričakovanja obeh univerz, je odločitev v prid mature že letos jasna. Bomo pa ta korak maturitetni generaciji olajšali. Že v tretjem letniku so poskusno opravljali maturo, januarja 1995 pa bo še en f)oskusni rok, preden gre konec šolskega eta 10 tisoč dijakov in dijakinj na maturo. Pričakujem, da bo uspeh zelo podoben kot na zaključnih izpitih (če gre za odstotke), saj bodo bistveno bolje pripravljeni. Na maturo se pripravljajo dve leti, tudi uči-teljstvo jc šlo skozi več seminarjev, in ni mogoče, da ne bi spričo teh okoliščin znali več. Ko to pogledamo z rahlo zaostrenimi kriteriji, dobimo statistično podobne rezultate, kot jih imamo pri zaključnih izpitih, a boljše znanje in lažje delo na univerzi. Odpade pa nam tudi sprejemni izpit." Učbeniki na posodo Novost letošnjega šolskega leta so tudi učbeniški skladi, iz katerih si bodo lahko osmošolci le za tretjino cene izposodili komplete učbenikov. Kdaj tudi ostali šolarji, kdaj poleg knjig tudi delovne zvezke? "V treh letih bomo krog sklenili: prihodnje leto bomo ta sredstva namenili šestim in sedmim razredom, postopno pa bodo vsi deležni možnosti, da za tretjinsko obrabnino dobijo paket potrebnih učbenikov i/ sredstev skladov /.t ta namen 7jc /daj pa ^ odstotkov otrok i/, vse Slovenije dobiva učbenike na ta način Drži, da 65 odstotkov otrok še nuna te možnosti, v naslednjih letih pa naj bi jo dobili. Sistem bomo postopoma dodelali in skladi bodo konce koncev v paketih učbenikov lahko ponujali tudi delovne zvezke. Natančnejša pravila delovanja skladov se bodo še oblikovala, tisti, ki jih bodo upiavljali, bodo za to (sicer ne bogato) plačani, nad tem delom bo bedela ludi šolska inšpekcija." Iz šolskega tolarja gre denar tudi za nalojbe v obnovo šol. Katere bodo letos na Gorenjskem deležne teh sredstev? "Na Gorenjskem se končuje obnova prostorov jeseniške (iimna/ije, telovadnica bo odprta šele v prihodnjem koledaiskem letu ()bnavlja se ladovljiška ekonomsko turistična šola. pnhodnjc leto pa se obeta novogradnja gostinske in turistične šole. V kompleksi' špoilmh dvoran letos piedvidevamo giadnj" telovadnico za Srednjo elektio in stiojno šolo Kranj, končuje sc tudi gtadnja kranjskega bazena /un.t| pa |c tudi la/pis, ki sc končuje 15. septembra, namenjen pa je odpravi (Ivoi/mcnskoiti v Šolah, kar naj bi opravil' šele v prihodnjih letih " I N T E R U Katarina Rajgelj, bodoča študentka prava Selekcijo naj opravijo med študijem Katarina Rajgelj, še donedavna dijakinja škofjeloške gimnazije, kije že vpisana na študij prava, o svojem odnosu do šolanja. Letos ste končali gimnazijo v Škofji Loki in *g vpisali na fakulteto. Kakšen je bil ta prehod? "Za malenkost mi je zmanjkalo do odličnega uspeha, zato sem morala opravljati zaključni izpit. Tega sem naredila z odličnim. Svoje je k uspehu prispevala tudi raziskovalna naloga pri psihologiji. Že maja sem se vpisala na medicinsko fakulteto. Do 2. julija pa sem lahko fotokopije dokumentov, potrebnih za vpis, poslala tudi na druge fakultete, jaz sem jih na pravo in kemijo. V začetku julija so bili na pravu in medicini sprejemni izpiti, že po tednu dni pa smo izvedeli za rezulate. Čeprav sem si želela na medicino in sem bila tudi docela prepričana v svoje znanje in možnosti, mi je za sprejem na to fakulteto zmanjkalo nekaj točk. Sama ugotavljam, da mi je "zmanjkala" latinščina, zaradi katere v zad -njem letniku tudi nisem bila odlična. Na medicini so upoštevali uspeh zadnjih dveh letnikov gimnazije in rezultate sprejemnih izpitov, ne pa tudi zaključnega izpita. Na pravu pa je zaključni izpit navrgel 30 od stotih točk. Tam sem bila sprejeta in čez mesec dni začnem s študijem." Ste zaprosili za štipendijo, saj spričo uspeha neaktivnosti pri raziskovalnih nalogah najbrž sodite med nadarjene? "O sebi nisem nikoli razmišljala, kot da sem posebno nadarjena. Res pa sem že prosila za štipendijo, vendar mi je za nadarjene niso odobrili, češ da še nimam vidnih uspehov pri solo petju, s katerim se ob šoli še ukvarjam, čeprav je profesorica z menoj zelo zadovoljna. Kar pa zadeva republiško štipendijo, starši ravno toliko presegajo cenzus, da mi ni nikoli pripadala. Morda bom za štipendijo zaprosila kasneje, odvisno od tega, kako mi bo stekel študij." Kako ocenjujete možnosti, ki jih imate mladi za šolanje? "Pravičneje bi se mi zdelo, če bi bila selekcija med študijem, ne pa ob sprejemu. Ni nujno, da ravno sprejemni izpiti odražajo tvoje realno znanje. Pri njih imaš lahko srečo ali pa smolo in si zgolj s tem bodisi odpreš ali pa zapreš vrata na visoko šolo." Kako vas je na študij pripravila gimnazija? Kako razmišljate o svojem srednjem šolanju? "Kako te srednja šola pripravi na študij, je v veliki meri odvisno tudi od posameznega razreda. V naši generaciji so bile na škofjelo -ški gimnaziji te razlike dobro vidne. Naravoslovce iz 4. a so denimo zelo "terali", da so dosegali dobre rezultate. Hodila sem v 4.b, humanistični razred, v katerem smo imeli tudi latinščino. V gimnaziji me je zlasti motilo, ker so nas toliko silili z obveznimi izbirnimi vsebinami. Teh naj bi imeli vsako leto 96 ur, od tega 32 ur tistih programov, ki jih ponuja šola, vse od športnih do kulturnih dni. Tak način se mi sicer zdi smiseln za osnovno šolo, kjer s krožki učencevključijo v določeno dejavnost. Kot gimnazijec pa nemara že veš, kaj bi poleg šole še rad počel, ne da te v to sili šola. Hodim denimo h karateju in solo petju, pa mi te ure niso navrgle več kot tretjino predpisanih ur. Prihodnje leto bodo imeli dijaki maturo. Slišim, da v drugih državah bežijo iz sistema, ki se pripravlja pri nas. Smisel mature je po mojem to, da so kriti profesorji, da so predelali vso predpisano snov, in da je zadoščeno zahtevam po znanju, ki jih postavljajo fakultete. Sicer pa slišim, da se na maturi ne bo upoštevala raziskovalna naloga kot predmet, medtem ko je v moji generaciji pri zaključnem izpitu lahko nadomestila en predmet." Zadnje čase so zelo glasne polemike o uvedbi verskih predmetov v šole. Čeprav se vas kot bodoče študentke to več ne tiče, imate morda do tega kakšen odnos? "Lani smo imeli na to temo predavanje v okviru obveznih izbirnih vsebin. Zdi se mi, da verouk ne sodi v šole. Kdor namreč želi, ga lahko posluša v okviru župnije, kot obveznost pa ga ni treba vsiljevati, saj je verskih prepričanj veliko in mnogi pripadajo tudi drugim veram. Ne bi pa bilo neumno, ko bi nekakšen vzgojni predmet takega tipa, kot je verouk, uvedli v osnovne šole, tja do 7. razreda, saj današnjim otrokom manjka vzgojnih vsebin." Breda Konjar, predstojnica Zavoda za šolstvo in sport enote v Kranju Otrokom čimveč znanja za življenje Breda Konjar, predstojnica Zavoda za šolstvo in šport enote v Kranju odgovarja na nekatera vprašanja le na podlagi doslej uveljavljenih oblik pre- V kakšnih razmerah se šolajo gorenjski otroci? "Pogojem za delo jc Oorcnjska vsa leta namenjala veliko pozornost. To jc bila že v Prejšnjem obdobju tudi stalna skrb občinskih Organov, zadolženih za področje vzgoje in 12obraževanja. Ves čas se je prizadevalo, da jje bi ukinjali šol z majhnim številom otrok. prcd nekaj leti smo imeli na Gorenjskem šolo z Najmanjšim številom otrok, in sicer na Podblici (sodi v sestavo centralne šole Lucijan Seljak), °oiskovali pa so jo le trije učenci. Zdaj jih je °sem. Ocena je bila tedaj pravilna: šola naj 0stane, število šolarjev narašča. Prostorsko so razmere v Šolah od občine do občine različne. BnpizmenskoH ima denimo kranjska občina Veliko nižjo od drugih. Dvoizmensko delo jc 'lasti hrenu- razrednih stopenj. Veliko imamo Podružničnih šol, kar 44 ob 31 centralnih šolah. Glede na to, koliko šolskih poslopij jc to, ocenjujem, da so stvari dobro urejene, tudi po Zaslugi ravnateljev, ki si zelo prizadevajo in uPjištcvajo napotke, da oddelki niso prenapolnjeni. Izjeme z. večjim številom otrok od Podpisanega dopuščajo le v primerih, ko bi grozila« tretja izmena. Pn gorenjskih srednjih šolah pa naj povem, Ua je ministrstvo prisluhnilo našim potrebam in no omogočilo obnovo Gimnazije Jesenice, ki se pravkar končuje, do konca kole barskega leta pa bodo zaključili tudi obnovo Srednje gostinsko turistične šole v Radovljici." Kako na Gorenjskem sledimo novostim v 'rojevanju? - novostmi smo na tekočem. V projekt °Pisnega ocenjevanja, denimo, je vključenih 14 °o 31 Sol. letos s tem nadaljujemo, vključene 'in.HK' {Zob verjanja znanja, ampak se njegov razvoj in dosežki ocenjujejo opisno pri vseh predmetih." Po eni plati šola postaja bolj sproščena, po drugi pa postaja selekcija pri napredovanju v srednjo šolo veliko bolj kruta. Ena takih izkušenj je eksterno preverjanje znanja. Kakš- 2 je torej? 'Te fbvrstno preverjanje znanja ostaja le eden od elementov selekcije za vstop v srednjo šolo, ki imajo omejitev vpisa. Ni še vpeljano kot obvezno, pač pa pride v poštev pri tistem delu generacije, ki si želi na šole z omejitvami. Ugotavljamo, da takšno preverjanje znanja bolj načrtno vodi učitelja in učenca k uresničevanju ciljev pouka pri matematiki in materinščini. Težnja učiteljev je bila, da bi bilo smiselno imeti tudi za druge predmete bolj načrtovane učne načrte, da bi vsi vedeli, kaj naj ob koncu šolskega leta od učitelja pričakujejo. Ni nujno, da to od učencev pridobimo ravno z eksternim preverjanjem znanja, na vsak način pa so zelo dobrodošli katalogi znanj. Naša izkušnja iz minulega šolskega leta pa jc takale: od 2641 osmošolcev sc jih je 1014 prijavilo na šole z omejitvami vpisa. Brez zadrege je bilo glede na želje, sposobnosti in vse, s čimer so sc dokazovali osmošolci, na zaželeno šolo sprejetih 85 odstotkov mladih. Le 151 ni v prvem zamahu priti na zaželeno šolo, čeprav je bilo zanje tedaj na voljo še 841 mest na srednjih šolah. Vse to smo torej delali za samo 15 p.i so tiste šole, ki imajo za prvi razred za to odstotkov celoten populacije." usposobljene učitelje Na konceptualno spre 0menjate neskaldie med motnostmi in membo so pristali tudi starši Opisno oeenie- . T,-,-7~,--T~.-;-:- vanje je posledica drugačnega načina dela in ielJami osmošolcev. zadnja leta opažamo doseganja ciljev pouka otrok ne dobiva ocen večji naval na gimnazije in splošne šole ter o šoli in šolarjih na Gorenjskem. manjše zanimanje za strokovne in poklicne šole. Čemu to pripisujete? "Gorenjska je imela vrsto let nižji odstotek gimnazijcev od povprečnega v slovenskem prostoru. Zadnja leta je zato ministrstvo poseglo po pravici, da tam poveča število oddelkov. Zato letos razen na škofjeloški gimnaziji na teh šolah ni bilo omejitev. Drug razlog pa je v tem, ker sistem usmerjenega izobraževanja ni izkristalitiral, katere šole so tudi pripravljalnica na študij. Z uvedbo mature se to spreminja, zlasti še po spremenjenem sistemu srednjega izobraževanja, ko spet ločimo gimnazije, strokovne srednje in poklicne šole." Zadnje čase je veliko govora o uvajanju verskih vsebin v šole. Kako gledate na to, se morda šola spet ideološko barva, ali učitelji podlegajo tovrstnim vplivom iz okolja? "Vprašanje bi kazalo nasloviti na ljudi, ki več delajo z učiteljskimi zbori. Gre za popolnoma politično vprašanje. Skrb zavoda m pedagoških vodij je uresničevanje programov, ki jih predpiše strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, v politična vprašanja se ne spuščamo. Tudi predmet, ki je bil poprej v šoli morda ideološke narave (družbeno moralna vzgoja), je na poti preoblikovanja v program etika in družba, kar poteka kot projektna naloga. Sama pa ocenjujem, da je pri takih vprašanjih potrebna razsodnost učitelja. Za pedagoški poklic se je najbrž odločil s ciljem, da otrokom posreduje čimveč znanja za življenje, razni ekstremi pa so ob tem zelo slaba popotnica za življenje." glasova gorenjska raziskava Verski pouk v sole - NE tla loknu smo v /avnomnenjski anketi naklntč 'Zbrane telefonske naročnike Širom po (""ent\ki povprašali o aktualni trnu, ki /*• POtffjfno i>ov,:atui z včerajšnjim prvim v*}ffi nOVtgt šolskev.a leta kako (iorenjke (Zorenja gledate na m<>:no\t m <•<• in /'"teka verskega pouka v fohth Poklicali tmo 124 <">reriik m '■) ( ,orrnh n, ,.,/ katerih jih J4 * odklonilo sodelovanje v anketi < >d VSA *°4alUJOČlh v telefonski anketi smo tokrat izjemno malo odgovorov ne vem" "•'"■>ma "ne telim odgOVOrM". Od anketir "'">< It« hiU \02 ten\kt m s« moških; v starosti "'' ■<> do .''J Irt ,e bilo <(> vprašanih, od 10 do Ujetji od 40 do 49 let 4: sodelujočih, od Sfl do 5V let .?/, starejših od 60 let je bilo 20 sodelujočih, štirje pa mlajši od 20 let. Večina tistih, ki \o v svojimi odgovori tokrat pomagali oblikovati rezultate ankete, ima poklu no (49) ali srednjo šolo (58), z višješolsko izobrazbo je hdo /o sodelujočih, z visokošolsko 10 Od sodelujočih v anketi je 72,5 odstotka vernih (116), od katerih se 34 tudi aktivno udeleiuje %erskih obredov. Kar 70 odstotkov vprašanih (96) nasprotuje uvedbi verskih predmetov v šole. Za varianto, da bi bil verski pouk v šolah izbirni predmet, je bilo 24,4 odstotka (.19) odgovorov, vsega 4,4 odstotka (7) pa meni, da bi verski pouk moral postati del šolskih programov. Točnejši rezultati ankete so razvidni iz grafikona: 2 |,2% J* '•" T (vtrma) m akliimt itdtlujtm pri vtrtkik tkrtdik g2 S 1 ,3% da. vtmdar %t vtrtkik akrtdtv nt ndtltšujtm 34 ti »1% nt. a tam dt viri i» varniktv ttrptn 7 4,4% nt, ttm ntprtlnik vin 3 I ,9% 't. itlim tdfvtritt _ Ali ste verni t f ^2 70,6% natprilujtm uvtdki virtkik pridi 39 24,4% vtrtk.ptnk naj kl v lati itkimtptuk 7 4,4% vtnnkmirapatlaltdiHiltkikprtlramiv 2 1,2% »t Itlim »df v* f t, .tIti v lo/o Kako gledate a možnost uvedbe verouka v šole t gg 00% vtrtktmn ptnku v lllak natpratnjim 24 I 5% <•»'•*" ptltkm ktl umi 14 S, 7% vtrtkipank naj plitka ktl tpltltn nanka varttvik 25 I 5,«%«•"•*' P**k aMt *• vUjutan l' dtttdmnjt prtdmtti(tlika) 1 0.7% nt vam____,_ V kakšni obliki naj bi potekal pouk v šolah T 17 IlT^ A za gorenjke, o gorenjcih lJjJ KJjTTL med gorenjci po gorenjski Vaš izbor GORENJCA MESECA JULIJA 94 Uroš izbil Andreja Ker je danes že prvi septembrski petek, je glasovanje za GORENJCA MESECA JULIJA ' 94 sklenjeno in Vam tokrat že predlagamo imeni za naslednji glasovalni krog. A najprej o avgustovskem glasovanju za julijskega kandidata: UROŠU VEHARJU ste namenili več glasov kot ANDREJU VIDICU. Če pa bi pri glasovanju za Andreja upoštevali pripis na dopisnici, ki jo je poslal Peter Malek, Kropa 3/d, bi bilo glasovanje zelo izenačeno. Peter Malek je namreč napisal: "Glasujemo za Andreja Vidica ml. HS Kropa 3/d, 35 stanovalcev". Njegovo dopisnico smo šteli kot en glas. GORENJEC JULIJA ' 94 je torej Žirovec, svetovni mladinski balinarski prvak, odličen dijak in sploh fant od fare - UROŠ VEHAR. Priznanje bralk in bralcev Gorenjskega glasa in poslušalk oz. poslušalcev gorenjskih radijskih postaj mu bomo podelili konec leta. Predlogov, koga uvrstiti v izbor za GORENJCA AVGUSTA' 94, je bilo veliko. Na Radiu Tržič so z Marjanom Murkom minuli EJGA BODE IN BOZA BBB Ker je danes drugi septembrski dan, je uradna statistika ie naračunala inflacijo za avgust Cel odstotek in še dese finsko (1,1 %) je bilo na Gorenjskemin drugod na sončni strani Alp avgustovske inflacije! FžffflBJ Očitno na Zavodu za statistiko še niso dobili računa za dražjo elektriko, rtv naročnino in vse drugo, kar se je avgusta lepo podražilo in kar vestnim gorenjskim gospodinjskim finančnim ministrom oziroma ministricam vsa£mesec povečuje javni dolg v drutinskem proračunu, ffi/ffil Ampak stvari je treba obravnavati optimistično: uradna statistika bi lahko naračunala še nižjo mesečno inflacijo, kar pomeni, da bi se marsikaj utegnilo še bolj podražiti, kot se je. I&ftfil Včeraj je bil prvi september, ko goduje Tilen. "Tilen, ejga, meglen - grda jesen!" pravi pregovor in po včerajšnjem vremenu si lahko napišete mesečno vremensko prognozo, da vam ne bo treba vsak večer čakati na Tanjo, Braneta, Andreja, Mojco ali Janeza po TV dnevniku. TStltfA Kakršno vreme septembrski dan kane, tako rado ves mesec ostane. Avgusta se je že nekoliko polegla certifikatna mrzlica. Jure Košir z Ateninih plakatov, Stane Valant z NFD plakatov in Bojan Križaj iz Kronine reklame si bodo malce odpočili. TSftffA Velika Slovenija, v kateri po ugotovitvah statistike zaradi padanja natalitete nikoli ne bo živelo dva milijona ljudi, ima 21 pooblaščenih družb za upravljanje in 38 investicijskih skladov! MftfA Doslej je edino najbolj popularni gorenjski ekonomist dr. Jože Mencinger upal na glas povedati, kaj pomenijo takšni skladi z njihovimi vrhunskimi strokovnjaki vred za narodno gospodarstvo. TStrfE\ Po poldrugem mesecu vpisovanja certifikatov je jasno: Gorenjec Jure Košir je z Ateno in njenimi skladi močno prehitel svojega predsednika (Smučarske zveze Slovenije) Staneta Valanta, ki ima na skrbi tudi Gorenjski investicijski sklad TSUTtfA Kaj šele bo, ko pride sezona slalomskih tekem za svetovni pokal in bo Jure spet neulovljiv med vratci! Takrat bo v Ateninih skladih zanesljivo zmanjkalo prostora za vse certifikate. 1HltK\ Kaj imata skupnega avgustovski Gorenjski sejem in sejem Vino '94 na Gospodarskem razstavišču'.' Oba je uradno odprl zunanji minister Lojze Peterle. FflFflFffl Kdo si torej upa trditi, da Je Gorenjski sejem manj pomemben od tistih v Ljubljani? l<fA Poleg tega je prišel zunanji minister s svojim kolegom za notranje zadeve Andrejem Slerom zadnjo avgustovsko nedeljo v Leskovico pri Gorenji vasi odpret cesto in vodovod ftffinl Večno mladi fantje so minuli vikend v Radovljici pripravili mega fešto. Doslej še nismo prejeli nobenega protesta z Bleda, ker so v Radovljici smeli imeti ognjemet. Bled pa gaje zaradi ekoloških razlogov moral črtati iz programa. frflfK} Na fešti Večno mladih fantov v Radovljici je bila tudi večno mlada šerbi in ostali Agropopovci. Zaradi nujne zadržanosti se Serbi ni udeležila pohoda na Stol; marsikdo pa na Stol ni mogel zato, ker ga je žuriranje z Agropopom preveč uničilo. TJfltKS Ta teden je bil gorenjski "teden čevljev": tržiški Peko je na Deteljici odprl diskont čevljev; avstrijski Turboschuh je v Kranju odprl turbo trgovino in v njej je bila prvi dan + včeraj "turbo gneča"; nocoj se v Tržiču začne program SuŠtarske nedelje... - o tem, kje so koga ta teden dali na čevelj, pa zaradi varovanja osebnih podatkov ne poročamo. 1SHm\ Predvčerajšnjim je bil upokojenski izplačilni dan. Razen tega, da so imeli poštarji "ta dolgo sredo", ni bilo nič drugače kot druge dni. Tudi penzija ni bila nič drugačna kot druge mesece: veliko premajhna za vse potrebe. W/£g] Včeraj pa je bil plačilni dan za voznike, kajti policisti so strogo kaznovali prehitro vožnjo itd Največ kaznovanih je bilo med mamicami in očki, ki so hiteli, da bi prvi šolski dan pravočasno pripeljali malčke v šolo. istfm petek - namesto glasovanja o Urošu in Andreju - poslušalke in poslušalci predlagali kar nekaj imen: dr. Darjo Bene-dičič, patronažno sestro Metko Ivnik, družino Vovnik. Prejeli smo dopisnico, na kateri so podpisani "delavci Planike" in zraven predlog za sindikalistko Mileno Koselj Šmit. Torej -zabeleženo je vse, kar predlagate na dopisnicah ali v kontaktnih radijskih oddajah. Pravzaprav je res težko izmed Gorenjk in Gorenjcev, ki so prejšnji mesec tako ali drugače s svojim delom posebej opozorili nase, izbrati dva in Vam ju predlagati, da med njima izberete nekoga, ki mu bomo skupaj dodelili priznanje GORENJEC MESECA AVGUSTA' 94, Naša predloga sta: • prvi mož gorenjske vojske, prej rtv-jevec in eden redkih pomembnih Gorenjcev, ki ga najdete tudi v telefonskem imeniku, tržiški občan JANEZ KAVAR, ki ga je prejšnji mesec obrambni minister imenoval za šefa gorenjske vojske; • četrt stoletja modelarskega udejstvovanja, avtor in lastnik 6 - Tokrat, v zadnjem krogu avgustovskega glasovanja za GORENJCA MESECA JULIJA, nagrade prejemjo: Egon MU-RIČ, Gradnikova 42, Radovljica; Ljubica AVSENIK, Letališka 12, Lesce; Peter MALEK, Kropa 3/d; Francka KOSTIČ, T, Dezmana 6, Kranj in Mihela VO-DLAN, Vranja peč 4, Kamnik. metrskega letala DC - 9 super 80, prvi mož oziroma vodja tekmovanja na Alpskem pokalu za modelarje zadnjo avgustovsko nedeljo v Lescah MARJAN MENCINGER; Našo povabilo: na dopisnici nam pošljite Vaš glas za enega od obeh predlaganih Gorenjcev. Priznanje bomo podelili, tistemu, ki bo zbral več glasov. Poleg glasov bralk oz. bralcev Gorenjskega glasa na dopisnicah bodo upoštevani tudi glasovi poslušalk in poslušalcev Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Radia Tržič in Radia Žiri v rednih petkovih kontaktnih oddajah cel september. Izbor torej traja cel september (torej po 5 x na vsaki radijski postaji + petkrat v Gorenjskem glasu). Vsak teden bomo izmed glasujočih peterico nagradili. foto EJGA... foto EJGA... Prejšno soboto sta na letališču v Lescah pristali dve veliki ruski letali, eno še z napisom (nekdaj edine) sovjetske letalske družbe Aeroflot. Nostalgični firbci so v Lescah takoj pomislili, da se obeta redna letalska linija Lesce -Moskva in da bodo Lesce postale, kot nekoč, ugledno letališče. Aeroflotov avion je tokrat v Lesce pripeljal madžarske letalce in ker so Madžari znani kot prebrisani trgovci, so oba stara dvokrilna Antonova (ki sta jim ostala od Rusov) skušali kar prodati. Cena je menda nadvse ugodna: 12 jurjev v markah za en star velik frčoplan. Morda se bo kakšen od premožnih Gorenjcev odločil in ga uvrstil v svojo floto? Ali pa bo radovljiško društvo za varstvo okolja kupilo kar oba in ju nemudoma poslalo v jeseniško Jeklarno, saj je znano, da je Antonov najglasnejši od vseh jeklenih ptičev nad Radovljico? Naš fotoreporter Gorazd Sinik je pravi Slovenec in zato s fotoaparatom ni manjkal na sejmu VINO '94. Bivšega podpredsednika Peterletove slovenske Vlade dr. Anara Ocvirka in bivše Peterletove & Drnovškove ministrice Jožice Puhar ni posebej povprašal o izkušnjah v času dela v kabinetu - očitno pa vladanje obema ni pustilo hujših posledic. Ljubiteljem nogometa se obeta v Bredo na stadionu v Ljudskem vrtu v Mariboru kvalifikacijska tekma slovenske reprezentance, za katero so štajerski organizatorji določili svetovne cene' vstopnica za (sicer nov) sedet znaša 6.000 tolarjev, za stojišče pa 4.000 tolarjev. Zanesljivo je, da ob ob takih astronomskih cenah največ gledalcev z Gorenjskega ... Prejšnjo nedeljo smo v Lescah modro na zelenem odkrili način reševanja izgube največje slovenske letalske družbe Adria Ainvavs. Seveda je bil zraven tudi Glasov novinar Štefan žargi s fotoaparatom in zadevo posnel, dokler je bila še na tleh. Gre za letalo DC - 9 super 80, ki ga je Marjan Mencinger izdelal v mini izvedbi, dolgi 6 metrov. Takšen mini avion namreč porabi malo goriva, leti brez posadke in - kar je najugodnejše - ne ustvarja izgube po potniškem sedežu. Torej: Adria naj drage airbuse, zaradi katerih raste javni dolg, zamenja z Mencingerjevimi modeli, pa bo izguba tudi mini. Preden izide nova knjiga Janeza Janša z naslovom Okop'> objavljamo idiličen posnetek iz dobrih starih časov, ko bivši obrambni minister J. J. in sedanji obrambni ministef Jelko Kacin mislila tudi na posvetne stvari (rafting "a primer), ne le na vojsko in na pisma bralcev, žal st zgodovinskega raftinga ni udeleiil tudi Janez J. $vajncck)' V torck V«**W H, !m Ihc Dublmers, pa poleni {!"",ns »and, pa Ramones. pa No i l m,slm kv;i Sc ll(>cm'«' nj J'l kak,)rkoh v/ameš muzike let« I k llovolJ' a rcs 1,1 uul' '»onu, vedno napisali kakš (;ik <>kl"g mii/ike, skiatka kaj ri,/»-Ral/-a v,,s Ma kaj ne bi, sc Pod i i S° bomu Pa "cveda Lnf i' k'lk<'«> nagradico diiSci" t )a' hvala /a VM' ^ ■ k' ste jih poslali Top 3 \l()|u^(,(ul<>" I ounge Rollmg V !jcn»lapoien Adi Smolai ^l;ik,i ' "' S,lo,u';,de Iztok Novosti t)iioJC)' k'ko naivcm- ki,j ic ""Mi,, /'.,(lnlt'1" "usecu, odkai se \„1)(i" f'[ali. novega l\i posku i' 1 hc Kolhng Stones so I, ,!, ' "dineviu album "Voodoo <',., Uyr m dokazali, da jih m "l»tc mačke, kot so ..m Pol je tu tanova od Big Mountain "Unity", prišlo pa jc tudi kup ene robe (stare zadeve) od Acrosmithov. Konec poletja jc bilo radodarno tudi pri Croatia Rccords in... robe too much, dobre zadeve so prišle tudi iz ZRJ in sicer Partibrejkcrsi in Bijelo Dugme. Glasbeniki pa snemajo tudi pri nas in tako imamo tu Gamse, saj veste unc, ki imajo komad O, Korl (na muziko Oh, Carol) in pa eno novo zadevico, ki se ji reče M4M - "Straight To You". Skladbice pojeta Maja in Mir-jam, pri projektu pa je sodelovalo kup enih glasbenikov tudi najhevy kitarist v Sloveniji Bor Žuljan. Zadeva sc bo gotovo prijela, mu/.ika pa v stilu terasa band. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 148: Torej, koliko članov ima band M4M? Znanec iz Sarajeva bi rekel: "Jc... band, u kome čoveka nema." Kaj pa vi pra vite Dopisnice čakam do srcdc,7. septembra, v uredniš tvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". A nagrada, jasno bo m sicer kaseta, plošča... po želji Čav... Muzika V živo Neprilagojen v Mengšu Adi Smolar, največji (tudi (i/ično) in Sc kako živeči kantavtor v Sloveniji, bo V petek, (> septembra, nastopil v Oianžcnji v Mcngsii. Adi, ki sieei po Sloveniji in zamejstvu nastopa v glavnem nam, bo tokrat okicpl jen Z Letečimi potepuhi, ki so mu tudi pomagali pri snemanju zadnjeg« Smolar-jevega albuma "Neprilagojen". Najboljši izdelovalec kitar v Sloveniji mojster Nace Zaletel) iz Mengša pa bo ob tej priložnosti Adiia obdaril z eno svojih najboljših kitar Fa recite, da inštru ment ne gre v prave roke. • l*or K. ti AŠ** JE TOREK, 6. SEPTEMBRA BRIGITA BUKOVEC - ŠPORT IN GLASBA Pravijo, da je atletika kraljica športa. V Sloveniji imamo kar nekaj kraljev in kraljic slovenske atletike, ki so popeljali našo atletiko v sam svetovni vrh. Evropska prvakinja Britta Bilač, svetovni mladinski prvak v skoku v daljino Gregor Cankar in naša najboljša zaprekarica Brigita Bukovec so imena, ki so zapisana v zgodovini atletike. V jutrišnji oddaji Glasba je življenje bo z nami na glasbenem zaslišanju Brigita Bukovec, simpatična Ljubljančanka, ki nam bo nekoliko razkrila svojo glasbeno plat... V nagradni igri ob 130-letnici Pivovarne Union smo pred velikim irebanjem, kjer bo glavna nagrada gorsko kolo, iz bobna sreče izvlekli: Damjana Kamenika iz Laškega, ki je bogatejši za lepo urico, Štefka Kotar iz Trebnjega in Majda Žun iz Mengša pa se bosta postavljali z dvema novima majicama. Čestitamo! Jutri pa ne preslišite oddaje, kajti lahko boste prav Vi postali lastnik krasnega mountain bika. Naravnajte frekvenco 96 MHz Radio Triglav točno opoldne! Objavljamo delček pogovora med novinarko in znanim tekačem Tofom: - Kakšen tip tekača ste? - Dober, a ne vidite? - Ne, ne, zanima me, ali ste dolgoprogaš, srednjeprogaš, sprinter...? - Sem tip tekača Artur. - Kakšen tip pa je to? - Ne levo, ne desno, direkt za Drnovškom. - Kakšen stil je to? - Stil vodeče slovenske stranke - LDS... • Simona H20 IGL + # = ŠKODA Volksvvagen Group OŠ Prešernove brigade Železniki Otoki 13, 64228 Železniki objavlja prosti delovni mesti UČITELJA MATEMATIKE -TEHNIČNEGA POUKA; PU ali P za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA - KNJIŽNIČARJA m UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA - KNJIŽNIČARJA za določen čas (do konca šolskega leta), s polnim delovnim časom. Začetek dela po poteku razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. SREDNJA ŠOLA JESENICE Oddelek za izobraževanje ob delu C. bratov Rupar 2, Jesenice RAZPISUJE NASLEDNJE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA za šolsko leto 1994/95 1. IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA . diferencialni program (5 stopnja) - STROJNI TEHNIK srednji program (4 stopnja) - OBLIKOVALEC KOVIN - PREOBUKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN - STROJNI MEHANIK - POSLOVNI TAJNIK . 3. stopnja - ZDRAVSTVENO VARSTVO - BOLNIČAR . 2. stopnja - PRIDOBIVANJE, PREDELAVA IN OBDELAVA KOVIN 2. STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA 3. SEMINARJI ZA VARILCE 4. SEMINARJI IN PREIZKUSI IZ VARSTVA PRI DELU 5. VOZNIK VILIČARJEV 6. JEZIKOVNI TEČAJI V sodelovanju s Centrom za tuje jezike organiziramo naslednje tečaje: - NEMŠKI JEZIK 1., 2.. 3., 4. in 5 stopnja 7. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Organiziramo točajo za dolo na osobnih računalnikih UVODNI TEČAJ, VVORDSTAR, DBASE, OUATTRO PRO, WINDOWS, VVINvVORD Prijave sprejemamo na naslov: SREDNJA ŠOLA JESENICE Oddelek za Izobraževanje ob delu C. bratov Rupar 2, Jesenice tel /(ak: 82-185 9.20 Zgodbe iz školjke 9.50 Zlatorog 10.05 Krila nad svetom, kanadska dokumentarna nadaljevanka 10.55 Ljudje in miši, ameriški film 13.00 Poročila 14.20 Sobotna noč 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Vrtiljak, mehiška nadaljevanka; Pravljica o carju Saltanu, lutkovna igrica 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova: Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka 23.20 Utemeljen sum, ameriška nanizanka 13.00 Euronews 15.10 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija 15.40 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja TV Koper Capodistria 16.40 Sova, ponovitev 18.05 Rim: SP v plavanju, finale, prenos 19.56 Šport 20.05 Univerzitetni razgledi 21.00 Reportaži: Mute festival in Novi ročk 94 22.00 Krog prevare, angleška drama, 1/2 22.50 Svet poroča 23.20 Grand Prix v atletiki, posnetek iz Madrida 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monoton 13.10 Od pola do pola 14.06 Dober dan, razred 14.30 Severna obzorja, ponovitev 15.20 Spet skupaj s sedmo četo?, francoski barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Papež Janez Pavel II, dokumentarna oddaja 20.45 V velikem planu 22.45 Poročila 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja 16.50 Izlet v včerajšnje dni 17.00 Britanski kraljevi vrtovi 17.30 Orientacija, verska oddaja 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Tista stvar je, kviz; Novo v kinu, filmi in njihove zvezde 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v slikiA/reme 20.00 Kultura 20.15 Pa smo vas zasačili 21.05 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Cas v sliki - Večerni studio 15.55 TV koledar 16.05 Kljub vsemu, Julija, nadaljevanka 21.25 Clive James: Slava v dvajsetem stoletju, angleška dokumentarna serija 22.20 Vrnitev Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka KAiM A 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Popspot 14.45 CTM 16.30 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Polno, prosim, španska nadaljevanka 17.20 Usoda, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Zgodba z vzhodne smeri, ameriški barvni film 23.20 Kasaške dirke z Brda pri Kranju, reportaža 23.50 Spot tedna 23.55 Na velikem platnu 0.10 CTM 0.45 Borza deia 9.00 Čas v sliki 9.05 Policijska postaja, ponovitev 9.30 Kdor se smeje, zmaga 10.15 Usodni skok čez plot, ponovitev ameriške kriminalke 11.45 čudovite slike iz živalskega sveta 12.15 športna arena, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Shadok, ameriški vestem 14.30 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Dragulji Karibskega morja 21.05 Pogledi od strani 21.20 Tohuwabohu 21.50 Ambo terno 22.00 Interna preiskava, ameriška TV kriminalka 23.30 čas v sliki 23.35 Afera Dominici, francosko-italijanski film 1.15 Strahotno otroštvo, ponovitev ameriškega filma 1.50 Poročila/Tisoč mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Otroški program 11.10 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Tenis 15.00 Kako lepo je živeti, ttalijansko-francoski film TV 19.00 Otroški igrani program 20.00 Boutique MS v Cerknem, 1. del TV 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Iz sveta glasbe: Sanja Mlinar 21.30 Izbor političnih aktualnih oddaj: Javni intervju Gorenjskega glasa: Janez Janša - Pet let kasneje (11. 4. 1994) 22.10 Javna tribuna: Podpredsednik slovenske vlade in slovenski zunanji minister Lojze Peterle o politiki (16. 5. 1994) 22.50 Na obisku v Kranju: Dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade (30. 6. 1994) 23.30 Videostrani RIJA2 Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.00 Verouk v šolah da ali ne (kontakt) 15.30 Dogodki in odmevi 16.20 Komercialna predstavitev: Arkada (certifikati) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/ popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf 5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo 3lasba22.00 Moj gost - vodi Mile ovanovič 24.00 Slovenska balk-aniada - Vanja Vreg 2.00 Satelit 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Glasba in zabava 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnica 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.15 Minute za požarno varnost 16.30 Varno s Triglavom 17.00 Novice 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa KINO, TOREK CENTER ameriška komedija KREMENČKOVI ob 16„ 18. in 20. uri STORŽIČ Zaprto! ŽELEZAR Zaprto! KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški glasbeni film THE DOORS ob 20.30 uri NAGRADNA KRIŽANKA MERCATOR PRESKRBA TRŽIČ Pokrovitelj današnje križanke je Mercator - Preskrba Tržič, ki ima več kot 40 prodajnih enot. Od včeraj, 1. septembra 1994, se je ta številka povečala, saj so odprli NOVO PRODAJALNO V KRANJU, KIDRIČEVA 47, ZLATO POUE. V tej prodajalni vam nudijo bogato izbiro kruha, peciva, mlečnih in mesnih izdelkov. Naj omenimo še njihove samopostrežne prodajalne: PLANINA KRANJ, DETELJICA, BLAGOVNICA TRŽIČ. Cenovno zanimivi so njihovi diskonti v Križah, na Deteljici, Zgornji Bistrici in Cerkljah. V Tržiču vam na 600 m2 nudijo pohištvo in talne obloge, v blagovnici tekstil, kozmetiko, vse za vaše gospodinjstvo in železnino, na Deteljici v salonu TEGO pa gospodinjske aparate, belo tehniko, akustiko... Na SUSTARSKO NEDELJO, 4. 9. 1994, vam bodo na stojnicah pred blagovnico in na tržiškem "PVAC" nudili blago po znižanih cenah in ugodnih plačilnih pogojih, seveda s prijazno postrežbo. Skratka, obiščite jih, ne bo vam žal. Pokrovitelj današnje križanke prispeva naslednje nagrade: 1. nagrada bon v vrednosti 7.000,00 SIT 2. nagrada bon v vrednosti 5.000,00 SIT 3. nagrada bon v vrednosti 3.000,00 SIT Tri tolažilne nagrade pa tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam ga do prihodnjega četrtka, 8. septembra, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zosiova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje -Mojstrana ali TD Kranjska Gora do prihodnje srede, 7. septembra. Te rešitve bodo prihodnji četrtek, ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe, Zoisova 1 v Kranju. Z0LTAN PRUS MfTOLOŠKI LETALEC RONALU EGON vesel IN/I ZAČETNIK SEMIT0V NIKOLA VEČJI BALKON JANEZ GRŠKA ČRKA VRSTA 18 NICK ROGERS PUBLICIST JURIČ 37 RAČUN N0V0ZEL. DOMAČINI PEVEC SM0LAR DVOJICA MANJŠE NASJLJE. 22 34 DEL OBLEKE EGIPČ SVETI BIK OKRASNA RASTLINA CEZARJEV MORILEC V GR MIT PERZEJEVA MATI MUSLIMANSKO RIMSKA BOGINJA JEZE GE0RGE SEGAL DEL ZVEZKA 33 29 TROPSKA PAPIGA DRŽAVA V AFRIKI IS/I OKR ZA OMAR IGRALKA RNA REKA V FRANCUI (L0ARA1 SOZVOČJE TONOV PRIPADNIK INKOV ŽEUK0 BARAC 19 14 38 GRŠKO OTOČJE mat. 13 VDOLBINA V ZIDU AM REŽ STANLEV POHORSKI GRANIT MORSKO ZELENJE VOJAŠKA 0PERACUA KORALNI GREBEN V MARŠ OTOKIH 17 27 KONJSKI HOD BERNIE TAUPIN 15 SKAND DROBIŽ BOLEČINA URADEN SPIS OTOČEK PRI DUBROVNIKU -rT&šRT POZDRAV DAVIO TEN1ERS PtSMCA SB0EL ROBERT RVMG PASJA PASMA 20 SLOVANSM UVESTI OLIVE R TW1ST DEPARTMA V FRANCU! ST GR KIPAR GOROVJE V ZDA SLOV GEOLOG IVAN 23 EDNINA KAL C U TT 3T HR PEVKA USAC >»i*t D ?J-.$*!r" 3» ANTON AŠKERC y TEPČEK TROPSKA OVUALKA BOMBAŽNA TKANINA LUKA NA JUGU ANGLUE JUŽNO SADJE T3RTJGT VULKAN NA mm Ta VIKTOR SAVNIK PRIPOV PESEM DEL SKELETA MFRAZA RITEM LOVCA OIMf 26 OTOK PRI ŠKOTSKI ANTON OCVIRK OKRASNI PTIČ 16 TOVARNA V CELJU 24 VEZMK JADRANSKI OTOK 21 HRV HUMO RIS TKA FRŽISNIK 30 SLOV PEVEC MARJAN 36 GR BOG ni srk1:i POLT VGA MIT ZEVSOVA SESTRA IN /F NA AM GLASB CIAPTON flNSKl ARHITEKT SAAHININ To" KjRAIIC VENTURA 1 2 S 4 6 e 7~ v~ • . 10 11 12 13 14 1B 10 17 18 19 20 21 22 23 24 23 2« 27 2S 29 30 31 32 33 34 38 3« 37 38 MHOOUA NAPI V NAREČNI IZRAZ ZA PO ZEIFNJE T7 TANIAl 77T MIHAH I h (n »v KRAJ PRI t JURI JANI RIMSKA DVE REKA NA MADZ 3T =1 SESTAVU i kala" POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI KOMENTAR Zadnji avgustovski dnevi so bili za borzno dogajanje zelo Zanimivi. Prebujati so se začele namreč tako obveznice (predvsem najbolj promeme, to sta obe driavni obveznici prve in druge emisije), kot tudi delniški trg. Borzni indeks je tako v zadnjem tednu poskočil s 1.415,70 na 1.597,55 indeksnih točk, kar predstavlja porast v višini 5,8 odstotka oz- 82 indeksnih točk. Umiritev tečajev v tečajnici zadnjega avgustovskega dne je razvidna v doseienem indeksu v višini 1.480,40 indeksnih točk. S 1. 9. 1994 se je v kotacijo na prosti delniški trg uvrstila nova delnica, ki pa jo marsikateri investitor pozna te od prej. Gre za delnico 1NF1N oz. sedaj PR1MOF1N, katere nominalna vrednost je 50.000 SIT, knjigovodska vrednost po stanju na dan 31. 5. 1994 znaša 72.548 SIT, prvi dan trgovanja, kjer ni omejitev pri gibanju tečajev, pa so se tečaji gibali med 68.000 in 70.000 SIT za delnico. Na segmentu obveznic se je v tem tednu najbolj trgovalo z RS01 in RS02, ki sta v zadnjem mesecu porastli pri RS01 z nivojev 95,8 na nivo 98,2, tako da se je donos do dospetja na letni favni od 11 % znižal na 10 %, pri RS02 pa so se tečaji še koreniteje popravili, in sicer z nivojev okoli 102,0 in donosom 9,7 % pred enim mesece, na nivoje okoli 108,0 in donosom do dospetja v višini 8,6 %. Promet z najbolj prometnimi vrednostnimi papirji tega poletja, to so blagajniški zapisi Banke Slovenije z nakupnim bonom, se je tudi v teh dneh gibal med dvesto in tristo milijoni tolarjev dnevno, kar pomeni, da so za tnvestitorje zanimivi tudi tečaji čez 90 % od nominalne vrednosti ter donosi v višini R + 5 % na trimesečni ravni in so kot taki še vedno alternativa klasičnim vezavam tolarjev. Če pa so pri teh cenah še vedno zanimivi z vidika tečaja menjalniške marke ob njihovi zapadlosti, to je 1. 12. 1994, pa si ne bi upali trditi. Precej je še vedno trgovanja samo z deli nakupnih bonov (NB1), ki jim je tečaj v zadnjem tednu porastel s 30.832 na 31.869 SIT za en nakupni bon. Medtem ko je pravica do popusta Pri vpisu tolarskega blagajniškega zapisa v tem mesecu Zanemarljiva in znaša 100 SIT (je razlika med dejanskim R 1>1 % in priznano stopnjo rasti cen v višini 1,08 %), pa je z vidika vpisov deviznih blagajniških zapisov za pravne osebe pri Banki Slovenije bon kot tak še vedno zanimiv, saj je popust v tem mesecu 445 DEM (za toliko je namreč uradni tečaj marke zaostajal za priznanimi 1,08 %), na sekundarnem trgu pa ga lahko kupite za 399 DEM. V zadnjem času se je ponovno začelo trgovati z deviznimi blagajniškimi zapisi Banke Slovenije v DEM, kar kate na to, da investitorji pričakujejo v zadnjih treh mesecih letošnjega leta spremembo tečajne politike in ne verjamemo, da se kljub veliki Ponudbi deviz na trgu tečaj ne bo nekoliko korigiral navzgor. Vsakršne napovedi v tej smeri so seveda lahko le ugibanja, a če bi se vlada poskušala driati pri stopnji inflacije v letošnjem letu dosegljivih trendov, z upoštevanjem nekaj večjega R v mesecu oktobru, bi kumulativna stopnja R v tem letu dosegla nivo okoli Iti % na letni ravni. Po mnenju poznavalcev srednji tečaj marke tako ne bi smel zaostajati za R za več kot 5 do 6 odstotnih točk, to pa pomeni rast srednjega tečaja marke na letni ravni v višini pribhlno 12 %, oziroma v zadnjih štirih mesecih še W okoli 5 do 6 %. ' Borzna posrednica /termina Krt Vpisovanje certifikatov m f m m w m 7-30 - 12.06, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poitel ■ i *Unl KoroIk*'c Z. 064/21 1 644 il^|l*n«. Sloven»k* c.54. 061/133 1 I -55 MERKUR V najem oddamo skladiščne prostore na kolodvorski cesti v Kranju, ob železniški postaji. ■m Skladiščni prostori so visoki 3.5 m in pozimi ogrevani. Primerni so za hrambo blaga, za trgovinske lokale, mirno obrt ali proizvodnjo, storitveno dejavnost. Cena najema: že od 400 SIT/m2 i Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. m___Telefon: (064) 222-021. Jubilejna konferenca Ljubljanske borze Kranj, 1. septembra • Ljubljanska borza bo jeseni pripravila že 10. tradicionalno konferenco, ki bo od 16. do 18. oktobra potekala v portoroškem Avditoriju. V programu konference so predvsem novosti, ki bodo slovenski trg vrednostnih papirjev zaznamovale v prihodnje. Tako bo uvodna okrogla miza namenjena vlogi investicijskih skladov, druge najpomembnejše teme pa bodo. koncept tujih vlaganj, organizacija OTC tra, delovanje osrednje slovenske klirinško-depotne družbe, potek dematerializacije vrednostnih papirjev ter prihodnja organizacija terminskega plana pri nas. Problematika lastnih delnic bo nedvomno tema, ki bo zanimala vse izdajatelje vrednostnih papirjev, za računovodske rešitve v borzno posredniških družbah pa se bodo verjetno zanimali predvsem borzni posredniki. Ljubljanska borza bo tako kot običajno povabila tudi tuje predavatelje. V ponedeljek, 17. oktobra, bo okroglo mizo vodil dr. Jean-Pierre Paelinck, pre- Na Ljubljanski borzi ni tujih vrednostnih papirjev Kranj, 1. septemrba - Ljubljanska borza je poslala sporočilo, da poslovanje s tujimi vrednostnimi papirji, ki poteka prek podjetja Cargo, d.d., Ljubljana, Dunajska 156, ni v nikakršni zvezi s poslovanjem Ljubljanske borze. Na borzo se namreč pogosto obračajo investitorji z vprašanji o trgovanju s tujimi vrednostnimi papriji, ki poteka prek omenjenega podjetja. Na Ljubljanski borzi zaenkrat borzni posredniki trgujejo izključno z republiškimi vrednostnimi papirji, ki jih je izdala Republika Slovenija ter s papirji slovenskih podjetij in bank. Za vključitev papirjev tujega izdajatelja je po 30. členu zakon o trgu vrednostnih papirjev potrebno dovoljenje Agencije /a trg vrednostnih papirjev dsednik evropskega borznega združenja, predstavniki borz iz Varšave, Budimpešte, Prage, Bratislave, Zagreba in seveda iz Ljubljane pa bodo primerjali uspešnost delovanja svojih borz. Konferencam prisostvujejo tudi udeleženci, ki nimajo aktivnih izkušenj s trgovanjem z vrednostnimi papirji: investitorji, posredniki ali izdajatelji. Njim je na konferenci namenjen program B, ki vsebuje bolj "začetniške" teme: pregled organizacije in poslovanja Ljubljanske borze, delovanje borznega informacijskega sistema BIS, branje finančnih poročil (bilanc) podjetja in obdavčevanje na področju vrednostnih papirjev. Uvodni govor na deseti konferenci bo v nedeljo, 16. oktobra, imel dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade. KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKlTM/ffiOO/UM i NAKUTOHtODAINl ; NAICITNIFRODAINI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 m r A BANKA (Kranj, Tržič) 75,10 76,75 10,30 10.85 7,22 7,58 AVAL Bled, Kranjska gora 76,25 76,50 10,80 10,90 7.45 7,55 C0PIA Kranj 76,20 76.70 10,75 10,90 7,45 7,70 CREDfTANSTALT N.banka g. 76,00 76,90 10,40 10,90 7,20 7,65 EROS (Start Mayr), Kran| 76,30 -■ 10,80 v'. 7,55 7,70 GE0SS Medvode 76,30 76,60 10.82 10,90 7.50 7,70 GORENJSKA BANKA (vse enote) 75.23 76,75 10.48 10,91 7,20 7,81 HRANILNICA L0N. d.d.Kranj 75,90 76.60 10,60 11,00 7.40 7,55 HDA-tržnlca Ljubljana 76,25 76,50 10,74 10.84 7.45 7,60 IUR1KA Jesenice 76,00 76,60 10,67 10,82 7,30 7,50 IN VEST Škofja Loka 76,10 76.50 10,72 10,89 7,10 7,70 LEMA Kranj 76,30 76,70 10,80 10,90 7.30 7,70 MtKEL StrsUsce 76,20 76.75 10,75 10.95 7,25 7,55 P6S d.d. (na vseh poštah) 75,00 76,45 10,05 10,78 7,00 7,45 SHP-Slov. hran. bi pot. Kranj 76,30 76,55 10,70 10,85 7,40 7,60 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 75,20 76,65 10,15 10.90 7,25 7.70 SLOGA Kranj 75,80 76,80 10.45 10.95 7.25 7.60 SL0VENIJ ATURIST Boh. Bistrica 75.23 10,48 • 7,20 • SLO VENI J ATUFttST Jesenice 76,00 76,60 10,70 10,82 7,20 7.45 ŠUM Kranj 76,30 76,60 10,82 10.90 7,50 7.70 TALON Žal. postaja Trata, Šk. Loka 76,20 76,50 10.78 10,87 7,40 7,70 TALONZg. Bitnje 76,20 76,50 10.78 10,87 7,40 7.70 TE NTCHJRS Domžale 76.10 76,60 10.75 10,95 7,40 7.70 UBK d.d. škofja Loka 75,60 76,90 10.50 10,90 7,30 7.60 V7ILFAN Kranj 76,30 76,50 10,81 10,87 7.55 7.70 v/iLFAN Radovljica, Grajski dvor 76,25 76,60 10,80 10,87 7.50 7.70 ZORI Kamnik 75,85 78,50 10,77 10,84 7,40 7,50 POVPREČNI TEČAJ 75,95 76.63 10,64 10,89 7,34 7,64 Prt Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnica, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA V/ILFAN Vedno v zalogi HRVAŠKE KUNE In ITALIJANSKE LIRE P.E. KRANJ, Delavski dom tel: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 F- mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 d o o mobrtal aparati s tel številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDfT al LEASING NOVOI itnutno rutnanUj toMon v Sknanf BENEFOtl DELTA 3.490 DEM Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317, 061/12-51-288 VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE rnobrtel KUPILA pri YANNI d o o »ušes® žit* p- iii'4 A>f,Š POTOVALNA AGENCIJA P.O. KRANJ 64000 KRANJ Mirka Vadnova 8 objavlja prosto delovno mesto VOZNIKA AVTOBUSA z, ^ . območje Kranja - 3 voznike 2. območje Škofje Loke - 3 voznike 3. območje Radovljice - 3 voznike Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - IV. stopnja izobrazbe katerekoli smeri - 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik C kategorije - vozniški izpit D kategorije - znanje slovenskega jezika - preizkus praktičnega znanja in poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas in sicer za območje Kranja in škofje Loke do 30. 6. 1995, za območje Radovljice pa do vrnitve na delo začasno odsotnih delavcev. Zaželeno je, da imajo kandidati prebivališče na območjih, kjer izkazujemo potrebo po voznikih. Pisna vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema Splošni sektor Alpetour Potovalna agencija Kranj, Mirka Vadnova 8, osem dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo. At?6: iti-- AtpE TOLIK IVA litlvET? Avtom arke t aMMMmagazinRMRM VSAK PETEK PRI VAŠEM PRODAIALCU V VŠ-NJI &I1VIIJ4I ■TEST: OPELOMEGA 2.0 16V caravan ■ŠPORT:GHD GORJANCI 9h ■NAJAVU AMO: PROMOTOR NIKA INTER PRIX ■BREZPLAČNI MALI OGLASI I CIU IN ČAS POTOVANJA, j PRIJAVE 1 DATUM 1 ODHODA (cena j PREVOZ i GOSTINSKE | STORITVE j j OPIS POTOVANJA { SARDINIJA IN KORZIKA I SLOVENliATURIST tel.: 211-946 J Kronj K l 519 DEM j. JpOLPENZIONI j logled AIACCIA, STINTINA, ALGHERA, | HOTEL MIM0SA i KOMPAS KRANJ TEL: 224 100 1 KOMPAS SK lOKA^TFI 670 960 |"uiDEM 1 IUS j" POČITNICE ,| 0KT0IERFEST MUNCHEN 1 SIOVENIJATURIST, Kranj 1 lil 711 946 l^MOE^ J ogled mesta in organizacijo j ogled Munchna, j obisk Oktober! esto i ITALIJA \ KOMPAS KRANJ TEL: 224-100 | KOMPASSK LOKA, III. 6?0 960 I 111. | 260 DEM j f RIM - VATIKAN IZČRPEN OGLED i ITALIJA J KOMPAS KRANJ. TEL: 224 100 1 KOMPAS SK. LOKA, TEL: 620 - 960 pl | 375 DEH j ^ IUS I 5 DNI RIM - CAPRI POMPEJI,... 1 KAM IVA KOSIM >, VEČERJO ? i IME GOSTINSKEGA 1 OBJEKTA [kraj i SPECIALITETE i 1 MENU 1 j ODPRTO i GOSTILNA ZARJA 1 lel 49 30S |l»IOJ[ 1 J domoce jedi, jedi po 1 naročilu, vsak don kotila, ; 1»......,"■'»!< ivoi« poslrVI ^kosilo 800 SIT. iposlrvi 400 SIT i vsak dan 11 - 23 j pel sob. 11-01 1 torek zaprlo KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Tržiška kmečka zveza o ukinitvi ŽVZG Kranj Oddaljevanje od kmetov "Z načrtovano ukinitvijo gorenjskega zavoda se bo javna veterinarska služba še bolj oddaljila od kmetov." Tržič - Po dolgem času in pripravah bodo v poslanskih klopeh državnega zbora obravnavali osnutek zakona o veterinarstvu. V poglavju o prihodnji organiziranosti javnih veterinarskih zavodov je predvideno, da bo po novem poleg državnega le še šest regionalnih zavodov. Gorenjski zavod naj bi ukinili in ga organizacijsko priključili ljubljanskemu zavodu s sedežem v Grosupljem. V tržiški podružnici Slovenske kmečke zveze menijo, da tako velike spremembe lahko močno oslabijo učinkovitost služb, ki so potrebne za živinorejo in ostale kmetijske dejavnosti na Gorenjskem. Združitev ljubljanskega, dolenjskega in gorenjskega zavoda v en zavod po njihovem ne pomeni racionalizacije, saj bi nova organiziranost zaradi zaposlitve strokovnjakov za patologijo, mikrobiologijo in reprodukcijo zahtevala dodatne stroške; podražilo pa bi se tudi delo higiensko-veterinarske službe (odvoz živalskih trupel). "Z ukinitvijo kranjskega zavoda bi z Gorenjskega prenesli na ljubljansko regijo ugotavljanje kakovosti mleka, veterinarsko sanitarni nadzor kakovosti živil v klavnicah in mlekarnah, svetovalno službo za čebelarstvo in prašičerejo ter veterinarsko higiensko službo," pravi predsednik tržiške kmečke zveze Miro Bajd in poudarja, da je Gorenjska vseskozi vlagala izdatna sredstva za posodobitev laboratorija, ki ie sedaj med najsodobnejšimi v Sloveniji. "Organiziranost dela v zavodovem laboratoriju je prilagojena temu, da gorenjski rejci dosegajo za sedemsto litrov večjo povprečno mlečnost na kravo kot na ostalih območjih Slovenije. Rejci dobivajo rezultate o kakovosti mleka že naslednji dan po analizi vzorca. Ob morebitni ukinitvi zavoda bo kakovost storitev bistveno padla," pravi Bajd in poudarja, da je obstoj gorenjskega zavoda nujno potreben za uspešno delo v živinoreji. Načrtovana centralizacija bo naredila Gorenjski veliko škodo, povečala stroške ter zmanjšale kakovost in učinkovitost služb, ki se bodo s tem še bolj oddaljile od kmetov in ostalih uporabnikov. V tržiški kmečki zvezi pozivajo ustanoviteljice zavoda in uporabnike, da se zavzamejo za obstoj gorenjskega zavoda in za to, da bi v okviru zavoda organizirali javni del veterinarske službe, svetovalno službo za prašičerejo in čebelarstvo, selekcijsko in kontrolno službo ter tudi kmetijsko svetovalno službo, kije zdaj pod okriljem ljubljanskega kmetijskega zavoda. • C. Z. Novo v Naklem Tržnica s kmetijskimi pridelki Naklo - Kmetijska zadruga Naklo bo jutri, v soboto, v okviru krajevnega praznovanja Srečanja Naklancev odprla ob nedograjenem skladišču v komunalni coni v Naklem tržnico za prodajo kmetijskih pridelkov. Kot je povedal direktor zadruge Viktor Frelih, bodo na tržnici lahko prodajali pridelke le člani nakelske zadruge. Prevladovala bo prodaja na debelo, ki bo namenjena predvsem gostincem, tovarniškim menzam, malim trgovcem in ostalim, na stojnicah pa bodo organizirali tudi prodajo na drobno, • C. Z. O iS e 35 a o O J >— "O o "D ljubo doma.,. co ZD o -vP O a> »o o t>a\aio, k, h S NOVO \ BELTON 535,00 sit/kg • BELTOP 770,00 sit/kg LESOL 635,00 sit/kg BIOTAN 515,00 sit/kg rj o 2 š i £ 0 ? i. I. cr m, S" S cr o 1 i Se Cene so oblikovane s popustom, z Merkurjevo kartico pa lahko barvate še ceneje! 2i v<> MERKUR Svet Zavoda ZZV Kranj na podlagi sklepa 21. in 22. člena statuta zavoda in sklepa sveta Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj Pogoji: - visoka strokovna izobrazba medicinske smeri, s specializacijo ene od zavod ovih dejavnosti - najmanj pet let specialistične strokovne dejavnosti Mandat funkcije traja 4 leta. Zaželeno je, da kandidati k vlogi predložijo svoje videnje razvoja zavoda. Pisne prijave z oznako "za razpisno komisijo" in z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema tajništvo ZZV Kranj, Gosposvetska ulica 12, 64000 Kranj, do 16. 9. 1994. Komisija bo upoštevala le vloge, ki jim bodo priložena vsa potrdila. O izbiri razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Odločitev zadružnega sindikata V bohinjski zadrugi napovedali stavko Sindikat predlaga stavkovnemu odboru, da zahteva razrešitev direktorja Mirka Smukavca, uresničevanje kolektivne pogodbe in pripravo razvojnega programa zadruge, v katerem bi dali poudarek vprašanjem o socialni varnosti zaposlenih. Srednja vas v Bohinju - Izvršni odbor sindikata Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju je na ponedeljkovi izredni seji sklenil, da s torkom napove stavko vseh zadružnih delavcev. Stavko bodo pripravili v torek, 6. septembra, in bo trajala vse dotlej, dokler se ne bodo končala pogajanja med sindikatom in vodstvom podjetja. Izvršni odbor sindikata ugotavlja, da je direktor zadruge Mirko Smukavec v skladu s kolektivno pogodbo za kmetijst- vo in živilsko industrijo pripravil predlog sprememb in dopolnitev akta o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v zadrugi, vendar ga sindikatu ni posredoval, čeprav bi po kolektivni pogodbi moral pridobiti tudi njegovo mnenje. Sindikalni zaupniki so predlog kljub temu obravnavali in pripravili pnpombe. V sindikatu ugotavljajo, da v zadrugi ne izpolnjujejo pomembnih točk tarifnega dela kolektivne pogodbe. Plače ne izplačujejo tako, kot določa pogodba. Vodstvo Predsednik ne bo predlagal razrešitve Predsednik upravnega odbora bohinjske gozdarsko kmetijske zadruge Andrej Ogrin (sicer tudi član radovljiškega izvršnega sveta, odgovoren za kmetijstvo in gozdarstvo) Je dejal, da upravnemu odboru ne bo predlagal zamenjave direktorja, V sedanjih razmerah, ko telijo pridobiti več dela v gozdarstvu ter postaviti na noge lesnopredelovalni obrat, bi bila vsakršna menjava direktorja škodljiva, saj bi prekinila dosedanje aktivnosti. In četudi bi morebiti do zamenjave prišlo, novi v.d direktorja ne bi bil iz vrst sedaj zaposlenih. "Delimo lahko le toliko, kolikor ustvarimo" Na vprašanje, kakšni so razlogi za stavko, predsednik zadruge Andrej Ogrin odgovarja, da odločitve sindikata ni mogoče neposredno povezovati s tem, da je zadruga pred nedavnim sirarno oddala v najem zasebnemu podjetju iz Celja. "Če tega ne bi storili, bi bili v pol leta "zreli" za stečaj. Res pa je, da se je z oddajo sirarne zmanjšal obseg dela v skupnih službah," je dejal Ogrin in foudaril, da del zaposlenih ne more razumeti, da zadruga lahko deli le toliko, olikor ustvari, in da jim v takšnih razmerah tudi sklicevanje na kolektivno pogodbo kaj dosti ne pomaga. Razlog za napoved stavke Je v tem, pravi Ogrin, da nekateri telijo tudi v sedanjih časih ohraniti lagodno iivljenje in preprečili racionalizacije, ki pomenijo tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Kmetje so čakali dva meseca Kmetje so tedaj, ko je bila sirarna še pod okriljem zadruge, dobivali plačilo za mleko tudi z dvemesečno zamudo, medtem ko delavci prejemajo plače s približno dvema tednoma zamika, je dejal Ogrin in povedal, da so pri zadnjem izplačilu plač prvič upoštevali uspešnost zadružnih enot. V mesno-predeloval-nem obratu je bila vrednost točke višja kot v lesnem, kjer so v letošnjem prvem polletju naredili približno za IS odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. zadruge ni pridobilo mnenja sindikata o znižanju izhodiščnih plač za pet odstotkov. Direktor je pri analizi doseganja izhodiščnih plač upošteval tudi stimulacijo, ki sojo delavci dosegli z nadpovprečno delovno uspešnostjo. Zadruga letos še ni izplačala delavcem regresa za letni dopust, prav tako jim ne izplačuje jubilejnih nagrad. Plače prejemajo kasneje kot 18. v mesecu. Sindikalni zaupniki tudi ugotavljajo, da je vodstvo oz. direktor zadruge v preteklosti pokazal premalo pripravljenosti za sodelovanje. Na vrsto pismenih pobud sindikata ni bilo odziva. Normalni stiki z vodstvom so onemogočeni, zato so bila nevzdržna tudi pogajanja o sanaciji izjemno neugodnega finančnega položaja zadruge in v njej zaposlenih. Izvršni odbor sindikata je na podlagi ugotovitev in ankete med članstvom sklenil, da v takšnih razmerah poseže po skrajnem sredstvu. S torkom je napovedal stavko, ki jo bo izvedel v torek, 6. septembra, in bo trajala vse dotlej, dokler se ne bodo končala pogajanja med vodstvom zadruge in sindikatom. Stavkovnemu odboru, ki ga ob strokovni podpori Svobodnih sindikatov vodi Pavle Zalokar, je predlagal, da naj zahteva troje: prvič - takojšnjo razrešitev direktorja Mirka Smukavca, ki ne izvaja sklepov sindikata, onemogoča pogajanja s sindikatom o uresničevanju kolektivne pogodbe in nestrokovno vodi zadrugo (to ima za posledico ukinjanje številnih delovnih mest); drugič - uresničevanje kolektivne pogodbe (upoštevanje izhodiščnih plač in roka za izplačilo, izplačilo regresa in jubilejnih nagrad...);in tretjič -pripravo razvojnih smernic zadruge, v katerih bi upravni odbor še posebej odgovoril na vprašanja o ohranjanju delovnih mest in o zagotavljanju socialne varnosti zaposlenih • C. AuploOiik Kmetijski sejem v Riedu Po Radgoni še Ried Kranj - Danes bodo v avstrijskem Riedu im Innkreisu, nedaleč od Salzburga, odprli dva sejma: kmetijski strokovni sejem in mednarodni strokovni sejem semen. Sejma bosta odprta do 10. septembra. Že lani je štirideset avtobusov pripeljalo v Ried več kot dva tisoč obiskovalcev iz Slovenije, veliko jih je prišlo tudi s svojimi vozili; letos jih pričakujejo še več. Na 183 tisoč kvadratnih plemenske živine različnih pa-metrih razstavne površine (in sem, doslej največjo razstavo v 37 dvoranah) se bo predsta- svinj v Avstriji (s štirimi zna-vik>1984 razstavljalcev, od tega čilnimi pasmami in dvesto 708 iz štiridesetih držav Ev- svinjami), razstavo pitane ži-rope in ostalega sveta. Sejem si vine, konj, ovc, koz, malih je lani ogledalo nekaj mani kot živali... Na mednarodnem sej-milijon obiskovalcev, približno mu semen bodo podjetja iz toliko naj bi jih bilo tudi letos. Avstrije, Nemčije, Francije, In obiskovalci bodo imeli kaj Nizozemske in Slovenije pre-videti! Težišče sejma je velika dstavila različna semena, še razstava kmetijskih strojev, zlasti nove vrste žit, koruze, opreme in orodja Na 80 tisoč krompirja in povrtnin; poleg kvadratnih metrih in v devetih tega pa tudi razmnoževanje, dvoranah se bodo predstavili razkuževanje, pakiranje in vsi najpomembnejši proizvajal- skladiščenji- semen, ci, trgovci in uvozniki kmetijske mehanizacije. Posebnost V desetih dvoranah in na sejma je poučna in strokovna prostem je razstava gradbenih predstavitev gradenj v kme- strojev in materialov, hiš, oken tustvu, še zlasti predstavitev in vrat, pohištva, plavalnih hlevov za goveda, svinje in bazenov, velika pa je tudi ovce, kjer je glavno načelo ponudba drobnega orodja, gos (■raditi prijetno živalim in eko- podiniskih strojev, oblačil, oško neškodljivo Sejem odgo- akustike, bele tehnike, naprav varja na vprašanja, kako za varčevanje z energijo urediti bivalne prostore v Posebnost nedskega sejma je kmečkih hišah in kleti za sadje tudi obsežen zabaviščni prostoi in zelenjavo, kako preprečiti z velikim pivskim šotorom m vlago v starih kmečkih hišah, pokušino vin kako na obdelovalnih površi nah zaščititi talno vodo in kako Pa še tale podatek od Kran čimboljc Izkoristiti les Pnpra- ia do Ricda je okrog 330 vili so tudi več razstav: razstavo kilometrov vožnje. • CZ. prekinitvi spet ptiai vzorcev sadnih sokov, v/.oicc pijace v ..«...? x >.,,, ,,, ....... , VZOn cv alkoholov je prejelo zlate medalje, nekati n so dobili twt n.i/iv šampion Vihamovka jc postala šampion /< cnajMič. I iik1,1 alkoholnih pijač Sc posebej zadovoljni so v Iructalu Vseh oseflj (herry Cool in vseh Vc šampion Viljamovka je postala šampion zc enaj predstavlja na sejmu tudi novo dvaiiecilitisko stekleničko posebnim, ti "tvvist oli" načinom zapiranja, kakršnega uporablja pri večjih steklenicah. • CZ. UKOZflR CEMENTNI IZDE LKI Izdelovalec strešnika a 70 - letno tradicijo In evropako kvaliteto po ugodni canl. Likozar Marjan, S.P., Benedikova 18, 64000 KRANJ, tel.: 064/311-047 -TOrf Ob čirčiSkem klancu Lubadarke so padle Kranj - Delavci (.ozdnega gospodarstvu Kranj so minuli te a posekali od luhadurju uupudeiiu drevesu v gozdičku ob čirtišk* klancu v Kranju. Drevesa »o št* bolj kot gozdarje molila oličf'l ^ ki »f vsak dan vozijo mimo in ki so nas tudi sproti seznanp1" "sramoto" sredi mesta. , ^ 1 ).i so podlubiuki pametne hvali, doka/uje že to, da so gozdi*-1^ ob čirčiškcni klancu napadle v času velikih gozdarskih spremen* in razdiužitvc gozdnih gospodarstev na javno gozdaisko slu/'"' izvajalsko podjetje V ki.in|ski enoti /avod.i za gozdove Sh>v«M' so namreč tudi potlej, ko so formalno že delovali, k.u | kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, sicei P" y gozd treba v denacionalizacijskem postopku vrniti nekdanje ^ lastniku ("eprav se je javnost že precej spotikala ob lubadarkf« ^ v kranjski enoti /avod.i lahko šele I / avgusta izdali skladovi pooblaščencu, (io/.dncmu gospod.ustvu kianj, odločbo o p*'* ^ m spravilu napadenega dievja < io/daiji so delt« opravili v t'c^*r do In odstotkov. Ostanimo še pri sejemskih dogodkih! Vinski vrve/ se odraz«' tudi na mestnih ulicah V stan I pihljam so odprli Slovensko vinsko cesto s trinajstimi postajami: ligovec, Šestica, Hotel Slo"* Štajerski hram, Maček, restavracija Rotovž, Julija bar, okrcpČC' valruca Valvasor, dnevni bar Lina, bistro Roža, bar (irad lc gostilni Livada in Pod Rožnikom In na vsaki postaji stiežejo (z* pltflilo kajpak) z vrhunskimi slovenskimi vini! Vse pa le ni v znamenju vinske trte m vina. Na sejmu so pjj dveletni prekinitvi spet uvedli ocenjevanje sadnih sokov >' KOMENTAR Neusklajeni spori z Italijani Člani političnega kolegija slovenske vlade so s svojim stališčem glede pravnih in političnih posledic 17. člena italijanskega zakona o državljanstvu na neki način izglasovali nezaupnico slovenskemu zunanjemu ministrstvu, ki je še pred dnevi v svojem sporočilu javnosti govorilo o tem, da gre Pri prošnjah za italijansko državljanstvo "za stvar posameznikov". Očitno so zdaj posamični interesi že postali državni problem, saj naj bi šlo kar za okoli 4000 takšnih prošenj. Predvsem Primorci so na moč želijo postati tudi državljani Italije, čeprav nam ravno ta soseda v zadnjem času povzroča največ preglavic. Politični kolegij vlade zdaj pravi, da balija krši mirovno pogodbo iz leta 1947 in osimske sporazume iz leta 1975, saj je v teh dokumentih dokončno urejeno državljanstvo tistih ljudi, ki so bili na dan 10. junija 1940 italijanski državljani in so imeli Prebivališča na ozemlju poznejšega Svobodnega tržaškega ozemlja. Enako je bilo urejeno tudi za njthove potomce, Slovenija pa je kot pravna naslednica SFRJ nasledila obe pogodbi. Srž problema tiči v tem, da ima očitno sedanja italijanska vlada resen namen spremeniti nekatere temeljne dokumente iz Preteklosti, ker bi ji to omogočalo tudi popravek njenih ozemeljskih meja. Ponudbe z Marko Jenšterle Slovenija je glede problemov z Italijo še zelo neodločna, kar najbolj kažejo ravno nasprotujoča si stališča zunanjega ministrstva in političnega kolegija vlade. V tej naši notranji neusklajenosti je več kot dovolj prostora ta italijanske manipulacije, ki se med drugim kažejo tudi v tem, da je italijanski predsednik Oscar Luigi Scal-faro tik pred zdajci odpovedal svojo prisotnost na mednarodnem festivalu Tartini, ki bo v Piranu in sicer zaradi "velikih in neodložljivih obveznosti". Pri tem ni pomembno, da sta naš predsednik Milan Kučan in Oscar Luigi Scalfaro že marca prevzela pokroviteljstvo nad prireditvijo in oba najavila udeležbo na festivalu. Seveda ni potrebno biti pretirano bister za ugotovitev, kako gre tudi pri tem za enega od številnih italijanskih pritiskov na Slovenijo, ki sicer kulmini - državljanstvi so tako primerna rajo v popolnoma javnem itali-vaba za "zahoda" željne slo- jonskem nasprotovanju venske državljane. slovenske vključitve v Evrop - s ko unijo. Če so Italijani s svoje strani zelo neobzirni in polni novih domislic, tega ne bi mogli reči tudi za Slovenijo. Naše edino upanje je, da se slovenska zunanja diplomacija zanaša na tradicionalno italijansko veliko-besednost in velikopoteznost, ki je na koncu pogosto pripeljala do kapitulacij, v dobesednem in prenesenem pomenu. Znano je na primer, da so bili Italijani veliki nasprotniki priznanja Slovenije, vendar v tem niso uspeli. Ver jemo se nekaj podobnega dogaja tudi zdaj, saj na primer nemški zvezni kancler Helmut Kohl v svojem zadnjem pismu našemu predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku ponovno poudarja željo Nemčije za vzpostavljanje tesnejših slovenskih povezav z Evropsko unijo. Pred bližajočimi se slovenskimi lokalnimi volitvami pa je zelo nevarno, če bi naše stranke italijanske probleme izkoristili za svoje interne politične cilje. Nekateri mediji že pišejo o tem, da bi bila slovenska vlada pripravljena požreti tudi 4000 vlog za italijanska državljanstva, če bi dobila garancijo za to, da Italija preneha s svojim nasprotovanjem naše priključitve Evropski uniji. Če je v tem vsaj zrno resnice, potem je treba takoj dodati, da se vsako nespametno trgovanje s sosedi lahko zelo kruto maščuje vsej Sloveniji, pa tudi tistemu, ki bi se zanj odločil, čeprav bi bile posledice zanj splošno zveto manj hude, kot vse ostale. ODMEVI Jožef Šketa proti denacionalizaciji in pošteni privatizaciji Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je na pobudo ]oiefa Skele sprožil postopek, ki spreminja Zakon O denacionalizaciji, to je vračanje nacio-* naliuranega premolenja v naravi, čeprav zakon po zahte-Vl drtavnegtk zbora izvajamo te tretje leto. Predvidena nedopustna in Protiustavna sprememba sistemskega zakona bt imela nepredvidljive posledice in med drugim postavila v neenakopraven položaj upravičenca do vrnitve premoženja. Zahteve upravičencev, ki še niso rešene, so že do sedaj terjale veliko najuna m denar-m tudi iz državnega proraču na. Sedaj je po Sketu, namestniku direktorja Centro merkurja in sindikalnem vodji v bivšem režimu, treba vse spremeniti in kot zavezanca 'azglastti vse državljane Slove-n'j*. saj se bi krivica popravi-iQlo z odškodnino, ki bo Piačuna iz državnega proraču na. *• več Sketa za sebe zahteva odškodnino celo za družbeno l(istnino, ki mu je bila dana v spravljanje, tudi na osnovi ^odplačnih poslov Ne omen I" Pa, da imajo poslovodne strukture m tako tudi on. 'Zjemno privilegiran položaj pr' lastninjenju družbenega P^moženja, ki je iz nacionali branega kapitala nastalo m Podvrženo detuu lonalizacip Volivci so upravičeno zme-ni, saj za tako važne spre membe v preoblikovanju %>spodarstva. ki jih ponuja *keta, dobijo ;a odločanje v ''"dpis dok ument, ki nima ('hrazložitve, za kaj sploh gre. CePrav to zakon v 14 členu prečno zahteva Zaključujemo, lQ ^e za nevzdržne manipula ll* nevednih volivcev Prav ^ko io J( nasprotujoče raz-Pta*< v javnih občilih. trditve, da bodo s spremembami preprečili narodnOgOSpO- darsko Škodo in veliko brezposelnost, so neosnovane. 150.000 brezposelnih v Sloveniji in veliko škode na družbenem premoženju niso povzročili denacionalizacijski postopki. Odgovornost za takšno stanje nosijo nesposobni managerji, od katerih si nekateri predvsem iz trgovskih podjetij prizadevajo za spremembe zakona o denacionalizaciji. Prav tako so med pobudniki sprememb tudi tisti, ki so naklonjeni divjim />rivati-zacijam ah pa so v teh izrazito škodljivih postopkih celo aktivno sodelovali z eno samo željo, prigrabiti čimveč j>remoŽenja zase. Zato ne sme presenetiti dejstvo, da je bilo v podietju (entromerkur, kjer je ponudnik Skela namestnik direktorja, ugotovljeno znatno oškodovanje družbenega kapitala. To pove vse! Prave cilje pobudnikov je namreč treba izkazati v željim, da managerji žele obdržati z nečednimi posli pridobljeno družbeno premoŽenje na račun razlaSčencev in delavcev v teh podjetjih, ki so brez pravu in bodo na koncu ostali brez vsega Nikakor jim tudi m pogodu konkurenca, ki bo nastala, če bodo prejSnji lastniki dobili svoje premoŽenje vrnjeno v naravi. Na drugi strani poznamo denacionalizacije v naravi, pri katerih se je gospodarski polo žaj Že v krajSem času lastnikom močno izboljšal, Število delav cev se ni spremenilo, plače zaposlenih pa znatno povečale. Slovenci smo se odločili za proces la.stninjcnjokal Romana Seljaka najbolj borbenemu tekmovalcu. * J. SLOVENSKI GORSKI TEKAČI NA DESETI SVETOVNI POKAL V nemškem turističnem središču Bcrclitcsgadvn bo 4. septembra letos potekal 10. jubilejni svetovni pokal v gorskem teku. V skladu / novimi pravili Mednarodnega komiteja /a gorske teke K M K bo na letošnjem svetovnem pokalu samo tek navkreber. Po velikem uspehu naših gorskih tekačev na prvem evropskem pokalu v gorskem teku v Ballunu v Italiji, kjer )c Slovenija osvojila ekipno tretje mesto, med posame/niki pa je bila Anica Ž.ivko odlična šesta, tudi naše najboljše gorske tekače čaka najpomemb-nejša tekma sezone. Reprezentanca Slovenije je za Nemčijo žc Izbrana Pri Članih DOdO takli Franci Teraž, Lado t iti. ione Kgart, Stojan Meliiu, l/idor Berči in Boštjan Novak, žensko ekipo bodo zastopale Anica Živko, Marija Trobec, Krika Brojan in Olga Grm, on mladincih pa bodo tekli Boštjan llrovat, Andrej Repanjšek, Miha Grom in Boštjan Fuk». Člani se bodo DOOMliU na I < km dolgi pfOji I visinsko i.i/hko 1300 nictiov. ženske m mladim i |>a bodo tekli na 7 km dolgi progi in z višinsko ra/iko 750 meliov Ker ni več sistemskega denarja, sponzorji pa za gorske teke niso preveč zagreti, bo slovenske gorske tekače na svetovnem pokalu spremljalo okrnjeno vodstvo. Reprezentanco bo vodil predsednik sekcije za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije mg Tomo Šarf. ki se bo udeležil tudi sestanka Mednarodnega komiteja za gorske teke ICMR, ki deluje pri Mednarodni amaterski atletski federaciji IAAT Trener reprezentance pa bo Aleš Gros. Izbrani tekači m tekačice so opravili uspešne skupne priprave na Pokljuki, kjer so odlični pogoji za vadbo gotskega leka Treninge je vodil Iranci Lojze PungerSič, pomagal |>.t mu |c Aleš Gros, ki DO tudi spremljal reprezentanco. Za nastop v Nemčiji bodo slovenskim gorskim tekačem pomagali v opremi Reebok, pri prcvo/ih pa Slovenske železnice in Pctrol V močni mednarodni konkuicnci jc pnčakovati uspešen nastop naših najboljših Pri članih je pnčako vati ekipni uspeh in dobre uvrstitve nekak it h posameznikov, pri Ženskah pa je odlično pripravljena Anica Živko in jc naš prvi adut za visoko uvrstitev v posamični konkuicnci L. K. mera z Markom Slavičem, ter prireditev brezplačno povabijo prvi favorit Meadov Meritime iz krajane ene izmed sosednjih JASA - PRVA GORENJKA, ZMAGOVALKA DERBIJA Obiskovalci letošnjih kasaških dirk na Brdu bodo v četrti dirki lahko videli tudi nastop Jase, kobile, ki je v začetku avgusta sredi Prlekije zmagala na slovenskem derbiju. Jasa je prva na Gorenjskem rojena in vzgojena kobila, ki si je nadela ta zveneč naslov. "Na derbiju sem letos z Jaso tekmoval šele drugič v sezoni, saj je kmalu po prvem nastopu aprila zbolela in več kot mesec dni nisva trenirala. Kljub temu da je bila dirka v Ljutomeru zelo močna, pa je bila Jasa v vrhunski formi. Za marsikoga je bila njena zmaga presenečenje, za marsikoga pa tudi ne, saj naprimer Leona Jase do sedaj še ni premagala. Na ta rezultat sem toliko bolj ponosen, ker je Jasa plod vzgoje brdskih strokovnjakov in je prva Gorenjka, ki ji je uspelo zmagati na derbiju. Tudi sicer je Brdo vse pomembnejši slovenski kasaški rejski center, o čemer govori že podatek, da bo na prvenstvu dveletnikov v nedeljo nastopilo kar pet konj brdske reje," je ob konjeniški prireditvi povedal Lojze Gorjanc. KK Brdo z voznikom Lojzetom Gorjancem. Dirka bo organizatorje stala okoli 30 tisoč mark, skupni nagradi sklad pa jc 10 tisoč nemških mark. Ker so se na Brdu odločili, da na vsako izmed vasi, bodo imeli vstop krajani Suhe, za druge obiskovalce pa je vstopnina 300 tolarjev. Vsak bo dobil tudi bilten prireditve z urnikom in udeleženci posameznih dirk. • V. Stanov« nik ra@aoMET mmmmgmnnm3 ŽIVILA IZ POKALNEGA TEKMOVANJA Kranj, 1. septembra - V tekmi osmine finala nogometnega pokala Slovenije jc ekipa Živil gostovala v Celju pri Biostar Puhlikumu ifl izgubila z rezultatom 2:0 (():()). Ker se slovenska repic/cntanca pripravlja na srečanje Slovenija- Italija, ki bo v sredo v Mariboru, bo naslednje kolo v 1 SNI. na sporedu šele prihodnjo nedeljo, 1L septembra, ko Živila doma gostijo Svobodo. Hkrati so nam i* Maribora sporočili, da na Gorenjskem lahko vstopnice za tekm0 Slovenija- Italija kupimo na Bledu pri Inteiglobu n.i Icsciucah prl Kompas Pegazu pn kranjskem Kompasu m pn Integralu v Tržiču Na južnem in severnem stojišču so vstopnice po 2.500 SIT, 0a v/hodnem po 4 (KK) SI T na tribuni na po h.(KK) SI I I,i konce tedna pa jc na spredu 3. krog v 3. SNI.. Jesenicam v nedeljo ob 10.30 gostijo ("'muče, Triglav Grcina pa gostuje |"j Jadranu v Kodni, Na igrišču v Stražičii v 2, krogu OML zahod Z.arica gosti Kolpo, ekipa Živil Nakla pa odhaja k taboru * slovenski kadetski in mladinski ligi ekipi Gorenjskega glasa ' soboto doma gostita Svobodo (ob 16 30 in 14.30). Z drugim kolom se nadaljuje tudi gorenjska nogometna lig**. Kadeti igrajo v soboto ob 10 uri, mlajši dečki ob IS uri, člani Pa ob 17. uri. Pari v članski ligi so Bitnje Britof, Visoko Železniki' Sava Športplan Polet, Šcneiii I esec Bled Stiks. Jelovica I l'H ' Zanca, Alpina - Trbojc V nedeljo ob 10 un igrajo Se starejši dečki in mladinci • V. S. POPRAVEK V torkovi Stotinki smo pri vesti o nogometni tekmi med živili'* Nakla in ljubljanskim Železničarjem AM Cosniosom zapisali."' je gol za Živila dal Prelogar. za domače pa Plcvnik V resnici jc hj strelec prvega gola za Živila Plcvnik, v 55. minuti pa jc izenači Prelogai Za neljubo napako se opravičujem tako nogometaš*"' kot njihov un navijačem • V. S. nis cMttttftmmrni i PORU ŠE PRVENSTVO MOJSTRANE Mojstrana, 1. septembra - Od 26. do 28. avgusta je bilo na teniških igrilčih v Mojstrani odprto teniško prvenstvo, na katerem jc 'KrU' 50 tenisačev iz vse Slovenije, med njimi tudi Daviš cuP reprczcntantjc V finalu i pomerila Maio Poi in H'fl Trupej, zmagal pa jc Por z 2 ! 0 (<> 1, 6:1) Prireditev si ie M tek čas ogledal tudi predsednik Slovenije Milan Kučan Glav sponzoi |>a je bil HIT ( asiuo Kranjska Gora • Bogdan Ja"** VABILA, PRIREDITVE Driavno prvenuvo v pozicijskem zbijanju Poleg icdm^'J sobotnega kola » slovenskih balinarskih ligah bo ta konci 'tl ,' potabno lanimivo na Trati pn školji Toki, kjer bo V ncdclp». septembra, državno prvenstvo v |>oziiijskcm zlojanjn • V» m Klubski dan kranjskih skakalcev tekmovalci irenejg sodniki, funkcionarji, ter starši tekmovalcev SK Triglav 'Ic'"Tji se bodo jutri siečali v smučatskem skakalnem centru na ('l,rtcinb'u v S n Petek, 2. septembra 1994 GLASOV KAŽIPOT GORENJSKI GLAS • 23. STRAN GLASOV KAŽIPOT 3 Izleti Na Dolenjsko Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na avtobusni izlet na Dolenjsko, ki bo v torek, 13. septembra, z odhodom ob 6. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejemajo na društvu v Kranju, Tomšičeva 4. vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. *»»»»»»»»»»»» S kolesi na Jezersko Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira izlet na Jezersko do Plan-sarskega jezera. Tam bo srečanje s planinci in drugimi upokojenci iz vse Gorenjske. Izlet bo v četrtek, 8. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred zgradbe društva. Vabljeni tisti, ki imajo dovolj kondicije. »»»»»»»»»»»»» Izlet v Zasavje Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na izlet v Zasavje. Za člane iz Nakla bo izlet organiziran 12. septembra iz Pod-brezij in Dupelj pa 20. septembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri. Dobimo se na običajnih zbirnih mestih. Prijave zbirajo poverjeniki do zasedbe avtobusov. *»» »»» »»»»»»» Vzpon na Jalovec Kranj - Planinsko društvo Kranj yabi na planinsko turo na Jalovec (2643 m). Izlet bo v soboto, 10. septembra. Odhod posebnega avtobusa je ob 5. uri izpred hotela Creina. Prijave in vplačila sprejemajo v pisarni PD Kranj do srede, '• septembra. **»»»»»»»»»»» Veliki Draški vrh Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira v soboto, 12. septembra, enodnevni planinski izlet na Veliki Draški vrh (2243 m) Odhod udeležencev je ob 6. uri izpred ''Otela Crema. Predviden ie prevoz z osebnimi avtomobili. Udeleženci morajo imeti ustrezno obutev in ostalo opremo za visokogorje. Prijave z vplačili so možne pri ga. Volgi Pajk, tel.: 221-321, int. 28-20 in pri g Matiji Grandovcu, tel.: 273-093, kjer dobite vsaj pojasnila. Prireditve Slovenski šopek Kranj - Danes, 2. septembra, ob 21.20 bo v živo gost v studiu Tele TV televizije Kranj g. Marjan Podobnik. Vabljeni, da si oddajo ogledate! »»»»»»»»»»»»» Srečanje upokojencev Predoslje - Društvo upokojencev vabi svoje člane na srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek. 8. septembra, na Jezerskem. Se vedno je nekaj prostih mest v avtobusu. Prijavite se lahko po tel.: 241-214. Vabljeni! »»»»»»»»»»»»» Semanji dan pred farno cerkvijo Besnica - TD Besnica vabi v nedeljo, 4. septembra, pred farno cerkvijo v Zg. Besnici na semanji dan. Pripravili so bogat kulturni program. Na prireditev vabijo še posebej lovce v lovskih oblekah. Prireditev je povezana s krajevnim praznovanjem praznika sv. Tilna, ki je tudi patron lovcev. Vabljeni! »»»»»»»»»»»»» 27. Suštarska nedelja v Tržiču Tržič, 2. septembra - Turistično društvo Tržič se že nekaj časa pripravlja na največji dogodek v kraju, povsod znano šuštarsko nedeljo. Letošnji "šuštarski semenj" bo v nedeljo, 4. septembra 1994. Seveda bo tudi letos vrsta spremljajočih prireditev, ki bodo potekale več dni. V petek, 2. septembra, od 9. ure dalje bosta na ogled razstava "Čevljarsko kopito muzeiski PredilniškaM 64S90TRZ1C VAS VABI NA ŠTIRIDNEVNI IZLET V RIM od 30.9. do 3.10.1994 Prijave sprejemamo po tel.:064/53-280 eksponat" v rotundi A banke ter razstava čipk in dražgoškega kruhka v Kumikovi hiši. Ob 18. uri bodo v paviljonu NOB slovesno odprli "šuštarsko nedeljo", podelili nagrade za najbolj urejene izložbe in odprli še razstavo obutve Peko; vse razstave bodo odprte tudi v soboto in nedeljo. Petkov spored bodo sklenili s koncertom cerkvenega pevskega zbora Ignacij Hladnik v cerkvi sv. Andreja ob 19. uri. V soboto, 3. septembra, od 9. ure dalje bodo v čevljarski delavnici pred Kurnikovo hišo ročno izdelovali čevlje, kar bodo že uro poprej začeli v nedeljo tudi pred Paviljonom NOB. Razstava ptic društva Kalinka bo v domu družbenih dejavnosti na Balosu v soboto med 9. in 19. uro, v nedeljo pa med 7. in 18. uro. V soboto se bo moč zabavati od 10. do 23. ure v skokih s 46-metrsko elastiko ob gostišču Smuk v Retnjah, ob 18. uri in 20.30 na modni reviji skupine FORMA BCTRA ob paviljonu NOB, od 16. do 24. ure pa na veselici na tržiški tržnici ob zvokih ansambla Veter. Športnike bo privabilo 2. mednarodno tekmovanjesmučar-jev tekačev na tekaških rolkah s starti ob 9.30, 10.30 in 11.30 izpred tovarne Peko, bolj zabavno pa bo tekmovanje članov častnega odbora na rolkah v Lomu, po katerem bodo razglasili rezultate. Nedeljo, 4. septembra, bo označil "šuštarski semenj" na približno 300 stojnicah v Tržiču in trgovskem centru v Bistrici od 7. do 18. ure. Poleg že omenjenih razstav bodo prireditev popestrili tržiški godbeniki ob 9. uri pred restavracijo Raj v Tržiču in ob 11. uri na tržnici, kjer bo nastopila tudi folklorna skupina Karavanke. Med 10. in 13. uro bodo s prostorapred A banko odmevali zvoki stare lajne in drugih glasbil, ob 13. uri pa bo iz Bistrice v mesto krenil še sprevod Pivovarne Laško z godbo in ma-žoretkami. Kriški taborniki bodo od 9. ure dalje prikazovali svoje veščine na nogometnem igrišču, kjer bo med 11.30 in 13. uro še nastop šolanih psov Kinološkega društva Tržič. Ob 11. in 13. uri bo modna revija skupine FORMA EXTRA pred paviljonom NOB, ob 10. in 14. uri pa se bosta na reviji predstavili s svojo ponudbo trgovini Brodar in Mercator Preskrba na tržiški tržnici. Tam bo od 15. do 22. ure "suštarska veselica" z bogatim srečelovom, med katero bo igral ansambel POP DESIGN. Od petka do nedelje se bodo otroci lahko zabavali v Luna parku na parkirišču BPT Tržič, kjer letos ne bo stojnic. Za obiskovalce bodo na voljo parkirišča v Bistrici, Križah in Pristavi, od koder bodo do Tržiča vozili avtobusi. »»»»»»»»»»»»» Razstava in slavnostna predstavitev Škofja Loka - V ponedeljek, 5. septembra, bo ob 18. uri v galeriji na loškem gradu slavnostna predstavitev ponatisa partizanske izdaje in Prešernove Zdravljice iz leta 1944 in otvoritev spominske likovne razstave nekdanjih udeležencev NOB. ob jezeru pa bodo prireditelji povabili tudi predstavnike strank in poslance državnega zbora. Trgovina Ljubljana - TOE Kranj UGODEN NAKUP KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO ' na 5 obrokov s čeki brez obresti - in brezplačnim prevozom za naročilo nad 1000 litrov Ob gotovinskem plačilu pa vas bomo nagradili še S PRAKTIČNIM DARILOM iz Petrolovega proizvodnjega programa. NAROČILA SPREJEMAMO: v SKLADIŠČU MEDVODE, tel.061/61 1-340, 61 1-341 na bencinskem servisu RADOVLJICA L tel.715-242 PETROL SloVŠHika naftna drulba Razstave Otvoritev razstave Radovljica - Danes, 2. septembra, bo ob 18. uri v galeriji Šivčeva hiša otvoritev razstave slik akademske slikarke Marjete Cvetko. »»»»»»»»»»»»» Svetloba Škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bo v ponedeljek, 5. septembra, ob 19. uri otvoritev razstave fotografij Foto kino kluba Anton Ažbe pod naslovom Svetloba. »»»»»»»»»»»Mit Ob Šuštarski nedelji Tržič - V Paviljonu NOB bo ob 18. uri svečana otvoritev Šuštarske nedelje, kjer bodo ob odprtju razstav OBUTVE PEKO in ČEVLJARSKO KOPITO - MUZEJSKI EKSPONAT podeljene tudi nagrade za ureditev izložb. Po kulturnem programu bo prireditve odprl župan Peter Smuk. HALS, HALE, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Gena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI tel: 66-052 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 OKVIRJANJE SLIK STUDIO RACE Umetniške slike, fotografije, posterji, plakati, diplome, medalje, gobelini, ogledala. Velika izbira italijanskih letvic in karton paspartu-jev. Bled - Zasip, Sebenje 66, tel.: 77-040 GLASBENA ŠOLA IN TRGOVINA Z GLASBILI JEANS Vpisujemo učence za klavir, kitaro, citre, harmoniko, trobila, klaviature, prečno in kljunasto flavto ter predšolske programe. Informacije: Hotel EVROPA V. nadstropje ali tel.: 225-078. Nudimo tudi glasbila po ugodnih cenah! Levi's 501 original, Soviet, Diesel, Joop, Sexes; majice: Gimnasium, Gas, Basic, tiskane, T-Shirt; pasovi: El campero, No Limit, Diesel, Mustang QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) NA PLES JEREB, d o. o AFRODITA vabi na ples 3. 9. od 20. uri izjemoma v hotel Transturist Škofja Loka. Vabljeni! GARDALAND - 10. 9., BAVARSKI GRADOVI - 12. do 14. 9. Tel.: 064/621-773, 682-562 AVTOŠOLA BinB tel: 216-245 Tečaj se začne v ponedeljek, 5. 9., ob 9. uri dopoldan in ob 18. uri popoldan v prostorih avtošole pri Vodovodnem stolpu. KUPITE DANES -PLAČATE ČEZ 1 MESEC DRAŠLER KRANJ Tel: 064/211-317 Jeans hlače za 2.490 SIT, body-ji 1.890 SIT, moške srajce že od 1.990 SIT, poletne majice od 350 do 550 SIT. QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) Velika izbira cementnih izdelkov: cevi, tlakovci, plošče, robniki, cvetlična korita, ograje itd. Zastopamo in prodajamo vse izdelke firme KEMA Puconci: lepila, fugirne mase in mase za hidroizolacije ter mase za sušilne omete. Prodajamo tudi samotne dimnike. Vse izdelke dostavimo in montiramol m GORENJCI, imamo svojo revijo! NOČNI GARDALAND 10. september NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND UGODNI NAKUPI IN SERVISI NOVA ATLANTIDA - GORENJSKA REVIJA, revija za umetnost in kulturo, št I -11/1994. Nova Atlantida, Kranj, Golniška 28, tel.: 213-571 Še zadnjič letos TURISTIČNO DRUŠTVO Jesenice in DESIGN, d.o.o., z Jesenic vabita v NOČNI GARDALAND, z odhodom 10. 9. ob 5. uri z Jesenic. Avtobus bo ustavljal na vseh postajah do Ljubljane. Informacije in vplačila: Turistično-društvo, tel.: 064/81-974; Design, d.o.o, tel.: 064/860-059; Gorenjski glas - mali oglasi, tel.: 064/223-444. Vabljeni! PALMANOVA dne 7. in 20. septembra ter ČEŠKA - Brno - Blansko (1 dan) dne 15. septembra. Rozman, tel.: 712-247 Obiščite z nami zabaviščni park GARDALAND dne 3. in 24. septembra. Rozman, tel.: 712-247 Nudimo vam vse tipe akumulatorjev, rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, IMT, Zetor, Univerzal. Popravila vseh tipov traktorjev (tudi na vašem domu) in servis kardanov. KLASJE, d.o.o., C. na Klanec 9, Kranj, tel.: 331-375 POROČNA OBLAČILA V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, vabila. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, tel: 312-207 LEKARNA M ISTO - 37 Sp. trg H, Škofja 1 »ko Z veseljem sporočamo, da smo delovni čas prilagodili Vašim željam, in sicer je odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Vljudno vabljeni! Tel 622-588 NEMŠČINA ŠVICARSKA ŠOLA 50-umi tečaj za pridobitev mednarodnega certifikata (ICC in DAF). Poslovna konverzacija in korespondenca, prevajanje. Kranj, tel.: 312-520 iipšL I borni bombažna predilnica in tkalnica i tržič Industrijska prodajalna BPT vam v Tržiču v trgovskem centru DETELJICA nudi širok izbor kvalitetne, modno obarvane posteljnine in prtov ter metrskega blaga iz 100 % bombažnega platna, satena in damasta po tovarniških cenah. Priporočamo se za obisk tudi na "Šuštarski nedelji" od 8. do 19. ure. VIBRO ŽIRI Tovarna elementov in sistemov za avtomatizacijo, d.o.o. NovovaSka 147, 64226 Žiri Po sklepu skupščine VIBRO, d.o.o., Žiri se razpisuje prosto delovno mesto: DIREKTORJA PODJETJA Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: - najmanj višješolska izobrazba ustrezne smeri - aktivno znanje enega tujega jezika - vodstvene in organizacijske sposobnosti razvidne iz dosedanjih zaposlitev Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: VIBRO, d.o.o., 2iri, Novovaška 47, 64226 Žiri z oznako "za razpis". Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izbiri. »MERKUR Teden akustike od 5. do 10. septembra Posebno UGODNE CENE izbora televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov, kasetofonov, vvalkmanov,... DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. ur« sobota od 9 . do 12. ur« TV«»HI - R• V|DEO IV 37 cm od 41.428 srr TV51cm,TTX odEEBsrr TV55 cm,TTX od 61.254 SIT TV72cm,TTX odTt2.739SfT Vktooftkorderod 45.942 SIT HIR stolp od 44.733 STT ■ trgovina in storitve d.o.u, kidhcrva i, Kranj, teL 064 - 2123 67,211142 MALI OGLASI 223-444 APARATI STROJI * SKOIJKA ' V NAKUPOVALNEM CENTRU ČIRČE KRANJ ODPflTO:od 10. do 12. tn 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure Prodam KOMPRESOR MK 11 za hladilstvo (plin ali zrak) in prikolico /a osebni avto z nosilnostjo 1000 kg •632-946 i9M4 Prodam SIAMORF7NICO FPPIF 900 Stular, /g Bela 18, Preddvor IHTI Prodam dobro ohranjen TRAKTOR TV 18 konj KogovAek, Repnj« 46, • 061/824-156 i»4io Močnejšo velo z jermenico za cirkular prodam, cena 4000 SIT • 43-483 _um Prodam lltoielezno trajnožarečo PEČ kuppersbusch Sučeva 9. Primskovo, Kranj itui Prodam DALJNOGLED ».M? .183 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch bel. 0713-208 issm OVERLOCK PFAFF in SINGER nova, ugodno prodam, tudi na obroke. • 215-650 19596 Prodam KOSILNICO gorenje z obračalnikom. •51-755, zvečer 19806 CENTRIČNO PREŠO, ročno, primerno za štancanje, ugodno prodam. •214-406 1961/ Poceni prodam dva ŠTEDILNIKA tobi in kombiniran. 0681-551 1»619 SAMOSTREL PIŠTOLO in električno ŽAGO Aligator, ugodno prodam. •326-574 19620 Prodam ŠTEPARICO s qvik stop motorjem 1100 DEM «326-362 19623 Kupim dobro ohranjeno nakladalko 15 m3, spodaj za priklop. W 691 -004 po 20. uri Prodam novo mizarsko delovno mizo. »718-088 19627 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Overloock Union special 5-nitni. 051-541 19641 Prodam BOJLER 120 I. 090 1061/824 19646 '9798 Prodam star električni PISALNI STROJ Olivetti 0218-508 19649 Prodam dve CISTERNI za kurilno olje In nerjaveči bojler 150 I- kombinirani. 085-292 19696 Prodam aparat Nintendo in dve kaseti z igricami 084-225 19712 Prodam PREŠO za sadje 20 lltersko 0242-108 19736 Prodam nerabljen ŠIVALNI STROJ Bagat Ruža za 30.000 SIT 0325-006 19 rso Prodam nov ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin. 2 elek ) 0632-854 19757 Prodam TRAKTOR Torpedo TX 80 A, nakladalno NSP 28-24. PAJK Fahr, cisterno Crelna 4200 llovka 11. Kranj 19/56_ Prodam ŠIVAl NI STROJ Overiock Brother 4-nitni 0327-244 19791 Ugodno prodam RAČUNAl NIK Commodore Amiga 500 z disketno enoto in barvnim monitorjem 050 235 16776 Prodam malo rabljeno etažno PEČ za centralno ogrevanje 0871-026 19760 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR TORPEDO 55 Euro, star 3 leta 065 915 19601 Prodam dvorednl pletllni STROJ SINGLR, malo rabljen 0 43-230 16626 PEČ na drva za kopalnico, prodam 0 242-721 i*Mu GLASBILA Panasonic telefaxi. telefoni, tajnice Mizarsko novo KOMBINIRKO 5 In telefonske centrale, servis tele- operacij, 40 Široko prodam Bevk. tonskih aparatov 0 632 595 <*M6 Javorie 43. 00 16 uri 19949 Ugodno prodam 48 basno HARMONIKO In trobento 065-378 1*730 Prodam 80 basno HARMONIKO Melodija. 0 84-610 1*9/0 GR. MATERIAL OPAŽ, ladijski pod. klasični parket i/delujemo Različne vrste lesa in dimenzije 064-103 16067 Prodam 44 m? POROl ITA. debeline 6 cm, 40 % ceneje 0876-184 i636* Prodam 200 kosov 8 cm POROl IT OPEKE za polovično ceno 0633 401 1*396 Prodam rabljeno cementno stresno OPEKO - ugodnol 0061/59-073 16433 Prodam SMREKOVE OSLOM in metrska DRVA 064 207 16U/ Po zelo ugodni ceni prodam 1500 kos bobrovca 0241 264 19*43 Pl č Central 23 TLRMIK. t KSPAN /IJSKO POSODO 24 I. obtočno črpalko Grundfos, za etažno central no ogrevanj, prodam 0216/16 Za 5000 SIT prodam gradbeno barako 4x6 m. Vinko Hafner, Gode-šič 93, šk. Loka, 0633-854 19554 Rabim večjo količino materiala za nasutie, izkop, pesek itd. 0692-538 19570 SMREKOVE DESKE za šolanje, prodam. 0421-441 19595 Prodam ŠPIROVCE 10x12x5 m in 16x18x7 m. 0736-219 19613 Prodam suh OPAŽ, deske, 18-100 mm in les za ostrešje. 070-286 19622 Prodam večjo količno neobdelanega SMREKOVEGA OPAŽA. 0421-738 19635 Prodam rabljena vrata krila, okna in balkonska vrata z roletami. 045-639 19646 Prodam DESKE 25 mm I. II. in III. klase ter bukove butare. 045-334 19655 Kovinsko OKNO z kupelit steklom in vgrajenim oknom za odpiranje 200x170 cm 1 kos, 360x170 cm 2 kosa, kovinska dvokrilna VRATA 2/3 zastekljeni 300x300 cm, male rabljeno, ugodno prodam. 0242-450, 242-511 19669 Prodam 250 kosov nove STREŠNE OPEKE Bramac (Donaval), 20 % ceneje. 0 78-269 19979 Prodam okrogel LES za ostrešje. Dornik, Zasip 0 76-295 19682 Prodam balkonske vrata klasične podboje in krila. 0213-963 19710 Prodam suhe 80 cm PLOHE in DRVA. 0621-394 19716 Prodam velike smrekove un bukove BUTARE. 045-532 19719 SIPOREKS 10 cm, Lendapor 135 m2, strešna okna, prodamo. 045-056, zvečer 19723 Prodam TRAMOVE 16x16 4 m. 0631-614 19747 Prodam 5 m3 suhih smrekovih plohov in colaric Ogled po 18 uri. Ferjan, Moste 50, Žirovnica 19797 Prodam GRUŠT 7 kom 12 x 14x 7m, 4 kom 18x20 x 7 m in pobjon. 0225- 733 16773 Poceni dobite UDARNE VUAKE za pritrditev kombi plošč. 083-850 Iščem inštruktorja za učenje sinthe-svzerja za 9 letnega fantka, lahko na našem domu. 0224-249 19099 Sprejemamo prijave za tečaje šivanja in pletenja. 0622-256. po 20. uri 19711 Uspešno instruiram matematiko, fiziko in kemijo za OŠ in SŠ. 0631- 245 19748 Uspešno inštaliram matematiko in fiziko. 0241-278 19774 T€Čnjl N€MŠČIN€ ■ za odrasle (od 1. do 5. stopnje) za študente (od 1. do 5. stopnje) ■ za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) ■ za učence (od 1. do 8. razreda) Int. po tal. 621-998, KON Škofja Loka, Podlu bn i k 253 (prof. Meta Konstantin) EVROPSKA KAKOVOST ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV. » Pokličite HRIBAR • BLESK 064/331-431 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 10542 ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino vključno z lubadarkami. 0064/56-742 EXIM TRAPE_19226 Kupim SENO v balah 20-25 kg ena. 0422-694, popoldan igses Kupim suhe hruškove PLOHE debeline 55 mm, ali več. 0 241-723 i9S63 Odkupoujemo smrekovo in hrastovo hlodovino. 064-103 19599 Kupim KOSILNICO BCS 110 ali 127. 0622-418 19618 Novo ali malo rabljeno sobno PEČ Alfa na olje, kupim. 078-879 19/os Kupim kamp prikolico tudi slabšo 0733-088 ali 733-106 19740 Kupim prednji del R CLIO, brez motorja. 0623-210 19624 Dajemo v najem več pisarn, prostor za skladišča in trgovino v Kranju. NARACUA, d.o.o., Kranj, 0242-307, od 15. do 18. ure 19725 V centru Tržiča prodamo poslovni prostor cca 25 m2, primeren za mirno obrt ali pisarno. B.A.V. d.o.o, Koroška c. 5, Tržič, 052-233 166I8 Na ugodni lokaciji v Kranju oddam nove POSLOVNE PROSTORE 80 m2 za mirno dejavnost. 0214-775 19931 Ponudba tedna: na Bledu nujno prodamo opremljeno BRUNARICO z vrtom, gostinska dejavnost z vso dokumentacijo. Možnost takojšnega obratovanja za samo 53.000 DEM. 0 719-066 19649 PONUDBA TEDNA: po ugodni ceni prodamo nadstropje nove stanovanjske hiše s prizidkom za bufet. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353_196« PONUDBA TEDNA: v Železnikih prodamo poslovni prostor 64 m2, vogalni v pritličju, primeren za več dejavnosti za 40.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 1 221-353_19863 PONUDBA TEDNA: na|em skladiščnih prostorov in pisarn vam priskrbimo na odlični lokaciji Kranj - Sp. Brnik, večji parkirni prostor in telefon z več številkami. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 19864 Na Jesenicah oddamo opremljeno okrepčevalnico, v Radovljici opremljeno trgovino in picerijo, v Kranju poslovne prostore in delavnico. APRON, 0 331-292 i«mo LOKALI .Auto - Krainer Vdlkermarkterstr 184 tel.:0043-463-38330 Kupim PRST (zemljo) za zatravitev 0326-633 19629 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko In fiziko za srednje šole in fakultete 050-501 19856 Poučujem pripravljanje vegetarijanske prehrane 0 331-781 in 0061/125-25-61 mt 444 19071 Prodam: slovenščino, tehniko, gospodinjstvo za 8. razred in biologijo, slovenščino za 7 razred 19599 Prodam KNJIGE za I letnik Lesarske šole, smer mizar. 041-548 1959/ V novem poslovnem objektu v Zg. Bitnjah oddam več poslovnih prostorov (21-35 m2), v etaži je čajna kuhinja in sanitarije, urejen parkirni prostor, vseljlvo takoj 0312-193 Oddam prostor 6 m2, primeren za trgovino v centru Šenčurja. Šifra: TRGOVINA 16676 V Železnikih poslovni prostor 64 m2 primeren za več dejavnosti nujno in zelo ugodno prodam 0633-823 19643 DNEVNI LOKAl 120 m? t diseoteka 350 m2 z urejeno teraso 300 m In 6-sobnim stanovanjem, vse v enem kompleksu, odlično vpeljano, oddamo v najem Odkup inventarja ob-ve/on 0 45-481 hh,m« KOLESA Prodam skoraj novo ŽENSKO KOLO rm S prsata v. Suoava 9, PrtmakovO Kranj i9i3o Poceni prodam dobro ohranjen MOPED ponv express - dvosed. Zg. Bitnje 136, pri puikarnl 19544 Prodam mašino za motor ATX 0312-323 19571 Prodam SUZUKI 500 GS, letnik 1978, neregistriran, cena 1000 DEM- 044 178 1*706 Prodam ohranjeno klasično ŽENSKO KOLO na 5 prostav 050-235 VUUtflNIZERSTVO gtidni Fax, tel.: 064/332-604 f I f I / V tel.: 064/332-777 DROLČEVO NASELJE 35, KRANJ VSAK DAN OD 7. D012. URE OD 14. D019. URE, SOBOTA OD 7. D012. URE- 1 .OBNAVLJAMO (nalivamo) A dimenzije avtogum za oaebna vozila od 135 R 12 do 185/65 R 14 v letni in zimski izvedbi 2. MONTIRAMO A. gume a polovičnim profilom do vrednoati 1700 SIT za eno kolo (v ceno je vključena montaža) K protektirane (nallte) za 50% vrednoati nove gume z garancijo do izrabe * nove gume 3. POPRAVLJAMO VSE VRSTE A potniških, tovornih in traktoraklh gum 4. PREDELUJEMO - NAREZUJEMO A profile poltovornih in tovornih gum Iz letnega v zimsko profile motorno kolo colibri, ugodno Prodam. 0715-895_i»632 Prodam APN 6 letnik 1987, metalik sive barve, nekaj dodatne opreme, *elo ugodno. O 57-944 19944 OBVESTILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko. »49-442 19166 Pl - BI P, dostava pizz in hrane NAGRAJUJE. Naročila in informacije • 221-051 19587 GARDALAND in AOUALAND -°dhod 10.9. GARDALAND 10. in '7.9. Prijave in infor. Lena Žiri, 8*691-624 19652 OTR. OPREMA Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK, trip-trap stol in posteljico. g_2l 1-338 19404 Prodam otroško posteljo pograde. 6*66-970 19552 Prodam rabljeno otroško SOBO. 8*422-594, popoldan 19599 Prodam kombinirana otroška vo-gcka in hojico. O217-880 19647 Ponovno na zalogi varovalni otroški gJOLCKI. 057-313_19744 Prodam otroško POSTELJICO, stolček, kombinirani VOZIČEK in avto sedež ta 421-303_19799 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Inglesina, torbo za nošenje dojenčka, hojico in več druge otroške opreme O 692-082 po 16. uri 19543 Prodam že strojeni 2 konjski KOŽI. O 720-155 19837 Prodam smrekove PLOHE in nekaj colaric. Visoko 18. S 43-259 19939 Nov mizarski ponk in zunanjo klop, prodam. O 64-188 19941 Naprodaj Brako PRIKOLICA s preti prostorom. Stoji v Campu Belve-dere v hladni senčici s pogledom na morje, O 332-387 popoldan 19942 KIOSK, aluminij poceni prodam, velikost 2.80 m x 2.40 m + skladišče 3.40 m x 3 m. » 50-476 po 20. uri PRIDELKI Prodajamo: JABOLKA, HRUŠKE in HRUŠKE za vlaganje na cesti 1. maja 4, Kranj, »324-979 16955 KROMPIR za krmo in butare prodam, cena ugodna. ©422-128 19453 Prodam belo GROZDJE ter balirano SENO. O065/62-544 19549 Več vrst cipres za živo mejo, rože za odganjanje muh in okrasno grmičevje, prodajamo. 058-031 19560 Prodam drobni KROMPIR. Mavčiče 45, 0401-370_19573 Prodam silazno KORUZO. 0421- 725 19577 Prodam drobni KROMPIR. O 421- 345 19614 KROMPIR za ozimnico ugodno. Lahko dostava na dom O70-164 19632 Prodam SILAŽNO KORUZO. O061/ 824-131 19633 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Jerala, Podbrezje 218. 0 70-204 EUROPIZZA N0V0*N0V0 OGROMNA . DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA del. Cas: VSAK dan od 9. do 22. ure *r> fiCA /"i Q 1 Ril ob nedeljah od 12. do 22. ure LA UOt/ OO I 911 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO OSTALO Prodam AKVARIJ 90 x<10 x40 s P['pada|oćo opremo! 0222-524 Prodam VRTNO Ml/O. klopi kos-tanovo. O 242-383 1BM0 POZOR! Nova kvalitetna šestdelna * »HINJSKA POSODA samo 17.990 ^0317-385_ Prodam 400 litersko hrastovo KAD ■Namakanje sadja. O 241-723 Prodam KOBOSAN peno in vrečke ^sesalec Vorwerk 085-514 19797 Prodam celotno OPREMO za janjio trgovino z živili (police, bla-°aJna, skrinje, itd), cena po dpgo-TAia 0proma )e 5,ar» 3 leta Šifra: ^A 1M34 Prodam KROMPIR za krmo. 0422- 637 19644 Prodam KORUZO za silažo 0421- 381 19653 Prodam drobni KROMPIR za krmo Vopovlje 7, O 422-610 19680 Jedilni in drobni KROMPIR, prodam. Prodam jedilno RDEČO PESO za vlaganje Velesovo 10 19994 Prodam krmilni KROMPIR Eržen, Zg Bitnje 41, 0312-056 19779 Prodam stoječo KORUZO za silažo Pilar, Šenčur, 041-284 19749 Prodam jedilni ter drobni KROMPIR 0312-403 19794 TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ <*265 BOHINJSKO JEZERO Hibčev Laz 48 M: 064/723-370 'elefax: 064/723-330 razpisuje delovno mesto TAJNIKA TURISTIČNEGA DRUŠTVA BOHINJ *a nedoločen čas s polnim delovnim časom p°goji za zaposlitev: ' višja ali srednješolska izobrazba s smislom in vesoljem do dela v turizmu * Poznavanje turistične društveno organiziranosti - znanje vsaj dveh tujih jezikov - 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v turizmu °ba prijavi mora vsak kandidat pisno predložiti tudi svoje Poglede na razvoj turistične društvene dejavnosti na območju oohinja. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju P°Qojev in programe v roku 8 dni od objave razpisa na tajništvo 'unstičnega društva Bohinj. 0 '*biri bomo kandidato obvestili v roku 30 dni po objavi |R.D^ublika Slovenija u^RAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO poohh'-ti'i ,Msln(l"M i""''''1 «»k<:i|sko(j.i in TrVA3 na obmociu Jesenic. Kranja. Radovljice. Škofje Loke telo* 60 moral °Pravlti tudl Poizkus znanja iz Zakona o ■tu I?em uPravnom postopku v roku šestih mesecev po ^''v! MMlovn,,().„a/mo,M oni« Drt|ave ' dokazili o Izpolnjevanju razpisnih pogojev, z Do*iPm delovnlh Izkušenj In kratkim življenjepisom naj kandidati sh VkU'° v roku 8 dnl P« objavi na naslov Uprava Inšpekcijskih Ku'o za Gorenjsko, kadrovska služba, Slovenski trg 1, Kranj ^didate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končani izbiri. TRGOVEC NA VELIKO IN DROBNO na področju AVTOMOBILSKIH DELOV DIREKTNI UVOZI IZ CELEGA SVETA AKOMULATORJI ALOM. PLATIŠČA AMORTIZERJI AVTOMOB. LUČI BENC. ČRPALKE GENERATORJI I IZPUŠNI SISTEMI I KAROS. DELI I ODBIJAČI I OLJNI FILTRI I SKLOPKE I VLEČNE KLJUKE I VODNE ČRPALKE I ZAGANJAČI I ZAVORNE OBLOGE I ZAVORNE PLOŠČICE I ZAVORNE TEKOČINE I ZAVORNI BATI I ZAVORNI DISKI I ZRAČNI FILTRI . in še veliko več ! glavna železniška postaj železniška proga Klagenfurter Strasse PREMA Drava Drava iz smen KORENSKO SEDLO ODLIČNA KAKOVOST + ODLIČNE CENE = BELJAK, Klagenfurter Str. 38 Tel.: 0043-4242-29601 Fax: 0043-4242-29613 Odprto: pon. - pet. od 8.00- 12.00 in 13.00 - 17.00 sob. 8.00 - 12.00 Ugodno prodam domače ČEŠPLJE. Borštnikova 7, Cerklje 19791 Prodam SILAZNO KORUZO. 0421-303 19799 KORUZO stoječo, prodam. Strahinj 10, Naklo, 048-525 19790 PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v bližini Kranja 0212-135 19795 V okolici Tržiča kupimo počitniško hišico, zgrajeno z vso potrebno dokumentacijo. B.A.V., d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 052-233 19919 >/ GosrrSče MAROŠKA KUHINJA v gostišču SMUK v Retnjah pri Tržiču od 30.8. do 11.9.94 Veseli bomo vaše rezervacije po tel :064/58-458 na U obrokov! SAT TRADE tel: 064/422-585,421-108 Prodam drobni KROMPIR 2abnica 53, 0310-768 19797 Prodam 0 5 ha SILAZNE KORUZE in kupim BIKCE od 200 do 300 kg težke O 70-763 19939 Prodam KORUZO za silažo O 421 - 210 16667 Prodam drobni KROMPIR za krmo Kuralt, Žabnica 51 O 311-864 19999 Prodam stoječo KORUZO za silažo Stara c 20, Cerklje 19971 POSESTI Prodam NE DOGRAJEN VIKEND na parceli 2000 m2 šifra GORENJSKA V Sebenjah pri Bledu prodamo zazidljivo komunalno urejeno 700 m2 PARCELO za 75000 DEM O061/559-662 19979 Stanovanjsko HIŠO z ločeno garažo In delavnico na 1600 m2 zemlje v čeinjici pri Podnartu, prodam. •061/223-421 dopoldan, 064/78- 000 popoldan 16630 Opremljeno atraktivno HIŠO v Lomu pod Storžičom, prodam 0061/223-421 dopoldan, 064/78-000 popoldan 16631 Prodamo HIŠO v 5. fazi, Zalog, 180 000 DrM, hišo na Prlmskovem - Kranj za 100 000 DEM, niso z delavnico v Kranju, ugodno hišo v Kamni Gorici 100 000 DEM, možno delni kredit, in na Planini II prodamo 64 m2 STANOVANJE v pritličju po 1 150 DrM Kupimo parcelo 1000 m.' v okolici Kranju, hiSo - okolica Kranja, do 3 faze. na Visokem -Mihe Naracija d o o Kranj O 242- 15 do 1f V Kamni Gorici prodamo enodružinsko HIŠO. staro 25 let. B.A.V,d.o.o, Koroška c. 5, Tržič. O 52-233 19920 PONUDBA TEDNA: več starejših hiš v Kranju in okolici. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. O 221-353 PONUDBA TEDNA: UGODNO -novejša hiša v Žirovnici z lepim razgledom in 2.000 m2 sadovnjaka prodamo za 290.000 DEM K3 KERN Kranj, d.o.o. O 221-353 19959 PONUDBA TEDNA: parcela 1.200 m?, od tega 600 m2 zazidljive , ostalo gozd, v Dupljah pri Kranju, prodamo za 50.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o.. Komenskega 7, O 221-353 19959 PONUDBA TEDNA: več parcel v Tuhinjski dolini v višjem predelu za vikende K3 KERN Kranj.d 0.0., Komenskega 7. O 221-353 16660 PONUDBA TEDNA: pod JoStom prodamo vikend hišo. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 O 221-353 16666 PRODAMO vikend parcele pod Krvavcem, večjo gradbeno parcelo v Radovljici, na Jezerskem In pri Tržiču. Na Gorenjskem KUPIMO starejše hiše do 100 000 DEM aH zamenjamo za stanovanja APRON O 331-29? 19991 POSLOVNI STIKI TRGOVCI! Nudimo iskane jesenske izdelke po konkurenčnih cenah. O 311-078 19082 Prodam CERTIFIKAT v vrednosti 300.000 SIT za 130.000 SIT. O403- 218 19610 Prodam CERTIFIKAT za gotovino. Naslov v oglasnem oddelku. 19625 Prodam CERTIFIKAT v vrednosti 350.000 za polovično ceno. Đ329- 220 19636 RAZNO PRODAM Prodam suha bukova in brezova DRVA. 0622-875 i96os Mešana drva, nerjaveče korito, cementno opeko špičak in folcar, prodam. 0242-433 19611 Prodam hrastove SODE ter kad za namakanje. Đ45-334 19656 Prodam suhe HRASTOVE DRVA. Zalog 3, Golnik 19670 Prodam bukova DRVA z dostavo na dom, po želji tudi razžagam. Rihtar-šič, Lajše 16, Selca, 066-259 19700 LESTVE iz lesa vseh vrt in dolžin, prodam. 0061/611-078 19724 Lesene kadi za namakanje sajda in kotel, prodam. 064-114 19742 Prodam kostanjeva DRVA in rabljeno strešno OPEKO. 0631-614 197« Ugodno prodam PREŠO in dva lesena SODA za namakanje. Đ401- 404 19752 Prodam hrastove, bukove in hrušove plohe ter domače žganje. 057-141 19766 Prodam KOTEL za žganjekuho 60 I in dve novi GUMI 155x12. Naslov v oglasnem oddelku. 19794 Ugodno prodam 2 plinski pečici, bojlerji za ogrevanje vode in lipova dvižna garažna vrata O 83-139 STAN. OPREMA Prodam sobni BAR s stolčkoma, vreden ogleda 076-628, po 15. uri 19400 Ugodno prodam dva fotelja in raztegljiv kavč. O 733-296 19566 Prodam raztegljiv DVOSED odlično ohranjen, cena po dogovoru. Dolen-šek Natalija, Kolodvorska 48, Rečica pri Bledu 19900 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva, trosed raztegljiv z jogijem in dva fotelja. 0328-263 19915 ■ SUBARU © \\ HYUnD«l \\ ROVER Prodaja po sistemu ataro za novo Nakup vozil na krodit «11 leasing Odkupujemo in prodajamo rabljana vozila JANEZ KAD! VE C Plpanova 40, 5»nćur Tal.: 0«4M1-o73i «1/ ...i 18 ure HIŠO prodam na parceli 1000 m2 -Žirovnica, cena po dogovoru Arifaj, Žirovnica 22, 0801-596 19999 Kupimo HIŠO v lil gr fazi v neposredni bližini Kranja - takoj NARACIJA, d 0.0.. 0242 307, od 15 do 18 ure 19779 Zazidljivo PARCELO na Sovodnju, prodam - 1000 m2 0691-624 19751 PRIREDITVE Glasbo za ohceti In zabave nudi trio Bonsaj O 471-498 19430 TRIO aH duo igra na porokah, v okallh, na Izleti, tudi sam s harmoniko 070-015 16906 URŠKA - več kot plosna šola v Kranju, škofji Loki, Radovljici in na Jesnnicah Vpis in informacije O 41 581_19674 URŠKA več kot plesna šola. tudi na f iontniskivri Vil .11 SH1 16679 Morda je v Škofji Loki ali okolici kdo, ki ima v svojem stanovanju oziroma hiši kako sobo prosto in bi jo bil pripravljen odstopiti v zavesti, da je pomagal ženski v stiski. Prosim, da pokličete po tel. št.:621-677, Marjeta! ŠPORT Diatonlčno HARMONIKO trivrstno B ES AS novo, prodam 065-073, po 21. uri 19547 STORITVE Če potrebujete nego in skrb za starefše občane ter gospodinjsko pomoč na vašem domu, pokličite podjetje PRI VAS DOMA, v radovljiški občini Tel.; 741 067 Rolete, žaluzija, lamelne zavese izdelujmo, montiramo in popravljamo. O 621-443, po 20. uri 19959 Parketarske in slikopleskarske storitve, izdelava demit fasad. 0324-943, po 19. uri 19713 Pozdravim z bioenergijo. 051-521, PO 18. Uri 19772 ČISTILNI SERVIS METOD - vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premaz talnih oblog ali premaz marmorja. 0326-325 19802 Opravljam AVTOKLEPARSKA DELA. O 58-347 19645 Globinsko čiščenje talnih oblog in avtomobilov. O 46-149 19982 . fc, KOROŠKA C. 5 *>*rtl? tržič <.r^^ Tel.: 064/52-233 POSREDUJMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. STANOVANJA V Radovljici prodam 3 sobno STANOVANJE. 0725-830 ali 061/ 348-619 19566 2 SOBNO STANOVANJE s telefonom, ogrevano, iščem od Kranja do Radovljice. Šifra: SLOVENEC IZ ZRN 19581 Prodam 2-sobno stanovanje na Javorniku. O84-783 19590 Najamem STANOVANJE, opremljeno, s telefonom do 300 DEM mesečno. O 738-941 19628 Dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici kupim. 070-217 19660 Prodam 2-sobno STANOVANJE na Drulovki. Dushi, Kališka 15, od 18. ure dalje 19675 Na Bledu najamem manjše STANOVANJE ali apartma. O 214-861 po 20. Uli 19681 V Kranju - Planina III prodamo 2.5 SOBNO STANOVANJE, 75 m2. O 329-447 19663 Prodam 1-sobno stanovanje v Kranju v pritličju. Inforamcije od nedelj 4.9. naprej zvečer 19762 V Kranju oddam 1-sobno STANOVANJE v najem. 0212-005 19765 Zelo ugodno prodam STANOVANJE v hiši, bližina Kranja. 0212-135i9796 V Škofji Loki, Železnikih ali Kranju mlad par Išče manjše stanovanje. 0272-872, dopoldan 19917 Mlad par išče stanovanje pri starejših ljudeh v okolici Kranja, nudimo pomoč 0061/611-308, Int. 171 19623 PONUDBA TEDNA: če kupujete stanovanje - se obrnite na naš naslov K3 KERN Kranj, Komenskega 7. O 221-353 19896 PONUDBA TEDNA: najem postelj v Kranju in v okolici Kranja ali najem sobe na Bledu, ali Ljubljani. K3 KERN Kranj, d.o.o. O 221-353 19866 V KRANJU In drugje na Gorenjskem najamemo stanovanje in hiše različnih velikosti. NAJEMNINO PLAČA NAJEMNIK. APRON O 331-292 Roleto, žaluzlje, lamelne pllse zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na 0213-218 15190 Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenlmi nohti, kurjimi očesi Pomaga vam PEDIKERKA tudi na vašem domu. 046-369 i64oo Servis TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev Odprlo od 9. do 17. ure O 329-886 16476 "KOMBI PREVOZI TOVORA, SE-LrrVE, VLEKAI" O 422-434 in 0609/ 616-860 19110 RAČUNOVODSKE STORITVE nudim. Bilanca, s p. O 622-407 19475 SATELITSKE ANTENE, garancija, servis, dograditev A KANALA, MMTV kanala. 0310-223 19457 Izdelujemo zaščitne In okrasne kovinske mreže za okna, stopnlščne ograje .082-104 19517 Nudim nego, pedikuro, masažo, razgibavanje In ostale manjše zdravstvene usluge starejšim ljudem šifra MEDICINSKI TEHNIK 19553_ Računovodske In administrativne storitve ter ostala dela za podjetnike tn d.o.o. - OPRAVLJAMO KVALITETNO IN AŽURNO 056-101. 217-905 ALF""' TV - video - hi-fi SONY Panasonic UBL jamo KEF AKCIJA: GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-100 630 SONY UX-S60 260 ISKRA COMET 7.800 ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15 h DO 111 h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tal.: 222-055 -BRT Panasonic Atestirane centrale, tetotaoi in tetefeiti za prav« posJovnežs SERVTSZOR^NALiNMDEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SlOVENUO TELEFON TRGiOVINIA - SERVIS Uprava tel 064 222 868 tlx 064 222 887 UUBUANA tel/fax. 061 159 0 232 KRANJ. tel/tox. 064 222 150 STANOVANJA PRODAMO: 3-SOB-NA: V KRANJU, TRŽIČU, ŠK. LOKI, BOH. BISTRICI in ŠK. LOKI; 2.5-sobna v KRANJU in RADOVLJICI; 2-sobna v KRANJU in JESENICAH ter 1-sobna v KRANJU, ŠK. LOKI, BEGUNJAH. APRON 0 331-292 19878_ V KRANJU ZAMENJAMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI. APRON 0 331-292 19879 Ugodno prodam ali menjam os. avto WV tip SCIROCCO GTI, letnik 1982, reg. do marca 95. 0224-258 ali 224- 254 19545 Prodam Z 101, letnik 1983, 75000 km, prvi lastnik. 0661-574 19572 KADETT Solza letnik 1985, diesel, 5 V, 5 P, reg. do 6/1995, cena 8.000 DEM. 0 326-094 19595 Prodam YUGO SKALA 55 letnik 1989, reg. do 6/1995, lepo ohranjen. 0 53-659 19586 Prodam dobro ohranjen JUGO 55 A, letnik 1986, garažiran. 0332-410 VARSTVO AVTO SOLA ing. HUM AR ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 5. septembra 1994, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA. Za EIAT UNO prodam stranska stekla, poškodovana vrata, deena. 0401 -404 19/53 Ugodno prodam VW 1200 za rezervne dele 0327-612 aH 323-280 19927 VOZILA PRODAJA - ODKUP In svetovanje pri prodaji rabljenih vozil 0 217-528 ali zvečer po 20 uri na 325-659 19991 Prodaja novih vozil: DAEVVOO In MITSHUBISHI. Vse Informacije 0242-300. 242-600 ali 325-981 1/933 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva 0325-981 i/sm OPEL KADETT 1.3 S. avtomatik, letnik izdelave 1987, odlično ohran jen, 83000 km, zelo primeren za invalide, prodam 066-536 19042 Enodnevni nakupovalni izleti na Madžarsko 049-442 19199 Prodam FIAT 126 P, letnik 1987 066-546 19409 Prodam dobro ohranjeno LADO NIVO. letnik 1990. z dodatno opre Tto reg do februarja 95 0061/558- '45 1963/ ugodne cene vozil kratki dobavni roki VRBA D.O.O*. STRUŽEVO 4. KRANJ rt 2 rl 090 Iščemo VARSTVO za 1 in 5 letna OTROKA na našem domu. 0261-221, med 9. in 11. uro 19556 Potrebujemo žensko osebo za varstvo otroka starega 14 mesecev v sobotnih večernih urah. Najbolj primerno je področje škofje Loke. 0 633-011 mm VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov za avtoodpad 0692-194 19207 Prodam vlečno KLJUKO za Jugo 45. 0242-065 19561 Prodam nove amortizerje za VISO CITROEN. 0312-119 19945 Prodam R 4 GTL, letnik 1983, cena po dogovoru. 0422-279, Grad 49, Cerklje 19592 Prodam Z 750, letnik 1883, reg. do 5/95. 0421-086 19593 Prodam ZASTAVO 101 KOMFORT. letnik 1982. 0224-626_19599 Prodam ŠKODO, letnik 1991. 083-259 _19901 CfTROEN BX nov, prodam. 0695- 0/0_19603 Prodam HROŠČA, letnik 1974, reg. dO 26.6 95 0 241-638 19907 •iT331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Prodam Z 101 M. letnik 1981, reg. do aprila 95, cena 850 DEM. 0326 294 19609 Prodam OPEL KADETT 1,3 S limuzina, letnik 1987, cena 11000 DEM. 0422-779 19612 Prodam OPEL KADETT SOLZA, 3 vrata, letnik 3/87, za 10.000 DEM. 0216-683, od 16 do 18 ure 19915 Kombi TRAFIC, letnik 1982, obnovljen, cena 4700 DEM. 0311-347 19924 Prodam GOLF JGLD. letnik 1984, zelo lepo ohranjen, reg do 8/95 081-289 19629 Prodam JUGO 45, letnik 1988, dobro ohranjen. 0632-918 19940 Prodam R 5 CAMPUS D, letnik 1991, 5 vrat, rdeče barve, lepo ohranjen, z dodatno opremo 0312-494 19691 Prodam KOMBI 850, letnik 1983, zelo poceni 0682-239 19663 Prodam JUGO KORAL, letnik 1988, reg. do 10/94 0217-386 19696 Prodam R 4, letnik 1992, odlično ohranjen, garažiran Ogled v soboto. 0623-032 19689 LADO SAMARO, letnik 1990, 5 vrat z dodatno opremo, prodamo. 0631- 190 19669 Prodam HYUNDAI PONY, letnik 1990, reg. do 6/95, za DEM 9700. 0621-830 19671 Prodam FIAT REGATA 70, letnik dec./84 0622-026_19674 Prodamo naslednje avtomobile: FIAT CROMA 2.0 IE turbo letnik 1987, z vso opremo, RENAULT CLIO 1.4. RT letnik 1993, FIAT UNO 60 S star 8 mesecev in Z 101 letnik 1990. 0 325-981 19685 HROŠČA 1200 letnik 1975 reg. do 1/ 1995 prodam. Cena 55.000 Sit. Sitar, Dražgoška 7/47, Kranj 19687 AUDI 80 letnik 1975, odlično ohranjen, ugodno prodam. Predoslje 126. 0 241-224 mm Prodam FIAT 850 šport kupe, letnik 1968, reg. 10.8.1995. 0 323-945 Prodam GOLF JGL letnik 1982. 0 56-558 19690 Prodam GOLF letnik 1081. šubic, Jezerska 93 b, Kranj 19991 Prodam 128, letnik 1985, rumene barve, 113000 km. Cena po dogovoru. 0721-366 19701 Prodam 126 P, letnik 1979, reg. do 11/94, 400 DEM. Struna Marija. Hrušica 69, Jesenice 19702 Prodam GOLF diesel, letnik 1987, 112000 km. Rupert Tomaž, Šutna 73, Žabnica, 0312-024 19703 Poceni prodam R 5 GL, letnik 1978, dodatno opremljen. 044-178 19704 Prodam registrirano Z 101, letnik 1981. 041-725 19706 R 5, letnik 1991, rdeč, 49000 km, prodam. 0714-302 19709 Prodam ohranjen rdeč UNO 45 S, letnik 6/87 0312-255_19714 R 4 TL, letnik 1977, v voznem stanju, reg. cena 500 DEM. 083-389 19715 ALFA 33 karavan, letnik 1985 4x4, generalno obnovljen motor, cena 4500 DEM. 083-389 19/16 HYUNDAI SALON Javornik - Jesenice prodaja novih in rabljenih vozil, staro za novo kredit. 083-389 19717 Prodam Z 101, starejši letnik, registriran. 0802-094 19720 126 PGL, letnik 1988. prodam za 2000 DEM. Sv. Duh 20. škofja Loka 19/22 Prodam 126 P, letnik 1989. Okrepčevalnica Mini tržnica na Planini 19/2/ Prodam Z 101, letnik 1988, izredno ohranjen 0328-292 19/32 Prodam JUGO 45, letnik 1987, modre barve, registriran 0329-143 19/33 Prodam R 4 GTL, letnk 1981, registrirana celo leto 0212-134 19734 Prodam JUGO 45, letnik 1987, cena ugodna 0328-137 19/35 Prodam FIČKA, letnik 1984, reg do 4/95, za 800 DEM 0623-147 19/38 Prodam UNO 55 S, letnik 1983, črne barve, šibedah, prva reg 3/84 0725-312_19/43 Prodam GOLF diesel, letnik 1979, reg. celo leto. 0723-332 19/45 Prodam FIČKOTA 750, reg do 3.4.95 za 65000 SIT. gume s platišči 14x145 in montažno pločevinasto garažo za 80 000 SIT. Pševska 14, Kranj, 0311-804_19/59 Prodam MERCEDES benz, reg do 7/95. letnik 1969 z okvaro na motorju. 0802-516 ali 061/662-533 19759 Prodam z 101, letnik 1979, dobro ohranjeno, celo ali po delih 053- 357 19760 Prodam FORD ESCORT GHIA 1,8 16 v, letnik 12/92. 0213-612 19763 Prodam LADO SAMARO, letnik 1987. 078-915 19766 Prodam GOLF, letnik 1980, reg. 19.7.95, športno opremljen, špikova 11, Dr u lovka 19759 Prodam JUGO 65 GVX izdelan za Ameriko, letnik 1989, dobro ohranjen, za 5300 DEM. 070-501 19770 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1988, dvotaktni motor. 0401- 260 19777 ŠKODA FAVORIT, letnik 1992 december, reg. do 2/95, PRODAM. 0328-203 19782 Odkupujemo vozila od prvih lastnikov, posredujemo pri prodaji vozil, opravljamo prepise in brezplačno vpisujemo v prodajno evidenco. 0311-032 19763 Prodam 126 P, letnik 1989. 0633- 203 19795 ŠKODA FAVORIT, letnik 1990, reg. celo leto, prodam. 0326-142 19797 I doslej firma SUBARU TREFF NOVI prostori SUBARU TREFF (doslej VW- Avdl Krajner) od ponedeljka, S.septembra, naprej naa najdete v novih prostorih I k v center 9 O C m O oc Iz smeri LJUBELJ Prodam Z 101, letnik 1984 neregistriran 0328-638 19539 NOV NASLOV: Calovac Roaantalar Straasa 162 Tal.: 0043-463-21550 skladišča delov: -f 16 delavnica: +18 ZASTOPNIKI IS VODJE SKUPIŠ (izkušeni) vabimo vas, da se nam pridruSte pri prodaji knjig (Elektrotehniški priročnik ■ prevod, Sasetbinska kultura na Slovenskem - sL in angL jezik - lepo poslovno darilo). POKLIČITE S AS po teU 06//3134)28 I Maljšega STROJNIKA z izkušnjami na rovokopaču zaposlimo takoj. 0324-733, od 19. do 21. ure 19456 Sprejmem kakršnokoli delo, lahko tudi na svojem domu. 0332-706 19459 Odličen zaslužek vam nudi DZS za vse, ki ste pripravljeni delati na terenu. Zagotovimo uvajanje in možnost redne zaposlitve. 059-041 19462 Posebna prodajna enota pri MK nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. 0632-330, 56-105, 0609/620-475 19493 KUKI POZOM ŠlVlIjSftV PulOjnar Hrostje 94. Kronj, vom ob pričetku šolskega leto nudi pO ugodnih cenah: - veliko izbiro pajklc od št 2 do št46, - vseh vrst kolesarsko-telovadnc hlače, - Ženske in dekliške tunike, majice In hlače Iz jerseva. SO m od nas je postajališče lokalnega avtobusa, Id votl vsake pol ure. _ _ Tel.; 064/323-034 OCi&žUe »uu. te & (muk f*lf r— — — — — —I 'SPOROČILO !| Tovornjaka Z 645 AD, letnik 1979, prodam. 041-567 19/93 Prodam BMW, letnik 1976, tehnično Izpraven, cena po dogovoru. Dolen-šek Natalija, Kolodvorska 48. Rečica pri Bledu 19/99 SODA FAVORtT 136 L, letnik 1990 in OLTENA, letnik 1994, prodam. 0325-981 19903 Prodam Z 128, letnik 1986. registriran do novembra. 0310-203 19904 Prodam ZASTAVO 1.1 GX, letnik 1988, reg do 5/95. 0421-649 19905 Prodam nov avto CITROEN XANTIA. ugodna priložnost 070-268 19*» Posredniška prodaja rabljenih avtomobilov. MEPAX. d.o.o, 0331-214 19909 ŠKODO 136 L, letnik 1991, rdeča, prodam. MEPAX, d.o.o, 0323-298 19910 GOLF diesel, letnik 1986. prodam, cena 9300 DEM. 0326-418 '991.' Prodam Z 101, letnik 1980. registrirana 053-640 19819 Prodam LADO 1500. letnik 1980, prevoženih 92.000 km, reg do 7/95, dobro ohranjen 0 721-719 19922 Prodam Z 101, starejši letnik, reg celo leto 0860-730 '»«/<> Prodam R 4 GTI. letnik 1984, potreben manjšega popravila 0218-664 19933 R 5 CAMPUS PLUS letnik 1993, reg do 7/1995, ugodno prodam 0 242- 677 19935 Prodam YUGO 45 KORAL letnik 1900 0 323-761 imm ALFA 33 15 IE, letnik 1991, 46 0O0 km, centralno zaklepanje, električna stekla, nastavljivi volan, metalno zelene barve, prodam za 12 800 DEM. 0 736-501_19947 Poceni prodam LADA 1200 S letnik 1984, reg do 6/1996 0 /?3 194 popoldan i9980 Prodam GOLF 18 bencin, letnik 1990, 5 vrat. 0 312-255 19951 Prodam VW PASSAT karavan 2 0 letnik 1991 0 312-255 19997 Prodam ŠKODA FAVORIT Gl X letnik 1993. cena 10 500 DIM 0 312-255 GOLF JGL I 1981 PODAM • 76-759_ Odkup In prodaja rabljenih vozil AVTOPRIS. D.O.O. 0 312 255 1*954 Prodam ZASTAVA GTI letnik 198/, cena 2400 DEM 0 312-256 19996 Prodam MERCFDf S 608. letnik 1977 Jordan, Žlganja vas 75. Duplje ZAPOSLITVE Natakarico, natakarja aH pripravnika, zaposlimo. 0 47-830 196/5 Zaposlimo dve TRGOVKI v trgovini z mešanim blagom 0 312-019 19094 Več ORODJARJEV zaposlimo na CNC žično - potopni eroziji, rezkal nemu stroju, zapalimo honorarno aH redno 0 741-038, fax 741-330i»aw> Zaposlimo zastopnike, ki imajo voljo do dela In željo po vočjem zaslužku 0331307 V pizzeriji zaposlim NATAKARICO in picopeka 043-552 19556 Iščem fanta za delo v avtopralnici. 043-070 19657 Iščem dekle za delo v okrepčevalnici. 043-070 19692 Iščemo zidarsko-fasaderska dela. Delamo kvalitetno in poceni. 0328- 266 19563 Iščem simpatično dekle za delo v bifeju. Sobota In nedelja prosto. 0dopoldan 422-515, popoldan 422-694 1966/ Prijetno dekle dobi delo v KAVA BARU v Kranju. «331-694 t«. »JJ prodam 069? 504___J>* Odojke in drobni krompir, P*0***- r?4? n m Pritlikave PUDLJ« ajinkot. P"**^, 0/36 606 !j> Prodsm mesec staro črno ^ TELIČKO Krč Franc. Jezerska <• • ^ A. Kranj____ Prodsm PRAŠIČr težke 50 k9 jjj I1..M -i 1'rn.l.lv.M -JARKICE pred nesnostjo in PRAŠIČE, prodam. «061/627-029. Fu-jan, H rase 5, Smlednik 196M NEMŠKI OVČARJI, stari 6 tednov -pridite in oglejte si v praksi kaj lahko zna "mercedes" med psi in nihče več vas ne bo prepričal, da so vsi enaki. 8>064/310-705 19639 Srednji ŠNAVCER barve poper sol, vrhunsko leglo! Zbiramo rezervacije. »223-412 196« Prodam KOZO srnaste pasme. g 621-502_19651 Prodam KOKER SPANJ ELE z rodovnikom in cepljene, cena 20.000 SIT. «70-725_19662 Prodam NIMFE. Belec Gregor, Zg. gitnje 120, «312-192_19664 Prodamo PERZIJSKE MUCKE, čistokrvne brez rodovnika. « 328-685 19684 Kupim visoko brejo TELICO ali mlado KRAVO simentalko. «736- '32 19692 Prodam TELICO simentalko, težko 120 kg. «325-686_imii Oddam PSIČKI mešanki, stari 10 tednov, mati labradorka, oče boksar. »332-201 ali 332-202_19913 V Seljakovem naselju v Stražišču pri Kranju se je 17. 8. 94 izgubil PERZIJSKI MUC krem bele barve. Najditelja lepo prosim, naj ga vrne. £aka ga nagrada, m 312-510 . Starejši gospe ali zakoncema, ki 'majo radi živali podarim SIVO SREBRNEGA PUDLJA z rodovnikom. «620-431_i9628 Prodam KRAVO SIMENTALKO po Prvem teletu. O 720-189 19940 KO UGASNE ŽIVLJENJE KRISTAN, d.o.o. Gorenjska pogrebna družba TEL.064/733-765 in 328-373 PRODAJA PESKA IN SVEČ V NOVI VASI IN NA MESTNEM POKOPALIŠČU V ŠKOFJI LOKI ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, sina, brata in strica TONETA HUMARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in še posebej sodelavcem, ki ste mu v času hude bolezni tako nesebično stali ob strani, ter osebju Pulmološkega oddelka bolnišnice Golnik za požrtvovalno delo. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja, ter župniku za iskrene besede ob pokojnikovem slovesu. Zahvaljujemo se tudi vsem drugim, ki ste mu kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Vera, sin Toni, mama Angela in sestra Tatjana z družino Kranj, 26. avgusta 1994 OSMRTNICA Po hudi bolezni nas je v 47. letu starosti zapustil mož, oče, brat in stric JANEZ STARE iz Kranja Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v soboto, 3. septembra, ob 15.30 uri na pokopališču v Kranju. Žalujoči: žena Francka, otroci Jaka, Polona in Nadja, brat in sestri ter drugo sorodstvo. Kranj, Koprivnik v Bohinju, Ljutomer, 1994 V SPOMIN A/i verjetno, da te ni, le tvoj glas se več ne sliši, a beseda tvoja z nami Se livi. 6. septembra mineva peto leto žalosti, odkar nam jc v 48. letu iz naše sredine cesta iztrgala dragega moža, očeta, starega očeta, brata in prijatelja VINKA STARETA s Sp. Brnika Vsem sorodnikom in prijateljem sc prisrčno zahvaljujemo /j& njemu podarjene sv. mast- sveče, cvetje ter vsakoletni spominski "Mcmorial", ki ga ob ribniku (cSnjcvck izvedejo prijatelji ribiči pododbora Psata Ribiške družine Bistrica Domžale Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala. VSI NIBGOV1 Sp. Brnik, (>ltnjc, 6. septembra 1994 ZAHVALA Ob prezgodnji siniti našega dragega moža, očeta, brata, tasta, starega ata in strica FRANCETA HRIBARJA s Kokriee, (»olniška e. M, mizarski mojster v pokoju S( iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki so nam v težkih ''nuikili st.th ob strani, i/rekli sožalja, podarili cvetje in sveče. Zahvaljujemo sc dr. -tisi 11» /a dolgoletno zdravljenje Zahvala osebju dializnega 111 intenzivnega oddelka oolnišiiHc leaenJce, gospodu župniku za obred in mašo, zahvala pevcem za zapete •»'ostinkc m gospodu /.1 zaigrano Tišino Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi /adnj' poti Žalujoča: žena štelka, Nin Brane 1 družino, hči Irene« in drugo Norodstvo ZAHVALA Ob smrti naše drage mami in mame MIHELE ŠKOFIC roj. 1910 se zahvaljujemo vsem, ki so njej in družini stali ob strani v težkih mesecih njene bolezni. Žalujoči: sin Marjan ter hčerki Zofka in Jožica z družinami Kranj, 2. septembra 1994 ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil dragi mož, brat in stric JOŽE BERCE iz Železnikov, Na Kresu 29 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, za cvetje in izraze sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Habjanu, dr. Možganu in ostalemu zdravstvenemu osebju ZD Železniki, osebju Doma ostarelih na Petrovem Brdu. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Cilka V SPOMIN Dne 4. septembra mineva mesec dni, odkar so nam te v temni noči za vedno vzele skrivnostne vode Blejskega jezera. Ljubljeni vnukinji, nečakinji in sestrični MATEJI RAJGELJ poročeni Košir v spomin mama Francka, ata Jože, Rajgljevi, Vrhovnikovi, Plestenjakovi Orehek, Bitnje, 4. septembra 1994 OSMRTNICA Mnogo prezgodaj nas je zapustila ljuba žena, mama, sestra ALOJZIJA MESARIC roj. 4. maja 1930 Od nje sc bomo poslovili v soboto, 3. septembra, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Žalujoči: mož Andrej, hčerki Slavi inMarjeta z družinama, brat Martin, Franc, sestri Vera in Mici Kranj, 30. avgusta 1994 ZAHVALA Žalostni so naši dnevi, ker zapustila si nas ti, v naši hiši je praznina, a v naših srcih bolečine. V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni ti v pozdrav gori, spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. Ob boleči in tragični izgubi ljubljene VILME KALAN sc iskreno zahvaljujemo, vsem znancem, sosedom, prijateljem, najboljši Vilmini prijateljici Sergeji, sošolcem OS, LL7 Kranj, Gimnaziji Kranj, kolektivu Domel, kolektivu Jelovica, kolektivu KGZ, krajanom Selc in vsem za darovano cvetje, ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se g. Hostniku za lep govor, duhovniku z.a opravljeni obred in za zaigrano Tiiino. Zahvaljujemo se osebju v UKC Ljubljana, medicinski sestri Jelki in vsem, ki so ji nudili prvo pomoč v njenih težkih trenutkih. VSI NJENI Bodo delavci iz Planike stavkali? Vodstvo se ne drži skupnih dogovorov Delavci v kranjski Planiki pravijo, da jim je dovolj slabih plač, da jim ne izplačajo preostanka regresa, zlasti pa še tega, da vodstvo ne jemlje resno skupno sprejetih dogovorov. Kranj, 1. septembra - Predstavniki njihovega sindikata, ki ga vodi Dušan Valant, so nam danes povedali, da bodo svoje zahteve posredovali delavskemu svetu, in če ne bodo sprejete, jim ostane samo še stavka. Že pred dopusti sta se pogajalski skupini (v eni so zastopniki sindikata, v drugi vodstva) dogovorili o izplačilu ostanka regresa. Tik pred dopustom so jim namreč izplačali 30 tisočakov, preostalih 14 tisoč jim še dolgujejo. Po dogovoru naj bi jim dolg izplačali v dveh obrokih, prvega v septembru in drugega najkasneje do božičnih Eraznikov. Dodajmo le, da mora iti po kolektivni pogodbi regres izplačan do 31. julija. Druga zahteva delavcev zadeva plače. Te zlasti v nižjih plačilnih razredih precej zaostajajo za kolektivno pogodbo. Podjetniško dosegajo od 86 do 90 odstotkov, kolektivno pogodbo za gospodarstvo v republiki pa 70-odstotno. Povprečna bruto plača v Planiki znaša okoli 55 tisoč tolarjev (z vsemi plačami vodilnih vred). Več pa o nezadovoljnih delavcih povedo podatki, ki govorijo o najnižjih plačah. V oddelku montaže se povprečna neto plača giblje okoli 35 tisočakov, ena od delavk je za polno prisotnost pri delu in normalno doseganje norme zaslužila le 27 tisočakov. Poleg tega delavci delajo tudi veliko nadur, ki so plačane po pogodbi, zaradi česar so nezadovoljni konec leta, ko jim ta zaslužek obdavčijo. Plače naj bi po obljubah vodstva do konca leta ujele zneske, določene v kolektivni pogodbi. Na vodstvo so naslovili tudi zahtevo, da uredi sistemizacijo za 96 delovnih mest. O vseh treh zahtevah sta se ta teden znova dogovarjali pogajalski skupini. Čeprav je sindikat spričo direktorjeve obljube to že imel za urejeno, pa se nasprotna stran zdaj izmika uresničitvi zahtevanega. Kot izpovedujejo člani sindikalne pogajalske skupine, jih od vsega še najbolj moti ciničen odnos vodstva in kršenje skupnih dogovorov. Zahteve sindikata pojdejo zdaj v obravnavo na delavski svet. Če ta predlogov delavcev ne bo sprejel (sindikat navaja kopico razlogov za nezaupanje), jim ne ostane drugega kot stavka. • D. Z. Žlebir Hišna številka in vsak teden srečna družina Sreča je potrkala na vrata Grehcove hiše na Dovjem V prilogi od Rateč do Rodin je bila v naši nagradni igri Vsak teden ena srečna druiina izžrebana in objavljena številka: Dovje 61. "Vse dopoldne je zvonil telefon," sta se smejali Maja in Eva, starejši hčerki Angele Janša, naše srečne izŽrebanke, mali bratec Rok pa je kar malo čudno gledal, kaj se vendarle dogaja. Mamica Angela je bila namreč v slulbi, v LIP- ovem obratu na Belci, oče pa je zaposlen pri jeseniškem Vodovodu. Doma, po domače pri Grehcu na Dovjem, so bili otroci, ki so jih sosedje hiteli sporočat, da naj vendarle pokličejo Gorenjski glas. Nova smrtna žrtev Kranj, 1. septembra - V torek, 30. avgusta 1994, ob 3.25 se je pripetila huda prometna nesreča na cesti med Radovljico in Podvinom. V razbitinah osebnega avta opel je preminil 35-letni voznik s hrvaškim državljanstvom. Kot domnevajo policisti, je Zdenko Artukovič iz Zagreba pripeljal s preveliko hitrostjo v nepregledni ovinek na magistralni cesti med Radovljico in Podvinom. Tam je hitrost omejena na 80 kilometrov na uro. Ob zaviranju na mokri cesti je avto obrnilo poprek, da je začel bočno drseti skozi ovinek. Iz nasprotne smeri je takrat pripeljal z lado ljubljanske registracije 30-letni Mir-sad Japičiz Kopra. Opel je z desnim bokom trčil v lado, iz katere so poklicni gasilci rešili ranjenega voznika. Japiča so odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico, v razbitinah opla pa je umrl voznik Artukovič. Zaradi hude nesreče je bila več ur zaprta za ves promet magistralna cesta na tem odseku. Ker se je število nesreč v nevarnem ovinku pri Radovljici povečalo kljub preplastitvi tega dela cestišča, razmišljajo o dodatnih ukrepih za večjo varnost. V vozišče naj bi vgradili posebne zanke, ki se sprožijo ob hitrejši vožnji od dovoljene. Na omejitev naj bi opozarjale tudi utripajoče luči in svetlobni napis z oznako dovoljene hitrosti. • S. Saje Z avtom v mopedista Kranj, 1. septembra - V sredo, 31. avgusta 1994, ob 16.25 se je zgodila nesreča, v kateri se je huje ranil voznik kolesa s pomožnim motorjem J. T. z Jesenic, rojen leta 1980. Ko je mopedist nameraval zaviti levo s Kidričeve ceste proti Terenski ulici, mu je pot zaprl voznik osebnega avta VVV jetta G. K. z Jesenic, rojen 1972. leta, ki je pripeljal z neprilagojeno hitrostjo po Kidričevi cesti proti magistralni cesti. Po trčenju je mopedista vrglo na pokrov avta in v vetrobransko steklo, od tam pa na tla. Zaradi hudih poškodb - mopedist ni uporabljal čelade -so fanta odpeljali v jeseniško bolnišnico. Podrl pešakinjo Kranj, 1. septembra - V sredo, 31. avgusta 1994, ob 14.15 je voznik osebnega avta nissan B. H. iz Radovljice, rojen 1942. leta, vzvratno premikal svoje vozilo, ki ga je pa prej parkiral izven parkirišča ob Gorenjski cesti 26. Ko je zape -ljal nazaj, se ni prepričal, ah to lahko stori brez ogrožanja drugih udeležencev v prometu. Takrat je namreč iz smeri Lesc Eroti Radovljici hodila L. M. iz Radovljice, rojena 1914. leta. Previdno na cestah! Kranj, 1. septembra • Na prvi šolski dan v letošnjem letu je bil promet v gorenjskih naseljih vsaj v jutranjih urah dokaj umirjen, k čemur je pripomogel tudi poostren policijski nadzor v bližini šol. Nad varnostjo šolarjev bodo policisti posebej pozorno bedeli še nekaj dni. To pa ne pomeni, naj bi bih vozniki pozorni nanje samo tedaj! Strokovnjaki svetujejo tudi staršem, naj vzgajajo otroke z zgledi, kako seje treba pravilno obnašati v prometu. • S. s - Foto: G. Sinik Nasveti prometnega policista mladini - korak k večji varnosti. Avtomobilist je z zadnjim delom vozila podrl pešakinjo, ki so jo moralizaradi hudih poškodb odpeljati v jeseniško bolnišnico. Rešili alpinista Kranj, l. septembra • Mlada ljubljanska alpinista, 22-letni Marko Š. in 21-letni Rok S., sta se odločila za vzpon v smeri četrte težavnostne stopnje v severovzhodnem razu Debele peči. Krušljivost skale ju je zaustavila v vrhnjem delu smeri, zato sta se odločila za bivakiranje dva raztežaja pod vrhom. Ker se nista v nedeljo zvečer vrnila domov, je eden od staršev zaprosil, naj ju poiščejo gorski reševalci. Zato se je načelnik postaje GRS Mojstrana Janez Brojan še isti večer odpeljal v Krmo. Tam je opazil svetlobne signale iz ostenja Debele peči in zaslišal klice na pomoč, vendar zaradi močnega vetra ni dobil stika z alpinistoma. Alarmiral je letalsko enoto policije, ki je bila v ponedeljek, 29. avgusta 1994, ob 7. uri s helikopterjem v Krmi. Ob prvem poletu sta se iz helikop- terja izkrcala na rob stene dva reševalca, ki sta vrgla vrv Ljubljančanoma, nato pa ju izvlekla iz krušljive smeri. V drugem poletu je posadka že med nalivom pobrala v helikopter alpinista in reševalce ter jih Erepeljala v Krmo. Srečnega onca ponesrečenega alpinističnega vzpona sta se najbolj veselila očeta obeh Ljubljančanov, ki sta spremljala reševanje v Krmi. • S. S. "Tudi meni so takoj zjutraj sporočili v službo, da Je objavljena številka naše hiše in kar verjeti nisem mogla. Saj nikoli nikjer nismo nič dobili in nič zadeli! Tudi pri Gorenjskem glasu ne, ki je pri naši hiši zvest prijatelj ie celih trideset let!" pravi Angela Janša in poudarja, da ji bo nagrada še kako prav prišla. * D.S. PMA. SE Z9C PCM Oo ZAČtTKA ?oču*nC •! ^MERKUR MERKURJEVI DNEVI CITROENOVIH VOZIL V Kranju, od 2. do 10. septembra. Gregorčičeva 8, telefon (064) 211-380 Testne vožnje vozil AX, ZX in Xantie. Tehnične informacije strokovnjakov. UGODNI NAKUPNI POGOJI ■ 5% popust za vse modele osebnih in dostavnih vozil, ■ posojilo z ugodno obrestno mero R + 14 %, ■ lizlng za dobo dveh ali treh let, ■ vsi kupci prejmejo kupon za brezplačen prvi servis. Nakupni pogoji veljajo do prodaje zalog =IADiC X 5* % afl ■ > od JUTRfl Pfl do pol noči ma Celili j STEREC \ 97.3 Vfllllal STEREO