Obisk pri novih slovenskih ligoših - sir. 2
v////y/////////A
LIST ZA TELESNO KULTURO

1PO LE T
Ljubljano - nedelja. 21. julija 1963 - Cena 30 din Leto KVHI
Izadaja tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški od-Jjdr — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Tehnični urednik Andrej Poniž — Rokopijnv ne vračamo
»Ljudsk _
Ijanl — U Ijana uprava:
Poštni ni računi Telefoni: uredništvo: 20-840, 20-170, 20-171, 20-172, 20-173; uprava 22-873 — Letna naročnina 1600 din, polletna 800 din,	_
UKMAR IN HVASTI PRVAKA
Ajdovščina, 21. jul. Danes je bil v Ajdovščini start in cilj letošnjega slovenskega prvenstva v kolesarstvu. Pri članih je ta dirka odločala o naslovu letošnjega prvaka, medtem ko so imeli mladinci danes že tretje kolo letošnjega prvenstva. Na dirki so sodelovali kolesarji Roga in Odreda iz Ljubljane, Branika iz Maribora, Mladosti iz Kranja in domačega Primorja.
Rezultati — člani: (Ajdovščina—Kobarid—Ajdovščina,	160
kilometrov, povprečna hitrost 35,685 km na uro, 16 tekmovalcev) 1. Ukmar (Rog) 4;33:13, 2. Roner (Br) v času zmagovalca. 3. Santavec (Br) 4;37:22, 4. Grm (Rog) isti čas, 5. Židan (O) 4;40:26; mladinci: (Ajdovščina— Kanal—Ajdovščina 98 km, povprečna hitrost 35,170 km na uro, 15 tekmovalcev) 1. Uršič (Rog) 2;44:40, 2. Hvasti (Ml), 3. Bauer (Rog) 4. Uran (Rog) 5. Fabjan (Pr) vsi v času zmagovalca. Naslov slovenskega prvaka v skupni oceni je osvojil član kranjske Mladosti Hvasti.
Ralt Boston
■4 && mt #* -	^
Prvi starti slovenskih plavalcev v zvezni ligi so že uspešni
I. ZVEZNA PLAVALNA LIGA
Vrbovšek in Trtnikova ponovno najboljša
■
■
■
■
■
■
n
■
. ■ ■ M ■
'MHUMMtfMm
!■■■■■■■■■■■
*. A f	Bi
• ■
Rekordna zmaga plavalcev Ljubljane - Vrbovšek in Trtnikova ponovno izboljšala rekorde - Ljubljana ima najbolj izenačeno ekipo
LJUBLJANA, 20. julija. — V svojem prvem letošnjem nastopu pred domačimi gledalci so ljubljanski plavalci zbrali doslej največje število točk. Z izredno izenačeno ekipo, kjer praktično ni bilo izrazito slabega mesta, so zbrali 15.264 točk — kar je za več kot 2000 točk več od njihovega nasprotnika beograjskega Partizana in obenem največ od vseh trenutno nastopajočih ekip v severni skupini I. zvezne lige.
Gledalci so lahko prisostvovali dvema novima rekordnima podvigoma. Najprej je Dani Vrbovšek na 200 m hrbtno dosegel čas 2:27,8 kar je nov republiški članski in mladinski rekord ter obenem tudi državni mladinski rekord. Brez prave konkurence se je Dani boril le s štoperico. Prvih 100 m je obrnil v času 1;10,4, do 150 m je v tempu nekoliko popustil, zadnji del proge pa je odlično
finiširal, tako da je za več kot sekundo izboljšal svoj redord-ni rezultat, ki ga je pred dvema dnevoma dosegel v Zagrebu. Tudi Trtnikova v svojih tekmicah ni imela enakovredne tekmovalke, tako da je vseh 100 m preplavala »sama« in na cilju za desetinko sekunde izboljšala svoj slovenski rekord.
V ekipi Ljubljane so ugajali predvsem mlajši tekmovalci, med katerimi so prikazali naj-
bolj viden napredek 15-letni Boris Vošnjak, pionirki Holče-va in Roševa. Med drugimi tekmovalci so dosegli svoje osebne rekorde (Vošinek, Peterma-nova, Zavrnik) ali pa vsaj čase, ki so zelo blizu njihovih osebnih storitev. Med najlepše točke večera pa moramo šteti disciplino 200 m metuljček za moške, kjer sta oba ljubljanska plavalca v zadnjih metrih dohitela Beograjčana Miluse-niča, Poljanšek pa se je revan-žiral za poraz iz Zagreba mlademu Vošnjaku.
Rezultati: moški: 100 m prosto Dermastia 1:01,2, Zavrnik (oba L) 1:03,3, Catovič (P) 1:03,5, 400 m prosto Catovič (P) 5:05,8, Breskvar 5:14,9, Vošinek (oba
'NADALJEVANJE NA 7. STR.
■
■
a
a
a
a
■
a
' M
a
a
a
a
Osem glasov proti kvaliteti
Zgodbe o kvaliteti so navadno dolge. Leta in leta^ prizadevnega dela je skritega v uspehih kvalitetnih športnikov m moštev.
Nogomet ni izjema. Tudi slovenski ne. Spomnimo se nekaj let nazaj, koliko naporov je bilo treba, da je uspela uvr-stitev med najkvalitetnejše enajsterice v državi. Večkrat je bilo jasno, da bi bila pot lahko lažja in krajša, ce bi bilo več razumevanja pri vseh tistih, ki delajo v nogometu. Večina pa je videla le svoje koristi in naša športna javnost je večkrat neprekrito protestirala.
In to upravičeno!
Ozrimo se mesec, dva nazaj. Oba slovenska predstavnika v II. zvezni nogometni ligi sta žela priznanje. Krog gledalcev se je širil iz dneva v dan. Največji optimisti so računali celo... Toda...
Temeljite analize so pokazale, da imata slovenska drugo-Ugaša premalo nogometašev. Nogometašev, ki bi bili vsak čas pripravljeni zamenjati poškodovane, tiste, ki so v slabsi formi.
Danes je drugače. Mesec dni pred prvenstvom imata tako Maribor kot Olimpija po 30 nogometašev. Ni se torej batit da bodo poškodbe prekrižale račune.	.
Toda nogometaši se izpopolnjujejo na nogometnem igrišču, ne pa na klopi za rezervne igralce. Nastopa jih lahko le enajst, ostali pa ...	...
Vodstvi obeh ligašev sta si bili edini, da lahko le redno tekmovanje drugega moštva zamaši vrzel. B moštvi Maribora in Olimpije naj bi tekmovali izven konkurence v slovenski nogometni ligi.
Predlog pa je naletel na gluha ušesa. Čeprav gre za kvaliteto slovenskega nogometa, za čimboljšo uvrstitev drugo-ligašev, od katerih eden ali drugi naj bi čez leto dni stopil morda še stopnico više. Skratka, gre za akcijo, kjer lahko prispeva svoje širok krog.
Osem predstavnikov klubov slovenske nogometne lige pa je reklo odločni NE! Dovolj, da predlog ni bil sprejet!
Nerazumljivo, toda resnično.
Dejali so, kdo bo dal denar? Problem pa je bil rešen v nekaj minutah. Vodstvi drugoligašev sta pripravljeni plačati stroške za vse enajstorice, ki bodo igrale z B moštvi v Ljubljani oziroma Mariboru.
Niti to niti dejstvo, da bi nogometaše B moštev radi videli gledalci po Sloveniji, da bo raven nogometa v SNL boljša, ni omajalo modrih mož.
Predstavnik Aluminija, ki se je pred dnevi uvrstil v SNL, je povedal odkrito. B moštvo Maribora, ki je igralo izven konkurence v mursko-mariborski ligi, je zelo izboljšalo raven nogometa v tej skupini. Tudi mi smo se mnogo naučili.
Nehote se človek spomni podobnega primera v košarki. Olimpija je bila na višku. Vsakomur je bilo čast nastopati za barve državnega prvaka. Toda. kje naj nastopajo tisti, ki ne pridejo v poštev za prvo moštvo. Idealna rešitev je nastopati izven konkurence v republiški ligi. Predstavniki klubov pa so rekli podobno kot zdaj pri nogometu — ne!
Nastal je AŠK Tivoli. Če pa hoče Olimpija igralca za prvo moštvo, je treba počakati na vse formalnosti.
Torej po daljši in težji poti! Zakaj?
Osem predstavnikov klubov SNL je glasovalo prot* kvaliteti slovenskega nogometa in dobilo nezaupnico naše športne javnosti.
V torek bo o tem razpravljal višji forum — izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije in dal končno besedo.
Prepričani smo, da je to forum,- ki se zavzema za kvaliteto slovenskega nogometa!
MARJAN GOGALA
\
a
g
a
m
m
«
ca
m
a
n
ss
S
H
S
13
I
B
I
e1
.88
a
£
m
53
i
■
ES
Petar Stambolič sprejel prvake
V ponedeljek jfe predsednik Zveznega izvršnega sveta, Petar Stambolič, sprejel najboljše jugoslovanske športnike, ki so pred dnevi dosegli pomembne uspehe na mednarodnih tekmah. Predsednik tov. Stambolič se je prisrčno razgovar-jal s Cerarjem, evropskim prvakom v orodni telovadbi, Šrotom, nosilcem, bronaste medalje na istem prvenstvu, ter z Vukovom in Horvatom, ki sta na svetovnem prvenstvo v rokoborbi osvojila zlati medalji. Sprejema se je udeležil tudi Simič, ki je na istem prvenstvu dobil srebrno medaljo v srednji kategoriji, Na sprejemu so bili še trenerji Gregorka, Tomažič in Ivanovič. Predsednik se je prijazno razgovarjal tudi s predsednikom Zvezne komisije za telesno kulturo Ivkovičem, predsednikom Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo Djeteličem, podpredsednikom te zveze Pre-ličem in generalnim sekretarjem Erceganom. Navzoči so bili še predsednik Gimnastičke zveze Jugoslavije Gretič, predsednik Zveze za telesno kulturo Srbije Djokovič in sekretar Zveze za telesno kulturo Slovenije tov. Lavrič.
«■■■1
REKORDNA IMARA ZSSR
Junak dneva: Brumel - V petem dvoboju med SZ in ZDA si je SZ z rekordno zmago žensk in najmanjšim porazom moških zagotovila rekordno zmago v skupni oceni - Za Brumlom najboljši: Boston, Silvester, Pressova, Uelses in Turin - Največje presenečenje: zmaga Mihajlova na visokih ovirah
29. i. - 9. n.
OLIMPIJSKE
IGRE 1964
MOSKVA, 21. julija — Nadaljevanje velikega dvoboja bi kmalu ostalo ob isti oceni kot prvi dan, če ne bi že prav pred koncem svetovni rekorder Valerij Brumel poskrbel za najkvalitetnejši dosežek — zopet nov rekord, tokrat na 228 cm. Med tekmovanjem je bilo čutiti majhno nezanesljivost Brumla, ko je letvico pri 215 cm prvič podrl. Vendar se je izkazalo, da je bilo to bolj podcenjevanje višine, kot pk resnična slabost. Potem je namreč v prvem skoku preskočil 218 cm in začel kot edini preostali tekmovalec z naskokom na najboljšo letošnjo znamko 223 cm. Šele v zadnjem poskusu jo je zmogel, potem pa prosil sodnike, da postavijo letvico na 228 cm. Prav tako kot pri prejšnji višini, je dvakrat podrl, v tretje pa precej zanesljivo preskočil. Tekmovanje je nadaljeval še na 230 cm, vendar v nobenem, od treh poskusov ni bil prav blizu uspeha.
Vse ostalo tekmovanje je se-I veda ob tem rekordu ostalo nekoliko' v senci, čeprav ni manjkalo zelo dobrih, vendar ne tudi rekordnik dosežkov. Presenečenj je bilo manj kot prvi dan in kar dvanajst panog se je končalo z največjo možno razliko petih točk ali pa pri 800 m in ženskih ovirah celo z večjo, ker so Američanke v treh primerih ostale brez točk. Pred 70.000 gledalci so zelo dober vtis napravili tudi še oba sovjetska tekača na 5000 m in 3000 m zapreke Američana na nizkih ovirah, Silverster v disku Lusis v kopju in štafeta ZDA 4 X 400 m. Pri ženskah bi veljalo posebej omeniti svetov-
10. X.-24 X.
TOM 1954
STRAN 8
ni rekorderki Pressovo in Sčel-kanovo. .Tekmovanje v desete-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Mednarodne
vesti
SILVERSTONE — Na V. dirki za svetovno prvenstvo avtomobilov »formule I« je zmagal Škot Jim Clark na »Lotusu«, ki je 386 km dolgo progo prevozil v času 2;14:09,9. Njegova povprečna hitrost je bila 172,750 km na uro. V tej zanimivi dirki je drugo mesto osvojil Anglež John Surtees na Ferariu, tretji pa je bil Graham Hill (VB).
Po tej dirki je Jim Clark že skoraj zanesljivo letošnji svetovni prvak, saj ima 36 točk. Sledijo: Graham Hill 17, Richie Gin-ther 14, John Surtees 13 itd.
BREMERHAVEN — Boljši rezultati z mednarodnega atletskega tekmovanja: 100 r* Foik (P) 10,3, 200 m Foik 20,9, palica Yang (For) 5,00, kopje Sidlo (P) 77,20.	'
ALUMINIJ:
OLIMP:
USPEHI — REZULTAT ZGODOVINA SE DELA Z MLADINO NE BO SPREMENILA
Nogometaši iz Kidričevega so se na letošnjo nogometno sezono zelo resno pripravljali. Največ pozornosti so seveda posvetili pripravam prvega moštva in delu z mladino. Poudariti moramo, da v Kidričevem posvečajo mladini tolikšno pozornost kot le malokje drugje. To se jim seveda bogaio obrestuje in trdno smo prepričani, da uspehi tega dela ne bodo majhni.
Nogometaši so se letos pričeli pospešeno pripravljati na sezono že 15. januarja. V ma-riborsko-murskosoboški nogo-
mladinsko moštvo in kar 4! pionirske ekipe. V klubu že dalj časa vodijo zelo pametno politiko, saj imajo vsi pionirji do 14 let starosti brezplačen vstop na vse nogometne prireditve. Razumljivo je, da je po vsem tem zanimanje mladine za nogomet res ogromno in vodstvo nogometnega kluba je prav zaskrbljeno nad tem, kam bodo sedaj, ko je zanimanje še večje, spravili vse te pionirje in kako jih bodo razdelili po posameznih tekmovanjih. 2e danes je vsak dan na treningu kar po 40 pionirjev, kar je za klub kot je Aluminij vsekakor odlično
Tudi v Celju gledajo na letošnjo sezono s precejšnjim optimizmom. Obiskali smo jih pred startom v letošnjem tekmovanju in posamezni člani vodstva kluba so radi odgovarjali na naša, vprašaiya. 2e na začetku razgovora' sd nam zagotovili, da se zgodovina ne bo ponovila in da Olimp ne bo kot pred nekaj leti, ponovno zapustil slovenske nogometne lige. Nekako takole je, potekel naš razgovor:
Kako ste se pripravljali na kvalifikacije?
— Posebnih priprav nismo imeli. Po zaključku podzvezne
Obisk pri novih slovenskih ligaših
Kot smo obljubili prejšnjo nedeljo, vam to pot predstavljamo nova člana SNL Aluminij iz Kidričevega in Olimp iz Celja. V pogovoru z vodstvi obeh klubov smo prišli do zaključka, da lahko od obeh novih ligašev v letošnji sezoni pričakujemo lepe uspehe. Ker nas le še slab mesec loči od pričetka tekmovanja v SNL, nas je zanimalo to, kako se bosta oba Ugaša pripravljala na to tekmovanje in kaj pričakujeta.
metni ligi so si namreč jeseni pridobili prednost, ki je spomladi na noben način niso hoteli izgubiti. Začetki priprav so bili seveda težki, ker v Kidričevem nimajo telovadnice ali primernega prostora za takšne priprave. Zato so v tem delu posvetili največ pozornosti teoriji in psihični pripravi. To jim je vsekakor koristilo in brez težav so osvojili naslov prvaka te lige. Ko smo jih vprašali o težavah pred in med kvalifikacijami za vstop v SNL, so nam dejali, da kakšnih posebnih te-‘ žav pri tem niso imeli. Pojavila sta se le trema in strah pred nasprotniki, ki jih niso poznali. Vodstvo kluba si je sicer v Črnomlju ogledalo tekmo med domačo Belo Krajino in Savo, da bi tako spoznalo vsaj enega, nasprotnika. Njihov strah se je pokazal kot neutemeljen, kajti brez večjih težav so prebrodili letošnje kvalifikacije. Veseli so, da so bile igre zelo fair in da med igralci ni prišlo do kakršnihkoli razdorov. Vsi se zavedajo, da jih največje naloge šele čakajo in zato ne držijo rok krožem. 2e te dni bodo pričeli • z pripravami igralci, ki niso sodelovali na kvalifikacijah, ostali igralci prvega moštva pa se jim bodo pridružili 1. avgusta. Svoje moštvo nameravajo okrepiti s 4 novimi dobrimi močmi, predvsem v napadu in krilski vrsti. Razveseljivo je dejstvo, da v Kidričevem nimajo nikakršnih skrbi z igriščem. Imajo svoj stadion, ki je zelo lepo urejen in ima potrebne garderobe, sanitarije in vse, kar sodi k športnim objektom.
Bolj zaskrbljujoč £>a je problem strokovnega kadra. Kvalificiranega trenerja nimajo, vendar upajo, da jim bo ta problem kmalu uspelo rešiti. Malo na boljšem so s številom inštruktorjev, ki delajo z mladino in izhajajo iz vrst najbolj kvalitetnih starejših igralcev Aluminija. Omeniti moram, da imajo pri Aluminiju odlično
spričevalo. S finančnimi sredstvi za letošnje tekmovanje so v .Kidričevem preskrbljeni in zaradi tega nimajo skrbi. Treba bo . seveda pametno gospodariti, kajti za razmetavanje ni nikoli dovolj denarja.
Po vsem tem lahko sklepamo, da so se pri Aluminiju res-
lige smo še naprej trenirali tri-, krat tedensko, vendar tudi tam ni šlo brez težav. V moštvu je namreč precej igralcev, ki so imeli ob zaključku šole zaradi izpitov zelo malo časa in se zato niso vsi enako pripravljali.
Kako ste zadovoljni z dosedanjo igro?
lost v Celju nismo imeli podpore, kot bi to pričakovali. Precej je bilo nasprotnikov tega, da bi prišli v ligo, ker prav naš klub pomeni nekakšen rezervoar igralcev za druge klube.
Kakšne spremembe pričakujete v moštvu?
— Jedro moštva bodo sestavljali igralci,' ki so sodelovali na kvalifikacijah. Do sedaj je le eden izrazil željo, da bi zapustil klub, pri čemer ga ne bomo ovirali. Trenutno imamo 19 igralcev, katerih povprečna starost je komaj 21 let. Poleg tega imamo tudi odlično mladinsko moštvo, od koder črpamo igralce za prvo moštvo. Dobili smo tudi že nekaj ponudb in poudariti moramo, da so pri nas vsem odprta vrata in da ne bomo odslovili nikogar,' ki je pripravljen delati resno in disciplinirano.
Ali imate sredstva za letošnje tekmovanje?
— V tem pogledu nimamo prevelikih skrbi. Pri Občinski zvezi za telesno kulturo v Celju so ustanovili knjigovodski servis, ki naj bi skrbel za to, da bodo imeli vsi športni kolektivi v Celju možnost sodelovati na tekmovanju. To je res organizirano bolje kot je bilo kdajkoli doslej in zato tudi pričakujemo, da se nam glede sredstev ne bo zataknilo. Veseli smo, da se sredstvh delijo tako smotrno in prepričani smo, da bo to celjskemu športu zelo koristilo, saj je tako omogočeno delo tudi tistim športnim kolektivom,- ki doslej prav zaradi finančnih težav niso mogli delati.
Kdaj pričnete s pripravami?
— Trenutno so skoraj vsi naši igralci na dopustu, zbrali pa se bomo zopet 1. avgusta. K pripravam nameravamo pristopiti zelo resno in upamo, da bodo igralci tako disciplinirani kot so bili doslej. Težave ima-
no lotili dela in da bodo letos marsikateremu prekaljenemu slovenskemu ligašu pripravili neprijetno presenečenje. Na prve rezultate načrtnega dela bomo morali sicer še malo počakati, vendar smo lahko že danes prepričani, da bo Aluminij opravičil zaupanje svojih pristašev ' in da jih bo iz nedelje v nedeljo razveseljeval s svojimi uspehi.
Nogometno moštvo Olimpa
— Igralci so dali od sebe res vse in zato uspeh tudi ni izostal. Povemo naj tudi to, da je bila naša skupina v kvalifikacijah res zelo težka, precej težja od skupine, v kateri je zmagal Aluminij - iz Kidričevega. Med samimi kvalifikacijami smo si ogledali naše nasprotnike, tako da bi čim laže izbrali pravilni koncept igre. Največja težava je bila v tem, da na ža-
rno seveda s strokovnim kadrom, saj v klubu dela le en trener-amater, ki mora skrbeti razen prvega moštva še za mladinsko ih pionirsko. Upamo, da bomo ta problem kmalu rešili, ker nameravamo vzgojiti večje število nogometnih inštruktorjev. Tekmovanje se prične že čez tri tedne in začetek moramo pričakati kar najbolje pripravljeni.


NA OBISKU PRI NOGOMETAŠIH MARIBORA
Kot še nikoli doslej, trenirajo nogometaši v vijoličastih dresih na stadionu v Ljudskem vrtu. Kot še nikoli doslej se zbira ob njihovih napornih vajah množica simpatizerjev, ki z neprikritim zadovoljstvom ugotavljajo, da je njihov klub za novo sezono dobre okrepil svoje vrste, da dela trener Šimunič, ki je podpisal pogodbo za dve leti, s polno paro (skoraj nič manj se ne trudi kot igralci), da mu pomaga bivši znani igralec Plaznik, skratka, da je pri mariborskem drugoligašu vse v najlepšem redu.
/Stadion v Ljudskem vrtu, kamor so se 9. julija, ko je bil prvi dan uradnega treninga, preselili nogometaši Maribora, bo od ponedeljka naprej spet prazen. Trenirali bodo le mladinci, ki jih vodi Križan, delovala pa bo tudi pionirska šola pod vodstvom priljubljenega Kirbiša, medtem ko bo prvo moštvo za nekaj časa
Gajšek ipiatk 23 let, Grubišič 21, Dolenc 22 in Kranjc 18, prav tako mladi pa so Lipoglavšek. Fran-geš, Cpbec, Kovač in Sprajc. Fišinger nam je dejal, ko smo ga povprašali, kaj misli o letošnjih prestopih, da so se nekateri klubi orientirali pri nabavi novih igralcev v glavnem le na imena, ne oziraje se na njihovo starost, kar pa po njegovem mnenju ni najbolje in se ne bo dobro obrestovalo, čeprav bodo morda trenutno doseženi dobri rezultati.
Nezadovljstvo pa je pri Mariboru povzročila vest, da so na seji ligaškega odbora pri NZS v Ljubljani zavrnili prošnji mladih moštev Olimpije in Maribora, da bi tekmovali v SNL. Kako. naj potem mladi igralci napredujejo ,ko pa ne bodo mogli tekmovati v močnejšem nogometnem razredu, v podzvezi pa je konkuren-va prav gotovo preslaba. Ker bodo težave tudi z
I
I
PRI MARIBORU
10 novih mladih moči
odšlo v Slovensko Bistrico, mladinskima enajstoricama Tam je bilo lani urejeno le- Maribora in Olimpije, ki po novo igrišče, pokrito s morda prav tako ne bosta travo, domačini so se po- smeli tekmovati, položaj ni
trudili za garderobe, tako da bo s te strani vse v redu. Sicer pa je v severni Sloveniji pravi nogometni Babilon, kajti sem so prišli ali pa bodo še prišli številni nogometni klubi kot Ri-jeka, Trepča, Jedinstvo, Trešnjevka, Radnički itd. ter se razmestili po Velenju,, Štatembergu. Sl. Konjicah in Murski Soboti.
Kot nam je dejal tehnični vodja kluba Pavle Fišinger, bo kader moštva sestavljen verjetno iz 18 igralcev. Še, vedno ni znano, kdo si bo razen že »starih« igralcev pridobil ta status, saj vadijo sedaj vsi razdeljeni v tri skupine po 10. To torej pomeni, da ima Maribor na razpolago za prvo in mlado moštvo okoli 30 moči, med njimi precej novih. Kakšne so bile spremembe v moštvu?
Prišli so Sizgoreo, Grubišič, Gajšek in Dolenc, ki so podpisali s klubom petletno pogodbo. Razen tega so prestopili od Železničarja k vijoličastim še Lipoglavšek, Frangeš in Cobec. Pričakujejo še prihod Šprajca iz Siska in Kovača iz Čakovca, tako da bi bilo novih igralcev okoli 10, kar pa skupno z ostalimi ne bo preveč, saj so nekateri zapustili Maribor. Canjek je odšel k Trešnjevki, Dolenc se je vrnil k Ljubljani in ni izključeno, da bo dobil izpisnico, Jovanovič je v Zagrebu in je prav tako zaprosil za razveljavljenje pogodbe, vendar je ne ' bo prejel, Blaznik bo odslej le treniral pionirje Branika. Izpisnico so prejeli še Vidic, Šimac in Vukičevič, Slednji bo odšel k Železničarju ter bo tako okrepil slovenskega ligaša. Razen teh je Maribor odstopil Železničarju še mladinca Šiftarja in Šranca.
Pri Mariboru so se v glavnem usmerili na mlade igralce in želijo delati dolgoročno. Že doslej moštvo ki je z uspehom tekmovalo v II ligi ni bilo staro, pa bodo s to tradicijo nadaljevali. Poglejmo: Sizgoreo in
nič kaj rožnat. Slovenska drugoligaša sta torej obsojena, da iz leta v leto nabavljata igralce od drugod, ker se mladi, domači ali pa tudi drugi perspektivni ne morejo razvijati in ne morejo priti do izraza njihove sposobnosti. Pri Mariboru menijo, da je to kratkovidna politika 8 klubov SNL, ki so bili proti in ki se bo maščevala vsemu slovenskemu nogometu. V Mariboru pa upajo, da bo ta problem morda le mogoče rešiti.
Maribor bo do pričetka prvenstva, to je 18. avgusta, ko bo igral z Bosno v Visokem odigral številne prijateljske in pokalne tekme. V soboto 27. t. m. bodo vijoličasti igrali doma z beograjskim Radničkim ali s Trepčo, v nedeljo pa bo kombinirano moštvo nastopilo v Karlovcu. 3. in 4. avgusta sta na sporedu pokalni tekmi in bosta igrali prvo in mlado moštvo. Če bosta zmagoviti, bosta odigrali pokalni tekmi tudi teden pred pričetkom borbe za točke. Maribor ima lepe želje v pokalnem tekmovanju, vendar pa bo moral z uspehom opraviti v republiški konkurenci, kjer tekmuje skupno 16 klubov in kjer sta Maribor in Olim-piqa nosilca dveh skupin z 8 moštvi. Razen tega bodo vijoličasti odigrali še prijateljske tekme, ob sredah ali četrtkih v Ljudskem vrtu z enajstoricami, ki so na pripravah v Sloveniji.
Za zaključek pa še nekaj. Maribor se bo letos izredno trudil, da bo zaposlil in šolal vse svoje igralce. Že letos je v tem (z izjemo 2 primerov) uspel, sedaj pa namerava nadaljevati s takšnim delom. Naj omenimo, da so tudi novinci, ki so prišli, večinoma ljudje s. poklicem, tako je Sizgoreo profesor telesne vzgoje itd.
Bralce bi prav tako še zanimalo, kaj menijo v Mariboru o novem prvenstvu. Toda to bi bila že poaebna tema, za katero pa sedaj še ni mogoče dobiti podatkov.
I
lli!illllllll!l!llli!llll!ll!lllllllll!lt)ll!!!l!llll!il|lllllli!IllllllIIII]l|l|llllll!l||||!lllllil!ll!l|||l!illll!ll|l|p!!!!II[|||||||lll|||||||||||||||[]|![|||||||]|||[||||)]!|j|||||]]|]||llljl|||]]|||[[|]|||]j[[[|||l[|j||jl
PODPLATNO USNJE KOMERC, SPECIAL IN AGO, BOKS IN VELUR V RAZNIH BARVAH,
LAK ZA OBUTEV IN GALANTERIJO,
HENTING V RAZNIH BARVAH,
DULBOKS IN MASTNO KRAVINO,
TEHNIČNO IN GALANTERIJSKO USNJE
izdeluje v prvovrstni kvaliteti in nudi po ugodnih cenah
Tovarna usnja Šoštanj
OB DNEVU VSTAJE 2ELI KOLEKTIV TOVARNE ELEKTROKEMIČNIH' IZDELKOV
BELINKA
LJUBLJANA, Št. Jako!) ob Savi
ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM PA ČESTITAMO OB DNEVU VSTAJE
VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO USPEHOV
RK Branik odgovarja
Odločal bo
izvršni odbor RZS
V našem listu smo 30. junija 1963 objavili v 26. številki prispevek z naslovom »Neresna tekma z resnimi posledicami«. Na ta članek nam je RK Branik poslal nekaj pripomb, ki jih objavljamo v nekoliko skrajšani obliki.
Ze dolgo padal ne uporabljajo samo v primeru nesreč in je njihova popolna varnost pritegnila športnike, ki so našli v padalskih skokih novo športno panogo. Vendar je bilo do mednarodnega priznanja te dejavnosti Se daleč.
Ze pred vojno je bilo športno Padalstvo dokaj razvito v SZ, Fran-eiji in Argentini. Po vojni pa se je razmahnilo tudi V drugih drža-'ah, nad temi je bila na prvem mestu Jugoslavija.
Na zasedanju Mednarodne letalske organizacije FAI je bil imenovan za predsednika padalske komisije Francoz Robert Cartier in dobil nalogo, da zbere podatke o športnem padalstvu v svetu. Vendar je na naslednjem zasedanju FAI v Stockholmu leta 1950 prav slabo kazalo športnemu padalsttm. Prav pred zasedanjem se je Robert Cartier ponesrečil, predstavnika Sovjetske zveze ni bilo in edini strokovni delegati za padalstvo so htli predstavniki Jugoslavije. Naši delegati so na osnovi lastnih izkušenj posredovali mnenje v prid športnega padalstva. Predlagali so mdajo splošnih navodil, o izvaja-hju padalskih skokov, podeljeva-hiu padalskih diplom in priznava-hju padalskih rekordov. Jugoslovanski predlog je bil na zasedanju dokončno formuliran in predložen "eneralni konferenci FAI, ki je
takoj sprejela prvi del, poglavje o priznavanju rekordov pa vrnila podkomisiji v ponovno obravnavo. Na tem zasedanju so se menili tudi o nujnosti mednarodnih tekmovanj, v padalsko podkomisijo pa so za podpredsednika izvolila tudi jugoslovanskega delegata.
Tako je bilo končno padalstvo priznana športna panoga. Da je bil to že skrajni čas, je bilo videti na primeru Nizozemske, kjer se je padalstvo naglo razvijalo, država pa je odrekla padalcem vsako podporo, češ, saj vas ne priznava niti lastna mednarodna organizacija.
In prav na Nizozemskem je imela leta 1951 svoje prvo zasedanje podkomisija za padalstvo, katere člani so bili predstavniki Nizozemske, Italije, Jugoslavije in Sovjetske zveze. Na tem zasedanju so sprejeli pravilnike o padalskem tekmovanju In dosezanju rekordov pri skokih posameznikov, skupinskih skokih ter drugih. Vse rekorde vodijo po sklepu podkomisije posebej za moške in ženske tekmovalce.
Na istem zasedanju so se tudi domenili, da bo prvo padalsko svetovno prvenstvo od 16. do 20. oktobra 1951 na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah pri Bledu. S tem je Jugoslavija dobila naj-višje priznanje za svoja prizadevanja, ki so bila posvečena razvoju športnega padalstva.
kujemo edino pod pogojem stoodstotnega izboljšanja obrambne igre.
Menda mnogi vprašujejo, kakšne so naše možnosti v drugem delu? Vrnitev Daneua in izboljšanje obrambe mora moštvu povečati napadalnost, premoč pod obema košema ter v vsem večjo zanesljivost. Vsekakor drži, da so kvalitete Daneua pomembne, drži pa tudi, da so pomembnejše priprave ■ in vsakodnevni trening! Brez izjeme morajo vsi igralci z individualnimi treningi izboljšati moč in s tem tudi hitrost. Začeli smo s pripravami in treningi v Velenju, od koder tudi pošiljamo to pismo. Atletske priprave ter skupni treningi' v. -taktiki obrambe, so edini porok boljše igre celotnega moštva. Samo v resnem vsakodnevnem delu vidim lepše obete oziroma recipročno, v odnosu za boljšo uvrstitev. V nadaljevanju bomo odigrali 4 tekme doma in 5 v goste, kar nam v realnih možnostih prinese izkupiček 26 točk. Nobena skrivnost ni, da se bomo spoprijeli tudi v težkih okoliščinah v Zadru in Karlovcu. Zdi se mi, da bo pričakovani razplet tekem nudil možnost bodočemu prvaku, priboriti si 28‘točk!
BEOGRAD NOVI PRVAK?
Pri uvrstitvi moštev na prvenstveni lestvici pade takoj v oči slabo mesto Lokomotive. Moštvo, ki se je zanesljivo, najdalj časa in verjetno tudi najbolje pripravljalo, je dokončno odpadlo v borbi za naslov prvaka države. S tem je Lokomotiva brez rezerve najbolj razočarala. Največje presenečenje pa je prav gotovo Zeljezničar iž Karlovca. To moštvo je od lani napredovalo in tudi doslej največ pokazalo. V Zagrebu je Zeljezničar tik pred največjim uspehom, pred senzacionalno zmago. V nadaljevanju ima velike možnosti, predvsem zaradi ugodnega žreba (doma igra z Olimpijo, Zadrom in. Lokomotivo). Zadar je tipična ekipa nenavadnega ritma, ki pa jo lahko tudi sam uniči (primer: srečanje s Crveno zvezdo). Moštvo, ki nima visokih centrov, kljub odličnima Djerdji in Troskotu enostavno ne more kandidirati za prvaka. Beograd je kljub slabši formi kot lani, že zaradi standardnih reprezentantov v psihološki prednosti tako pred sodniki in pred ostalimi igralci. Presenetil je s taktično igro proti Lokomotivi, Olimpiji in Zadru pa je pobral verjetno jadnjo možnost v borbi za prvaka države. Zato je zasluženo na prvem mestu. Ostala moštva so precej slabša. Zastava se je izkazala z boljšo igro kot pred leti, vendar to ni dovolj za obstanek. Rekreacija starih reprezentantov iz Zrenjani-na v prvenstvenih dvobojih, jih pravično uvršča na rep lestvice.
SE O DISCIPLINI IN SODNIKIH
Organizacija tekem je utrpela dva nešportna dogodka: na tekmi Crvena
zvezda : Zadar v Beogradu in v Karlovcu. Igrišče v »Sancu« je več kot prava brazilska dekoracija. Toda, ker so tam že igrali Beograd, Partizan in Crvena zvezda, bomo zastonj pričakovali ustrezen ukrep, pa čeprav bo še bolj vroče kot je bilo iZapora igrišča ali kazen za nerede v Beogradu ne pride v poštev? Kdo ve? Tudi v Zadru in Kragujevcu ni povsem čisto ozračje...
Pravijo, da je 6 sodnikih najbolje molčati. Po ocenah trenerjev in novinarjev je
V zadnjem kolu moške republiške lige — vzhodna skupina so rokometaši Celulozarja iz Krškega v Mariboru premagali domači Branik z rezultatom 36: 15. Tehnično vodstvo Branika je med tekmo opazilo, da nekaj standardnih igralcev prvega moštva igra nekoliko slabše kot sicer. Zato je že zadnji dan sklicalo redni sestanek disciplinskega odbora in zaslišalo nekatere igralce. Ugotovili so, da so na-
sprotniki, ki so bili, sodeč po kvaliteti, slabši od Celulozarja, tudi ta tekma ni bila presenečenje.
Igralci Branika so bili kaznovani po novem Disciplinskem pravilniku RZJ, čeprav se je postopek začel že 6. junija. Pravilnik pa pravi, da novi Disciplinski pravilnik stopi v veljavo šele v primerih, če s postopkom pričnejo 14. junija.
Seja sekretariata RZJ je bilk v torek, 25. junija. Članek v Poletu je bil objavljen v nedeljo, 30. junija, do petka, 5. julija, pa še nobeden od kaznovanih igralcev niti Branik ni dobil kakršnegakoli uradnega sporočila o kaznovanju.
Člen 67. Disciplinskega pravilnika RZJ pravi, da kazen lahko izreče samo Disciplinska komisija ali Upravni odbor, drugi forumi, npr. Sekretariat, lahko o njem le razpravljajo, ne pa tudi kaznujejo.
To je torej še druga plat zvona o prvenstveni tekmi med Branikom in Celulozarjem. Kaže, da je zadeva precej zapletena in se danes ne bomo spuščali v podrobnosti, katera stran ima prav. Treba bo počakati do seje Izvršnega odbora Rokometne zveze Slovenije, ki bo razpravljal o pritožbi RK Branik. Pregledal bo vse podatke in skušal pojasniti vse nepravilnosti. Takrat pa bomo tudi mi podrobneje poročali o zaključkih.
Štirje Slovenci v državni reprezentanci
Na letoSnjem mladinskem državnem prvenstvu v rokometu so slovenski mladinci dosegli izreden uspeh. Osvojili so drugo mesto in presenetili vse strokovnjake. Z drugim mestom so mladi rokometaši letos najuspešneja slovenska mladinska vrsta, saj so košarkarji šele četrti in nogometaši šesti v državi.
Zal je našim mladincem letos še primanjkovalo izkušenj In so zaradi tega morali tudi v finalu prepustiti zmago izkušenejšim mladincem Hr-vatske Jedro reprezentance so tvorili člani Partizana Celje-Mesto, sžj je bilo iz Celja kar osem igralcev. V slovenski reprezentanci so letos igrali: Presinger, Goršič, Krelj, Lužnik, Koren, Talit, Fink, Kern, Aljančič, Palčič, Florjančič, Stimnikar in Dornik.
Posebno priznanje za uspeh na letošnjem prvenstvu je tudi uvrstitev i mladincev v državno reprezentanco. Po končanem prvenstvu je bil trener državne reprezentance Ivan Snoj navdušen in presenečen nad igro mladih slovenskih rokometašev. O uspehu naše reprezentance je povedal tole:
— Presenečen sem nad igro slovenske reprezentance. Upam, da to ni naključje in da bodo vaši mladinci z resnim delom v prihodnje dosegli še večje uspehe. V odločilni tekmi so imeli žal premalo izkušenj, da bi lahko osvojili naslov državnega prvaka.
Tako smo dobili v rokometu letos 4 nove državne reprezentante, in to Presingerja, Korena, Krelja (vsi Partizan Celje-Mesto) ter Aljančiča1 (Svoboda, Ljubljana), za katere lahko upamo, da nas ne bodo razočarali in da bodo dostojno zastopali slovenski rokomet.
Mladi naj si zapomnijo, da se je treba boHti za žogo tako, kot vidimo na našem posnetku veterana Dermatio
najboljša sodniška dvojica Janko Kavčič-Oblak, ki delita pravico uspešno vsem moštvom, razen kadar nastopa Olimpija. Da se razumemo. Tu obstaja načelo nevtralnosti in zato Olimpiji prav ta dva sodnika, res najboljša, ne sodita.
Zato ugotavljamo, da so po srečanjih favoriti za prvo mesto kljub porazu zadovoljni s sojenjem, kadar igramo ipi pa ... Letos sta v solidni formi tudi zagrebška sodnika Frankovič in in Mahovljič. Toda, če govorimo o sodnikih, moramo pribiti, da bi .morali tudi oni odpraviti svoje pomanjkljivosti, v kolikor želimo uspešno zaključiti letošnjo sezono.
▼
♦
t
♦
♦
kateri igralci noč pred tekmo proti Celulozarju preživeli na različnih zabavah, ki so bile v okviru zaključka rednega šolskega leta, in zato v nedeljo niso mogli igrati tako kot sicer. Čeprav v Disciplinskem pravilniku RZJ ni nobenega člena, po katerem bi bilo zabavanje pred tekmo igralcem-amaterjem prepovedano, je disciplinski odbor RK Branik menil, da je ta dogodek športno-moralni prekršek in je igralce Geržino, Vogrinca, Kanclerja, Purkljeca in Kukovca kaznoval z najvišjo možno .kaznijo — s strogim ukorom.
V prispevku sekretariata RZS v Poletu je rečeno, da bL moral Branik na domačem igrišču zanesljivo zmagati. Ker pa je Branik v spomladanskem delu prvenstva igral izredno spremenljivo in je izgubljal tekme z na-

' .i--ife! •
borbo za naslov prvaka
.v--:-:	-	^	• : :	- ,v
1
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
i
Prvi, nepopolni del zvezne lige — zadnje kolo bodo igrali 11. avgusta (v Beogradu Crvena zvezda : Olimpija) — kaže, dokaj nenavadno uvrstitev državnega prvaka: 4. mesto z istim številom točk kot tretji Partizan. Nenavadno, ker niti občinstvo niti košarkarski strokovnjaki, igralci in ostali niso ocenjevali Olimpije drugače, kakor da sodi v sam vrh ali tik pod njim!
Letos je začela Olimpija težko borbo za ohranitev zvenečega naslova državnega prvaka brez Daneua, Kandusa in drugih. Nastopati so začele moči »s klopi«: Potočnik, Logar, Bassin in drugi. Dirigentske sposobnosti Daneua — brez njegove pomoči je, nemočna celo »srebrna« državna reprezentanca — ni bilo mogoče ustvariti takoj v igralcih kot sta Eiselt ali Bassin. Problem bistvenega pomena za slog igre Olimpije ni bil rešen do danes. Vsaj uspešno ne! Niti tekme, ki smo jih igrali za pokal evropskih prvakov niti tekme v zvezni ligi niso odgovorile na vprašanje: kdo lahko zamenja igro in dirigentsko palico Daneua?
Neresna vadba pred začetkom prvih prvenstvenih tekem, majhno število igralcev na treningih, poškodbe Jelnikarja in po vr-
nitvi iz Brazilije še Eiselta, so tik pred startom dale slutiti, da bodo prvenstvene ure Olimpije letos težje kot kdajkoli poprej. Povrhu vsega še slaba obramba, zapostavljena zaradi nekakšne »atomske« košarke (ne vem, kje so našli ta izraz?), v slogu vseh jugoslovanskih moštev, ki imajo nekaj izrazitih igralcev na koš, je pač največja slabost, ki smo jo občutili že na prvih tekmah. Kakšna je bera po VIII, kolu? Pet zmag in trije porazi je'precej veren dokaz objektivnih in subjektivnih pogojev. Moštvo je šele v zadnjih tekmah po večji krizi in po najtežjem in nepotrebnem porazu z Zadrom zaigralo bolje. Pomembno zmago nad Lokomotivo, ki so jb v zadnjih kritičnih minutah priigrali mlajši kot Logar, Potočnik in Bassin, ocenjujem kot preobrat. Tekme z Radničkim, Prole-terjem in Železničarjem dokazujejo to trditev. V okrepljenem moštvu so glavno breme nosili, razen izkušenejših prav ti mladi igralci. Toda tudi mlajši, čeprav so nosilci hitre, agresivne košarke, pozabljajo na obrambo!
Igra je sedaj boljša kot na startu. Igralski kader nudi več možnosti taktičnih zamisli in manevrov. Boljšo formo lahko priča-
5LOV6NI7A5POR.T
VAM NUDI ZA POUK TELESNE VZGODE IN ZA OKGANIZACIJO POČITNIŠKE DEJAVNOSTI NAJKVALITETNEJŠE T E LOVADNO OKODJE VSE VKSTE SPOKTNIH KEKVIZITOV VS E VKSTE ŠPOKTNIH OBLAČIL VSO ZIMSKO ŠPOKTNO OPREMO
,..	OPREMO
m&. ZA OTROŠKA
lag:«;;- i g ki sča
i.t.d.
pred tekmovanjem za m. jadranski padalski pokal
12 let priznana športna panoga
PROJEKTIRAMO - PROIZVAJAMO
— TRANSFORMATORSKE POSTAJE IN STIKALNE NAPRAVE — KOMANDNE IN SIGNALNE NAPRAVE
— KOMPLETNE ELEKTRIFIKACIJE INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV — AVTOMATIZACIJE INDUSTRIJSKIH PROCESOV
— GOSPODINJSKE STROJE: HLADILNIKE PRALNE STROJE, CENTRI FUGE, ELEKTRIČNE ŠTEDILNIKE IN STROJE ZA OPREMO VELIKIH PRALNIC
NUDIMO NOVE IZDELKE
— LOCILKE, MOČNOSTNE LOCILKE, Z VSEM PRIBOROM IN ELEMENTI ZA VZDRŽEVANJE
— KOMPLETEN ASORTIMAN VRSTNIH SPONK
ELEMENTE ZA GRADNJO KOMANDNIH NAPRAV -— KANALE ZA OZlCEN.TE, SIGNALNE SVETILKE, UVODNICE, SLEPE SHEME ITD.
MONTIRAMO
— KOMPLETNO STROJNO IN ELEKTRO OPREMO ENERGETSKIH IN INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV VSEH VRST IN VELIKOSTI NASI STROKOVNJAKI SO ZA POSVET IN INFORMACIJE VEDNO NEOBVEZNO na razpolago
SZ! ELEKRO INDUSTRIJA IN SPLOŠNA MONTAŽA
MARIBOR, Gosposvetska c. 86
K DNEVU VSTAJE NASE ISKRENE ČESTITKE!
k
AFRIKA — AMERIKA — AVSTRALIJA — AZIJA — EVROPA
23-letni Nevala (Finska) je zalučal kopje 86,33 m, kar je drugi najboljši rezultat na svetu. (Rekord ima Italijan Lievore, 86,74 metra!)
MEDNARODNI NOGOMETNI POKAL
Crvena zvezda in Velež najbliže finalu
Tudi Hajduk ima velike možnosti, saj igra obe zadnji tekmi na svojem igrišču
Se dva kola In .predtekmovanje za mednarodni nogometni pokal bo zaključeno. Kakor smo že zadnjič poročali, sodeluje v tem najnovejšem tekmovanju 18 evropskih klubov, ki so porazdeljeni v tri skupine. V prvi tekmujejo moštva iz Francije, Belgije, Italije in Švice, v drugi enajsterice iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Švedske in Nizozemske, v tretji pa iz CSSR, NDR. Poljske in naše države. Tretja skupina Je razdeljena v štiri podskupine, v katerih je v vsaki po eno moštvo iz zgoraj omenjenih vzhodnoevropskih držav.
Od naših moštev do zdaj še najbolje »vozita« Crvena zvezda, ki je na vrhu podskupine, in mostarski Velež, ki ima ravno toliko točk kot vodeči Slovan iz Bratislave. Manj možnosti za osvojitev prvega mesta in za vstop v finale imata OFK Beograd in splitski Hajduk, ki imata sicer samo točko zaostanka za vodečima moštvoma, kar pa bo najbrž vseeno dovolj, da jih ne bomo videli v finalnem delu tega tekmovanja. Težko verjetno, da bosta osvojila vse štiri točke na domačem in tujem terenu, pa še v tem primeru morata poljski moštvi Ruch in Odra izgubiti kakšno točko.
Mogoče je kdo razočaran nad rezultati naših prvoligašev v tej ne preveč blesteči mednarodni konkurenci. Toda če pomislimo, da naša moštva v glavnem nastopajo z mladimi močmi, potem je jasno, zakaj taka enakovredna borba.
Poglejmo, kakšni so dosedanji rezultati in lestvice tretje skupine tega mednarodnega tekmovanja: Podskupina I: Motor (Jena) : Zaglebje (Bplj.) 2:0, Velež : Slov-naft (CSSft) 1:1, Slovnaft : Motor 2:1. Zaglebje : Velež 4:1, Motor : Velež 0:1, Slovnaft : Zaglebje 1:0, Zaglebje : Slovnaft 1:0, Velež : Motor 1:0.
•
Slovnaft	4	2	1	1	4:3	5
Velež	4	2	1	1	4:5	5
Zaglebje	4	2	0	2	5:4	4
i Motor	4	1	0	3	3:4	2
Današnja para: Velež : Zaglebje, Motor : Slovnaft.
Prihodnjo nedeljo:	Slovnaft :
Velež, Zaglebje : Motor.
•Podskuoina II: OFK Beograd : Ruch 2:1, Slovan : Empor (Rostock) 1:1, Ruch • Slovan 3:1, Empor : OFK Beograd 1:1, OFK Beograd : Slovan 2:2, Empor : Ruch 1:1, Slovan : OFK Beograd 4:0, Ruch : Empor 3:1.
Ruch	4	2	1	1	8:4	5
Slovan	4	1	2	1	7:6	4
OFK Beograd 4	1	2	1	5:8	4
Empor	4	0	3	1	4:6	3
94 TOČK PREDNOSTI
za severnj ake
Dosežki pod mikroskopom - Največ aplavza Nevali in Sirena
Dvodnevno srečanje najboljših atletov Skandinavije in Balkana v Helsinkih se je končalo z velikim zmagoslavjem gostiteljev. Končni rezultat 265,5: 171,5 torej 94 točk, je precej več, kot smo pričakovali glede na letošnje dosežke reprezentantov Balkana in Skandinavije. Se enkrat več pa se je izkazalo, da so računi na papirju mnogokdaj računi brez krčmarja. Balkanski reprezentanti so v večini primerov zaostali za svojimi lanskimi in letošnjimi dosežki in večino tistih dvobojev, kjer je bilo pričakovati zagrizeno borbo z malenkostnimi razlikami, so odločili v svojo korist boljši borci, to je predstavniki Skandinavije. Razen tega je razmeroma nizka temperatura tudi bolj ustrezala domačinom. V eni prejšnjih številk našega lista smo poskusili izračunati rezultat dvoboja vnaprej. Primerjava rezultatov 1962 in 1963 je kazala na zmago Skandinavcev s'približno 60 točkami razlike. Da so to kolikor toliko. stvarno razliko presegli še za več kot 30 točk, pa je šteti atletom Finske, Švedske, Norveške in Islandije samo v dobro. '
Pogled na rezultate nam pokaže zanimivo sliko. Nekatere
na račun prvega srečanja pred šestimi leti v Atenah.
Največ užitka sta gledalcem prinesli dve zelo lepi borbi na daljših progah. Ena je bila na 3000 m zapreke, kjer je favorizirani Špan izgubil za nekaj centimetrov proti borbenejšemu Sirenu, druga pa na 5000 m, kjer je prišlo do silovitega finiša in popolnoma nepričakovane zmage Turka Dalkiliča. Z rezultati iz Helsinkov se je bistveno spremenila razvrstitev. najboljših v Evropi in na svetu na 3000 m zapreke. Deseterica je sedaj naslednja:	8:34.4 Osipov (SZ),
8:38.6 Špan (J). 8:39.2 Roelants (Belg.), 8:39.4 Siren (Fin), 8:39.8 Persson (Šved), 8:41.2 Simon (Madž), 8:41.4 Sokolov (SZ), 8:41.8 Aleksejunac (SZ), 8:42.6 Doring (NDR), 8:43.4 Narodnic-kij (SZ). Ob odličnem rezultatu Nevale v metu kopja pa še 10 najboljših metalcev vseh časov 86.74 Lievore (It), 86.48 Alley (ZDA), 86.33 Nevala (Fin), 86:8.4 Cantello (ZDA) in Lusis (SZ), 85.71 Danielsen (Nor), 85.64 Kuz-necov (SZ), 85.56 Sidlo (Polj), 84.64 Cibulenko (SZ), 84.18 Ra-mussen (Nor). Španovemu rezultatu pa še tole: Njegovih 8:39.4 je njegov tretji najboljši rezultat za obema rekordoma, lanskim 8:39.0 in letošnjim 8:38.6 Zanimivo je, da je Špan sedaj s svojimi najboljšimi izidi zasedel v jugoslovanski lestvici mesta od 1. do 5., potem se med njegove rezultae vrine Hafner, potem pa imamo zopet- dvakrat Špana. Špan je doslej tekel trikrat pod 8:40.0, razen tega paše štirikrat pod 8:50.0.
Rezultati — 100 m: Ny, (S) 10.9, Hjortevall (S) 11.0, Trajkov (B) 11.0; 200 m: Bunaes (S) 21.7, Jurca (B) 21.9, Althoff (S) 22.0; 400 m: Fernstrom (S) 47.4, Bunaes (S) 47.9, Johansson (S) 48.1; 800 m: Salonen (S) 1:49.6, Nie-mala (S) 1:49.9, Vamos (B) 1:51.5; 1500 m: Salonen (S) 3:42.7, Vamos (B) 3:42.9, Larsson (S) 3:43 2; 5000 m: Dalkilič (B) 14:00.2, Ba-rabas (B) 14:02.4, Saloranta (S) 14:03.0, Cervan (B) 14:09.6; 10.000 metrov: Benum (S) 29:47.6, Lu-pu (B) 29:48.8, Kuha (S) 29:09.2, Ivanovič (B) 29:49.2; 110 m ovire: Marsellos (B) 14.6, Werum (S) 14.7, Petrušič (B) 14.8; 400 m ovire: Rintamaki (S) 51.9, Gul-brandsen (S) 51.9, Ehoniemi (S) 52.2; 3000 m zapreke: Siren (S) 8:39.4, Špan (B) 8:39.4, Persson (S) 8:39.8; višina: Petersson (S) 209, Nilsson (S) 206, Porumb (B) in Hellen (S) 206; daljina: Es-kola (S) 7.73, Stenius (S) 7.62, Hartikkainen (S) 7.42; troskok: Cioghina (B) 15.87, Tamminen (S) 15.77, Gurgušinov (B) 15.61; palica: Nikula (S) 4.85, Nystr6m (S) 4.76, Laitinen (S) 4.60, Lešek (B) 4.40; krogla: Simola (S) 17.56, Tomasovič (B) 17.38, Kunnas (S) 17.26; disk: Haugen (S) 52.12, Haglund (S) 52.99, Repo (S) 52.50; kopje: Nevala (S) 86.33, Pedersen (S) 75.55, Miletič (B) 75.08; kladivo: Strandli (S) 61.78, Krogh (S) 61.11, Dragulescu (B) 60.98; maraton: Rystinen (S) 2:26:50.0, Mustapič (B) 2:27:04.6, Salakka (S) 2:29:19.0; 4 X 100 m: Skandinavija 41.3, Balkan 41.6; 4 X 400 m: Skandinavija 3:13.8, Balkan 3:14.7.
»Angleški gobci« v borbi za mesta v krivini tekmovalne steze

■
S
a
a
a
a
a
a
a
a
8
a
a
a
a
n
B
B
B
S
a
m
a
a
a
a
a
SVETOVNO PRVENSTVO AVTOMOBILOV FORMULE I.
Sele štiri dirke za svetovno prvenstvo so bile na sporedu, pa je že skoraj znan končni zmagovalec. Jimmy Clark je na Lotosu iz prvih 4 nastopov v svetovni konkurenci avtomobilov formule 'I (nad 2000 kubičnih centimetrov) pobral kar 3 zmage in 27 točk ter se tako krepko oddaljil od drugoplasiranega Grahama Hilla, ki ima 13 točk. Povedati moramo, da zmagovalec v vsaki dirki prejme 9 točk, drugi 6, tretji 4, četrti 3 itd. Tudi če bo Clark v naslednjih 6 vožnjah za svetovno prvenstvo vozil manj drzno, le toliko, da bo povsod zasedel eno izmed prvih 6 mest, bo zanesljivo dovolj, da bo svetovni prvak 1963. Le v primeru težje nesreče, po kateri bi moral delj časa
nesrečo tudi lani v Belgiji, kjer je prav tako »gorel« in se je moral delj časa zdraviti v bolnišnici. Zmagovalec Le Mansa, Italijan Scarfiotti se je na treningu neodgovorno zaletel in spet vozilo manj za tovarno Ferarri! Scarfiottjju sicer ni bilo nič hudega, pač pa avtomobilu, ki potrebuje večtedensko popravilo. Edino bivši svetovni prvak v dirkanju z motorjem John Surtees vozi še kar solidno in sedi na lestvici s 7 točkami na 7. »klinu«.
Torej na cilj pridrvijo med prvimi le angleška vozila, ki pa se razlikujejo med seboj, čeprav je vsako druge firme, kot jajce jajcu. Vsi imajo isto obliko, pa še isto barvo povrhu — sivo. Eni so temno zeleni,
a
i
a
a
a
S
B
B
■
1
■
■
■
B
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
Dirkajo samo še j »angleški gobci«
i Clark na Lotosu svetovni prvak? - Stirlingu 8 S Mossu dovolj igre s smrtjo - Razočaranje za S | tovarno Ferrari - Kakšne avtomobile bodo S pripeljali Japonci
B
B
S
a
3
a
a
a.
8
a
-lv
B
ostati v bolnišnici, bi šlo njegovo prvenstvo po zlu. Slavni Stirling Moss ne dirka več. Izgleda, da ima že malce plešasti Anglež dovolj smrtne nevarnosti in prelomov svojega okostja. Sedaj samo še s tribun opazuje svoje bivše tekmece, ki igre s smrtjo še ni mislijo opustiti. Moss je tako eden redkih svetovnih mojstrov za volanom, ki so pustili tekmovalno progo prej, preden jih je pobrala smrt. Najbrž se je popularni Anglež zgledoval pri nepozabnem Argentincu Fangiu.
Če pogledamo lestvico trenutno najboljših dirkačev in imena njihovih avtomobilov, potem vidimo, da imajo največ uspeha angleški stroji. Pristaše avr tomobilizma je precej razočaral Ferrari, ki je včasih gospodaril na vseh dirkah. Ni bila toliko kriva hitrost slabe uvrstitve tega italijanskega voza kot razne nepričakovane nezgode, ki so preprečile kakšen večji uspeh. Tako je na dirki v Le Mansu vozaču Mairessu brez njegove krivde zgorelo vozilo. Isti tekmovalec je imel podobno
drugi zeleni, tretji pa svetlo zeleni. Sicer pa barva ni važna. Pomembnejša je njihova oblika, še posebej sprednji del, ki ga nekateri v šali imenujejo »angleški gobec«. To obliko so začeli obvezno uporabljati tudi drugi proizvajalci dirkalnih avtomobilov, posebno Italijani in vse kaže, da je to končna oblika dirkalnega vozila. Izgleda, da so Angleži iznašli najidealnejše aerodinamično oblikovan avtomobil z najmanjšim odporom zraka. Vozač na svojem sedežu skoraj leži, saj je nagnjen od 35 do 45 stopinj nazaj. Za gledalce je postal skoraj neopazen, iz avtomobila lahko vidijo le čelado in naočnike, včasih pa kakšno vihrajočo ovratno rutico.
Trenutno imajo najboljši avtomobilisti odmor. Popravljajo svoje stroje in nabirajo pogum za še večje dosežke na tekmovalni progi. Vsi se pa tudi strahoma sprašujejo, kdaj in kako bodo prišli na dan s svojimi vozili Japonci, ki so tudi obljubili, da bodo posegli v borbo za' najboljša mesta na prvenstvu sveta v dirkanju s formulo I.
VELIKA PREDNOST ZA JIMMVJA CLARKA
Po dirkah v Monacu, Francorchampsu, Zandvoortu in Reimsu je razvrstitev najboljših avtomobilskih dirkačev naslednja:
Jimmy Clark (Lotus)
Graham Hill (BRM)
Dan Gurney (Brabham) Richle Ginther (BRM)
Bruce McLaren (Cooper) Tony Maggs (Cooper)
John Surtees (Ferrari)
Ines Ireland (BRM)
Jack Brabham (Brabham) Joachim Bonnier (Cooper) Trevor Taylor (Lotus)
De Beaufort (Porsche) Lodovico Scarfiotti (Ferrari) Joseph Siffert (Lotus)
—	9	9
9	—	—
4	6	2
3	2	—
6	—	—
—	—	6
—	4	—
—	3	—

27
13
12
11
10
8
1
3
3
2
1
1
1
1
Se datumi naslednjih dirk: 20. 7. Velika nagrada Anglije, 4. 9. Velika nagrada Nemčije, 8. 9. Velika nagrada Italije, 6. 10. Velika nagrada ZDA, 27. 10. Velika nagrada Mehike, 28. 12. Velika nagrada Južne Afrike.
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
i
8
a
a
8
a
■
■
■
a
■
■
a
a
a
a
a
a
a
m
a
a
a
a
1
I
■
■
■
a
a
a
a
a
a
■
g
■
a
■
s
BBBBBaBBBBBaBaaaBaaaaaaBBBaaaaaaBaaaaaaaaBaBaai
Danes so igrali: OFK Beograd : Empor, Slovan : Ruch.
Prihodnjič: Ruch : OFK Beograd, Empor : Slovan.
Podskupina III: Vorwarts : Crvena zvezda 2:2. Polonia : Jednota 2:2, Jednota : Vorwarts 2:1, Crvena zvezda : Polonia 4:3, Jednota : Crvena zvezda 2:1, Polonia : Vorwarts 2:2, Vorwarts : Polonia 1:1, Crvena zvezda : Jednota 5:1.
Crvena zvezda 4	2	1	I	12:8	5
Jednota	4	2	11	7:9	5
Vorwarts	4	0	3	1	6:7	3
Polonia	4	0	3	1	8:9	3
Dane§ so igrali: Polonia : Crvena zvezda, VonvSrts : Jednota.
Prihodnjič: Crvena zvezda : Vor-warts, Jednota : Polonia.
Podskupina IV:	Motor	(Zwlk-
kau) : Hajduk 2:3, SONP : Odra 1:1, Odra : Motor 1:0, SONP : Hajduk 2:0, Hajduk : Odra 1:0, Motor : SONP 1:0, SONP : Motor 2:1, Odra • Hajduk 1:0.
Odra	4	2	11	5:3	5
SONP	4	2	1	1	8:7	5
Hajduk	4	2	0	2	4:5	4
Motor	4	1	0	3	4:6	2
Danes so igrali: Hajduk : SONP, Motor : Odra.
Prihodnjič:	Hajduk :	Motor,
Odra : SONP.
panoge bi morali po doseženih rezultatih prišteti v kategorijo zelo slabih v mednarodnem merilu, potem pa gremo preko vse kakovostne' lestvice do panog, kjer so bili zabeleženi naj-višji svetovni dometi. Ugotovili smo, da je bilo 12 rezultatov takih, da so pripomogli atletom do uvrstitev v evropskih dese-/ toricah. Slejkoprej najboljši je bil metalec kopja Nevala, ki je za letos prevzel vodstvo v lestvici. Kot celota pa je med panogami na prvem mestu vsekakor tek na 3000 m z zaprekami s 3 izidi pod 8:40.0. Razmerje zmag je 19:3 za Skandinavijo, razen tega pa so od gledalcev dobro podprti domačini zabeležili še 5 dvojnih in 4 trojne zmage. V balkanski reprezentanci ni bilo nobene trojne zmage in le ena dvojna. Če bi vodili nekakšne rekorde srečanj Balkan : Skandinavija, potem so jih letos izboljšali 14. Vsi ostali pa gredo
na kratko — na kratko — na kratko — na kratko — na kratko
B V zadnjem času dosegajo najboljši plavalci na svetu vse boljše rezultate. Tako so Švedi zabeležili dva nova evropska in svetovna rekorda. Lindberg Je na tekmovanju v Bastadu preplaval 100 m prosto v času 54.3, kar je za 1 desetinko boljše od evropskega rekorda Mc Gregorja (VB) Švedska plavalka Hagbergova pa je preplavala Isto progo v času 1:02.0 Rezultat je za 4 desetinke sekunde boljši od uradnega svetovnega rekorda
0 Jutri bo v Los Angelesu že dolgo pričakovana in večkrat odložena borba za naslov svetovnega boksarskega prvaka med Pattersonom in Li-stonom.
B V finale letošnjega evropskega pokala prvakov so se poleg Reala Iz Madrida uvrstili tudi košarkarji CSKA iz Moskve, ki so v obeh polfinalnih tekmah premagali Dinamo iz Tbilisija in sicer 74:59 in 79:78. Kot smo že poročali, bodo košarkarji SZ letos prvič nastopili tudi v Madridu, Real pa nato v Moskvi. Znano je namreč, da so bile vse dosedanje tekme moštev Iz SZ in Španije na nevtralnih igriščih. Prva finalna tekma v Madridu bo 23. julija, druga v Moskvi pa 31- julija, fiba je delegirala tudi že sodnike in sicer bosta tekmo v Madridu vodila Franco Germani (It) in Kurt Uberal (CSSR), v Moskvi pa Goffredo Sussi (It) in Czaslaw Raczynski (Polj.) Prvi trije sodniki so nam že dobro znani, saj so sodili že v Ljubljani tekme Olimpije.
0 Madžarski nogometni reprezentant Sandor trenutno zastopa kot filmski igralec. Igra v filmu »Vsak dan je vreden življenja«. Po njegovih prvih izkušnjah pred kamero je izjavil: »Najlepše pri filmu je prav to, da se lahko posamezne scene še enkrat ponovijo in posnamejo v kolikor prvič ne gre Vse gladko. Kolikokrat sem si to želel na igrišču, ko sem Igra! tekmo, vendar se številne zapravljene priložnosti niso dale več ponoviti.«
B Na prelazu Iseran (Francija) so bile ob priložnosti prehoda kolone kolesarjev Tour de Franca letne smučarske tekme alpskih tekmovalcev v veleslalomu. V konkurenci članic Je zmagala Barba Henneberger (ZN) pred
Marielle Goltschel In Annl Famos (obe Fr) Itd. Pri članih pa Je bil melj najboljšimi Lacroix pred Jean Paul Jallleflerjem In Gyu Perillatom (v»> Francija) Itd.
B Kot je znano bo svetovno prvenstvo v dviganju uteži v času med 7. In 13 .septembrom v Stochkolmu. Kaže, da bo na prvenstvu sodeloval« rekordno število tekmovalcev. Ze do danes so prireditelji prejeli prijav« iz 27 držav, med njimi tudi že iz ZDA, SZ, J. Afrike, S. Koreje, Iran3> Iraka, Izraela, Grčije, Francije, Belgije, Poljske, Turčije, Finske, Maroka. Norveške, Romunije, Bolgarije In Avstrije. Zaključni rok prijave je 5. avgusta.
#	Švedska smučarska zveza Je na svoji nedavni seji že določila 24 kandidatov za nastop na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku. Poudaril* pa so, da so dane vse možnosti tudi že ostalim tekmovalcem, ki trenutn« še niso na seznamu najboljših, če bi le ti tekom letošnje sezone dosegi' primerne rezultate. Med kandidati zasledimo namreč sama znana imen« veteranov Skandinavije. Tako Jernberga, Rdnnlunda, Perssona, Stefan*-«ona, Olssona, Martlnssonovo, Gustanvssonovo in druge. Švedi bodo nastopili v Innsbrucku na dolgih tekaških progah z devetimi tekmovalci i8 štirimi tekmovalkami, štirimi skakalci, enim tekmovalcem v nordijski kombinaciji ter štirimi alpskimi tekmovalci In dvema alpskima tekmovalkama-
B Največje presenečenje nedavnega svetovnega prvenstva v rokoborbi Je bil prav gotovo 22-letni Američan James Raschke. James se ukvarj* z rokoborbo šele od meseca aprila letos, osvojil pa je bronasto medalj«-
#	Drugi najboljši boksar na svetu v težki kategoriji Patterson nuo* svojim sparing-partnerjem za njihov trud tudi posebne premije. V kolikof sparing-partnerju namreč uspe, da spravi Pattersona na deske, sl Je vsa-kikrat zaslužil 190 USA dolarjev. Vabljiva spodbuda nasprotniku, ki zag«" tavlja nekdanjemu svetovnem prvaku tudi soliden trening. Vendar <•« sedaj ni bilo še poročil, da bi Patterson moral na pod v ringu.
Stiokovno
Izredni uspehi novega načina oživljanja - Upi-havanje izdihanega zraka v pljuča - najnovejša, a stara metoda oživljanja - Navidezna smrt največji sovražnik reševalcev
S
'NAŠ TELEOBJEKTIV
Prihodnjo soboto in nedeljo bo v organizaciji AD Kladi-varja v Celju finale letošnjega ekipnega prvenstva Jugoslavije v atletiki za člane in članice. Ne glede na to, da je to tekmovanje že samo po sebi eno, največjih v domači konkurenci, pa mu velja zapisati še eno pomembno novost. Prvič po osvoboditvi se je sistem ekipnega tekmovanja spremenil. Ne sicer v celoti, pač pa vsaj pri finalnem tekmovanju. Do finala je šlo po stari ali
drugi 11 itd. Prednost tega načina je v poenostavljeni organizaciji vsaj glede računanja rezultatov, še posebej pa v mnogo večji zanimivosti za gledalca ,ki lahko prvič kolikor toliko sproti spremljajo borbo za prehodne zastave Atletske zveze Jugoslavije. Da-
rih najboljših prvič ne sili k maksimalnim rezultatom, ker že z manj truda lahko poberejo prvo mesto in s tem 12 točk, drugič pa tudi ne nagrajuje velike nadmoči nekaterih tekmovalcev, ki sl jo lahko po prejšnjem sistemu v točkah uspešno uveljavijo. Najbolj
Po novem ali po starem
bolje rečeno, nekoliko obnovljeni formuli, tako da so se v finalu zbrale tiste ekipe, ki so na republiških tekmovanjih zbrale največje število točk po starih tabelah za mnogoboje pri dveh tekmovalcih na panogo. Finalno tekmovanje poteka enako kot doslej vse do točkovanja, tam pa pride do zelo bistvene razlike. .Namesto tablic, se pravi ocenjevanja rezultatov, prehajamo na ocenjevanje doseženih mest. Med 12 tekmovalci v posamezni panogi bo najboljši dobil 12 točk,
nes je težko reči, ali bo nov način točkovanja bistveno ali pa sploh spreminjal uvrstitev 6 finalistov v moški in ženski konkurenci. Teoretično je seveda možno, da pride do zelo velikih razlik, ki bodo seveda posebej pomembne ,če se bodo primerile prav v borbi za prva mesta. Letošnji poskus je v veliki meri preizkušnja novega sistema. Prav lahko se zgodi, da bo za prihodnje leto obveljal ponovno prejšnji način. Glavna pomanjkljivost novega sistema je v tem, da nekate-
groba primerjava med obema načinoma bi bila po novem mnogo bolj zanimivo za gledalce in ugodnejše za kolektive s kvalitetno izenačenimi ekipami, manj ugodno pa za ekipe z asi na eni in podpovprečnimi tekmovalci na drugi strani.
Za konec naj ponovimo samo še finaliste. Pri moških bodo to Partizan, Crvena zvezda, Slavonija, Kladivar, Ljubljana in Mladost; pri ženskah pa Mladost, Kladivar, Branik, Slavonija in Crvena zvezda.
Dr. DUŠAN REPOVŠ

L

PISMA
iz Slovenije
LJUBLJANA'
Balinanje — Preteklo nedelj o je bil v Udinah (Italija) mednarodni medmestni turnir. Po izredni igri igralcev Ljubljane v postavi Petrovčič, Vrhovec, Požrl in Prunk je ekipa Ljubljane osvojila drugo mesto. Vrstni red: Torino, Ljubljana, Udine, Lyon.
KOPER
Jadranje na vodi. Istrske regate Pula—Koper se je udeležilo približno 30 jadrnic iz vseh istrskih mest. V razredu Zvezda je zmagala jadrnica Pula, v kategoriji L-5 je spet slavila zmago jadrnica Pula s krmarjem Jakopičem.V regati je nastopilo tudi 9 jadrnic LED, ki pa niso vidneje posegle v boj za prva mesta.
Ob zaključku istrske regate pa je koprski jadralni klub Jadro organiziral regato, na kateri so nastopili vsi najboljši tekmovalci. V kategoriji Zvezda je premočno zmagala naša olimpijska jadrnica Clia-Cha 3. Jadrnico je v odsotnosti Fa-fangela upravljal njegov flokist Janko Kosmina. V kategoriji L-5 je zmagala Podgorka s krmarjem Ver-kom.
LJUTOMER
(M. F.) Nogomet: Občinski odbor ZB v Ljutomeru je organiziral v počastitev 20-letnice smrti narodnega heroja Ivana Kavčiča-Nandeta na Desnjaku pri Ljutomeru mladinski nogometni turnir, na katerem so sodelovala štiri mladinska moštva, in sicer: Veržej, Bra-noslavci, Cezanjevci in Banovci. Na turnirju so zmagali mladinci Veržeja.
MURSKA SOBOTA (F.	M.) Nogomet:	V zaostali
tekmi Pomurske nogometne lige je moštvo Turnišča premagalo Veržej z 1:0, tekma med Bakovci in Rakičanom pa se je končala neodločeno 3:3. S tem pa je bilo tekmovanje v Pomurski nogometni ligi za leto 1962/63 končano. Prvak je zasluženo postalo moštvo Beltinec, ki je v teku celega tekmovanja doživelo en sam poraz. .
Beltinci 22	21	0	1 11S:26
Gradbenik	22	18	3	1	9IŠ:35
Turnišče	22	15	2	"	"
Sobota B	22	13	1
Bakovci	22	10	4
Pušča	22	8	4
Veržej	22	8	2
Brazda	22	7	3
Rakičan .22	6	3
Puconci	22	5	4
Salovci	22	3	4
Bogojina 22	2	3
9i:32 86:44 53:57 41:67 43:83 42:64 13 ^49:70 13	58:84
15	29:82
17	28:89
Te dni je bilo v Murski Soboti posvetovanje športnih delavcev in fukcionarjev, ki ga je sklicala ObZTK v Murski Soboti. Na posvetovanju so razpravljali o teni, da bi bilo potrebno v Murski Soboti ločiti kvalitetni ' tekmovalni šport od množičnega športa ter s tem v zvezi dali več pomembnih pobud. S tem v zvezi bi bilo potrebno nekatere klube in društva, ki se ukvarjajo s kvalitetnim športom združiti, kar bi omogočilo združitev finančnih sredstev in strokovnih kadrov. Do združitve naj bi prišlo predvsem v nogometu in košarki, to je društvih, ki se ukvarjajo s kvalitetnim športom. Razgovori so v teku in pričakujejo, da bo do sporazuma prišlo še pred novo tekmovalno sezono.
V zadnji številki Poleta smo opozorili na naj pogostne j še vzroke nesreč pri kopanju in pokazali, kako lahko pomagamo ponesrečencu — z brega, v vodi in kako organiziramo pomoč potem, ko ga dobimo na suho.
Pred nami pa je tedaj najtežja in najvažnejša naloga. Ugotoviti moramo, če 'ponesrečenec še diha in če mu srce še bije. V tem primem imamo razmeroma lahko delo. Poskrbeti moramo, da se mu stanje ne poslabša in da ga zdravnik čim-prej lahko pregleda. Običajno pa bo ponesrečenec brez zavesti in seveda tudi ne bo dihal. Večkrat pa mu tudi srce ne utripa več. V takih primerih pa se mor ramo zavedati, da vsaka zapora zraka za nekaj minut že povzroči ustavitev srca, če pa srce dve do tri minute ne pošilja sveže, s kisikom prepojene krvi v možgane, nastopijo nepopravljive okvare v življenjsko važnih središčih v možganih in so vsi naši poskusi za oživljanje lahko zastonj.
Zato moramo ukrepati z vso naglico. Vsaka sekunda je dragocena! Če je utopljenec popil nekaj vode, ali jo zadihal v
pljuča, ga najprej prevalimo na trebuh in skušamo to tekočino čimprej odtočiti iz njega. To nam najlaže uspe tako, da stopimo preko njega in ga z obema rokama primemo pod pasom, drugi pomagalec pa ga potolče po hrbtu. Dohod zraku do dihal pogosto zapira pesek, mivka, rastlinje ali umazanija, včasih zobna proteza, včasih pa tudi zdrkne jezik navzdol in navzad. Tako bi svež zrak ne mogel priti do pljuč. Kazalec si ovijemo z robcem ali kako drugo čisto tkanino in skušamo čimprej odstraniti vse zapreke. Tako je vse pripravljeno za pričetek umetnega dihanja.
Umetno dihanje je potrebno v vsakem primeru, če utopljeni sam ne diha'. Masaža srca pa pride v poštev samo takrat, če je tudi srce že prenehalo z delom. V vseh učbenikih do danes ni bilo opisane predvsem take oblike in načini umetnega dihanja, pri katerih smo direktno ali posredno stisnili prsni koš ponesrečenca (izdih), vdih zraka pa

laaaaaaaaaaaaaat
Rezervirano
bralce
SLABO OBVEŠČANJE JAVNOSTI
Ker sem velik ljubitelj vodnih športov, predvsem veslanja in kajaka na divjih vodah, sem si želel prejšnjo nedeljo ogledati veliko mednarodno prireditev v Tacnu. Deževno vreme me je spravilo v negotovost ir nisem vedel, ali bodo kajakaši nastopili ali pa bo prireditev odpovedana oziroma odložena na drugi dan. Nikakor nisem mogel ugotoviti, kako Je s to tekmo, zato sem bil slabe volje, kljub vsemu pa sem se napotil pod Šmarno goro. Tam me je mojstrska vožnja najboljših kmalu potolažila. Kolikokrat se zgodijo podobne stvari, ko človek ne ve, kdaj je začetek prireditev oziroma, če priredite, sploh bo. v dnevnem časopisju beremo takšno objavo, v radiu je spet drugačna, pri vsem tem pa je gledalec večkrat zbegan in ne ve, komu bi verjel. Kaj mislite tov. urednik, mar ne bi lahko te stvari drugače in bolj spretno uredili?
D. S., Ljubljana, Titova
Vse kar trdite v svojem pismu, ustreza resnici. Mnogi ljubitelji te ali one športne discipline ne morejo dobiti pravega odgovora na vprašanje, zakaj takšno pomanjkljivo obveščanje športne javnosit? Pri tem ne smemo trditi, da je to izključno malomarnost organizatorja ali tiska, temveč bi lahko rekli, da nastanejo težave zaradi nespretnosti in zapletenosti, Ki se pojavljajo ad boe. Neštetokrat se je že zgodilo, da je ta dnevnik poročal tako, drugi spet drugače in npr. nogometna tekma, ki bi se morala začeti ob 16. uri, se je v resnici začela šele ob 16.30! Tudi radijska obvestila so včasih drugačna od časopisnih objav in zato nastane zmeda, ki spravlja v slabo voljo gledalca tn v čudno luč organizatorja. Mnenja smo, da bi morali vsi prizadeti, torej klubi in društva, pravočasno obveščati Javnost o kraju in času prireditve. Ce pa nastane kakršnakoli sprememba, potem ne bi bilo morda napak vsega tega sporočiti poštni uslužbenki na številko 08 in tam bi vsi prizadeti lahko zvedeli spremembo glede začetka tekme. To je seveda naš predlog, so pa verjetno še kakšni boljši. Vsekakor ne smemo dovoliti, da bo športna javnost glede tega obveščanja napačno poučena, saj takšne zmote škodijo predvsem klubskim blagajnam in sploh popularizaciji športnih prireditev.
ALI JE SPORED PRAVILEN?
V zadnji številki vašega lista ste objavili nogometna sporeda I. zvezne lige in II. zvezne lige v zahodnem delu. Potem, ko sem podrobno pregledal spored II. zvezne lige, sem opazil, da posamezna kola ne tečejo po vrsti od 1. do 15! Ali vam je ponagajal tiskarski škrat, alt pa Je spored res tako sestavljen?	A. T., Kamnik
Spored, ki smo ga objavili v našem listu, je popolnoma pravilen. Ker ima namreč II. zvezna liga dva člana več kot prva, bodo nogometaši te skupine XIV. in XV. kolo odigrali dve nedelji med prvenstvom, ko ne bodo na sporedu tekme I. zvezne lige. Tako bo I in II. zvezna liga zaključena isto nedeljo.
i ■?'
NASLOV MARJANA PEČARJA
Prosim uredništvo, če mi sporoči, kje bi lahko dobil naslov Marjana Pečarja. Rad bi se z njim dopisoval.
Jakob Marjan, Vojnik 17
Marjan Pečar je trenutno na odsluženju vojaškega roka v JLA. Njegov točen naslov je naslednji: Marjan Pečar, V. p. 9658/12, Ljubljana.
. ZANIMAM SE ZA KOLESARJE
Kot zvest bralec Poleta bi vas prosil, če mi lahko posredujete naslove kolesarskih društev Odreda, Roga in Branika. Zanima me tudi, kaj je z Žirovnikom in Šebenikom? Ali bo Boltežar spet oblekel dres Odreda, ko se bo vrnil Iz JLA?
Ivan K., Nova Pazova
Glede naslovov kolesarskih klubov Odreda, Roga in Branika vam sporočamo, da lahko napišete naslov: Kolesarski klub Rog ali Odred (oba Ljubljana) in Branik (Maribor) in pismo bo gotovo prišlo v prave roke. Glede Žirovnika naj vam povemo, da je prenehal z aktivnim sodelovanjem že lani, v zadnjem času pa ga večkrat slišimo kot komentatorja pri radijskih poročilih in pri televizijskih oddajah. Morda se bo posvetil športnemu novinarstvu? Za Šebenika ste gotovo slišali, da Je nastopal na dirki Tour de VAvenir. Letos nima tolikšnega usoeha kot v preteklosti. Kaže, da je izčrpan in težko je reči, da bo še kdaj dosegel formo prejšnjih let. Boltežar bo kmalu slekel vojaško suknjo in spet oblekel dres Odreda.
Slika 2	’	Slika 1
prepuščali lastni elastičnosti prsnega koša. Ko so iskali uspešnejše načine/ so se spomnili na prastaro obliko oživljanja — vpihovanje lastnega izdihanega zraka ponesrečencu neposredno v usta.
Ker verjetno večina naših bralcev te nove, a silno uspešne metode ne pozna, jo bomo v kratkem prikazali.
Ponesrečenca položimo vnak, glavo mu upognemo navzad, z levico močno pritisnemo koren jezika navzgor, s čemer preprečimo, da bi zapiral pot zraku (slika 1).
Običajno preko robca ali čiste tkanine nato z vso močjo vpihavamo izdihani zrak v nos, ali pa tudi v usta (v tem primeru pa moramo zatisniti obe nosnici) ponesrečenca. Na ta način dosežemo »vdih«, ki je mnogo bolj izdaten, kot pri vseh ostalih načinih umetnega dihanja. Zrak iz pljuč gre sam (slika 2).
Če je potrebno, še obrnemo ob »izdihu« glavo vstran, s prosto roko pa gnetemo predel trebuha tik pred rebrnim lokom, da iztisnemo morebitni zrak, ki bi zašel v želodec (slika 3).
To so osnovni principi te nove oblike umetnega dihanja.
/ Podrobnosti bi bile še v zvezi s položajem reševalca: ta običajno kleči ob glavi reševanca pravokotno na njegovo telo. Ob vdihu se vzravna in zajema globoko sapo, ko vpihava pa usta tesno položi okrog nosu oziroma ust reševanca. Prvih 20 dvi-hov naj bo čim hitrejših, kasneje pa — dokler reševanec sam ne začne dihati — naj ne presega 12 vdihov na minuto. Pri otrokih pa usta reševalca lahko pokrijejo nosek in usteča.
Pri prenehanju dela srca pa je edina pomoč v tako imenovani masaži srca, ki je v bistvu udarjanje na predel srca v ritmu srčnega utripa (60 krat na minuto).
Upamo, da smo vas s tem kratkim opisom toliko zainteresirali, da si boste podrobnosti prebrali v novem priročniku prof. dr. Mirka Derganca »Osno-ali pa kar bi bilo najbolje, da se ve prve pomoči za vsakogar«, boste jeseni vpisali v tečaj prve pomoči.	1
S tem- pa niso razvrednoteni dosedanji načini izvajanja umet-
nega dihanja, predvsem metoda po Hogler-Nielsenu, ki je prav pri utopljencih zelo prikladna zaradi položaja ponesrečenca.
če pa poškodovanec pride kmalu k zavesti, ga pustimo ležati na mirnem kraju do prihoda zdravnika. Položimo ga tako, da ima glavo na roki, ki jo je spodvihal, leži pa naj na boku. V tem položaju se nam ne bo zadušil, če prične povračati in tudi diha laže, kot če bi ležal na trebuhu ali hrbtu.
Vse, ki bi jih zanimale oblike reševanja iz vode obveščamo, da bo v soboto 27. in nedeljo 28. t. m. kratek seminar o reševanju iz vode in oživljanje. Vse podrobnosti lahko zvemo na Glavnem odboru Rdečega križa (21-169), Mirje 19.
Obisk pri telesnovzgojmh organizacijah
TVD Partizan Celje-Mesto si s soojo dejavnostjo iz dneva, o dan pridobiva vse večji ugled v celjskem okraju. Pred 10. leti je bilo društvo znano predvsem po delu v temeljni telesni kulturi, o zadnjih letih pa so se o društvu razvile nekatere športne panoge, ki dosegajo vse večjo kvaliteto.
Društvo ima trenutno 350 aktivnih članov, ki se ukvarjajo s temeljno telesno kulturo in nad 150 članov v posameznih sekcijah. V društvu imajo rokometno, košarkarsko, namiznoteniško in težkoatletsko sekcijo. Zal je telovadnica društva zaradi šolske telesne vzgoje zelo zasedena in zato društvo ne more sprejeti oseh, ki bi želeli v društvu delati.
Od vseh sekcij je brez dvoma najuspešnejšo rokometna. Z delom je pričela pred 5 leti in danes se že lahko pohvali z velikimi uspehi. Ze leta 1959 so bili pionirski prvaki Slovenije in tretji v državi. Po teh začetnih uspehih so vsi pričeli delati zelo resno in uspehi seveda niso izostali. Rokometno moštvo se je uvrstilo v slovensko ligo, vendar je zaradi finančnih težav prestopilo k celjskemu Železničarju. Pri društvu so osnovali novo moštvo, ki je letos okrajni prvak in bo jeseni sodelovalo o conski ligi- Vse te
uspehe so dosegli o članski konkurenci, čeprav je najstarejši član star komaj 18 let. V mladinski konkurenci so že 4 leta republiški prvaki, medtem ko so pri pionirjih nekoliko slabši. Višek uspeha je v svojem delu dosegla sekcija v letošnjem letu. V konkurenci 15 moštev je osvojila naslov mladinskega republiškega prvaka in dala kar 9 spojih članov za mladinsko reprezentanco Slovenije’,’ki-je letos nastopila na državnem prvenstvu o Ulcinju. Trije od celjskih mladincev so uvrščeni tudi v državno mladinsko reprezentanco. Društvo nenehno skrbi za dotok novih igralcev in jeseni bo o Celju pričela z delom prva rokometna šola v Sloveniji. Oktobra bo o Celju zopet velik rokometni turnir za »Nagrado Celja<, na katerem bodo sodelovala moštva Beograda, Zagreba, Sarajeva, Ljubljane in Celja. Omeniti moramo, da so lansko leto Celjani premagali Beograd, Zagreb in Ljubr Ijano.
Lani je pričela z delom tudi težkoatletska sekcija. Ze po enoletnem treningu so dosegli nekaj zelo lepih uspehov. Član društva Jože Urankar' je bil namreč na republiškem prvenstvu drugi, na državnem prvenstvu pa celo tretji in najbolje uvrščeni slovenski dvigale^ v lahki kategoriji. Letos upravi-
čeno pričakujejo o Celju od te sekcije še precej več.
Igralci namiznega tenisa so vsaj o celjskem okraju brez konkurence. Na oseh dosedanjih tekmovanjih so osvojili osa najboljša mesta in so o drugi republiški ligi trenutno na drugem mestu. V jesenskem delu imajo precej možnosti, saj bo jesenski del turnirja prav v Celju.
Tudi košarkarji so zelo delavni. Letos tekmujejo o okrajni ligi. vendar imajo v svojih vrstah mnogo nadarjenih mladih igralcev, ki so trdno zagotovilo, da je celjska košarka zopet na.poti navzgor.
O načrtih društva v prihodnjem nam je predsednik tov. Jovan povedal naslednje:
— Delo v društvu se odvija povsem po načrtu. Največ uspeha žanjejo rokometaši, ki bodo v kratkem morali dobiti tudi svoj stadion. Prav kvalifikacijska tekma med Slovanom in Slovenj Gradcem nam je pokazala. da vlada za to panogo izredno zanimanje. Zato moramo pohiteti z dograditvijo stadiona, ki bo lahko sprejel večje število gledalcev. Največja naloga je poleg gradnje stadiona seveda razsvetljava in pa priboriti si čimveč ur za delo o telovadnici. Če nam vse to uspe, bo naše društvo nedvomno doseglo še večje uspehel
/
21. julija 1963	)

IZ TURČIJE PIŠE TRENER PROF. MARJAN KOLARIČ
DRUGI LJUDJE DRUGE NAVADE
S taksijem čez 700 km — Revolucijo 21. maja prespal - štiri ure tedensko predavanje na Visoki šoli za telesno kulturo v Ankari - Jugoslovanski šporr uživa v Turčiji velik ugled
V začetku maja je znani atletski trener pVof. Marjan Kolarič odpotoval v Ankaro, kjer je prevzel nove posle pri turški atletski federaciji. Tam bo ostal delj časa, čred odhodom pa nam je obljubil, da bo za bralce Poleta od časa do časa napisal nekaj zanimivosti o potovanju po Turčiji. Danes objavljamo njegovo prvo pismo v prepričanju, da bo zanimalo tudi širši krog naših bralcev.
Oprostite, da se tako dolgo nisem oglasil. Hotel sem malo počakati, da dobim bolj jasno podobo o tukajšnjem športu, posebej v atletiki, kjer je tudi moje delovno področje. Ker nimam poseTme sposobnosti za pisanje, vas prosim, da iz te kaše, ki jo bom dahes vrgel na papir, napišete nekaj zanimivih vrstic za cenjene bralce Poleta.
Znano vam je, da je turška Atletska zveza zaprosila Atletsko zvezo Jugoslavije, da odstopi enega trenerja-specialista za mete za dobo 2 do 3 let. No in tako sem se znašel Jia anatolski visoki ravni, v srcu Male Azije — v Ankari, ki leži 838 m nad morjem.
Kako so me sprejeli, ne bi na dolgo in široko popisoval. Moj prihod je bil v znamenju karakterističnega gostoljubnega Bližnjega vzhoda. Prve dni sem samo odgovarjal novinarjem na vsa mogoča vprašanja, šele po 14 dneh pa sem dobil program bodočega dela. Ne vem, kako bi imenoval moj način sedanjega dela, lahko pa bi ga opisal takole: Na lovu za novimi talenti! To je pravzaprav vsebina mojega bivanja do konca tega leta. Turčija oziroma turška atletika je izrazito slaba v metih. V ilustracijo: krogla 14.2Q, disk 45.81, kopje 59,0, kladivo 48,40. Zaradi tega si je turška -zveza postavila za svojo osnovno nalogo v naslednjih 3 letih preiskati čimveč mladih, nadarjenih metalcev in jih vključiti v moderni sistem treninga in to nepretrgoma skozi vse leto. To nalogo, si lahko mislite, -sem prevzel z velikim veseljem, saj je z novinci več veselja pri delu kot s starejšimi atleti, ki so navadno bolj pametni kot trenerji. Torej — v času od junija do oktobra bo obiskoval posamezna mesta Turčije, kjer se mladina ukvarja z atletiko.
NAJPREJ V BURSO
Moja nova naloga me je vodila najprej v Burso, kjer so pred leti tekmovali tudi naši smučarji. Tam je smučarsko središče, oddaljeno 150 kilometrov od Istambula. Mesto ima odlično podnebje; leži pod planinami, podobno kot Maribor pod Pohorjem. V tem mestu sem našel dva nadarjena metalca, ki bi se lahko po 3 letih približala rezultatom: krogla 14 dos 15 m in disk 40 do 42 m! Na 'splošno so Turki majhne rasti Nin je zelo težko najti fanta, takšnega kot so Jugoslovani. Po enem tednu treninga v Bursi sem krenil z avtobusom v zgodovinsko mesto Kohya. Tu je svetovno znan samostan, dervišev, katerega je osnoval veliki filozof in pesnik Mevlana v XIII. stoletju. Konya je pravo turško mesto s starimi ulicami, desetinami džamij, vsaka hiša ima trgovino itd. V tem mestu sem našel 18-letnega metalca kladiva, ki jc z dvema obratoma dosegel 39 m. Ker je fant tudi dvigalec uteži, ,še dpstl obeta. Upam, da bo po 3 letih novi rekorder Turčije (stari rekord 53.71) ...
OB ČRNEM MORJU PROTI VZHODU
Najboilfe atleti Turčije so baje na Sredozemlju. Tako so mi vsaj rekli na zvezi. Zato sem z velikim zanimanjem krenil v Mersin, Adano in Ga-ciantep (blizu sirijske meje). Vožnja je trajala z- avtobusom iz Ankare v Mersin 12 ur. Pot me je vodila čez anatolske stepe Ze po 2 urah vožnje iz Ankare se znajdeš v pravi stepi,. kjer srečaš še karavane kamel, ki jih vodi osliček. Ni redkost, da vidiš crknjenega konja, ki ga trgajo stepski orli. Po zelo naporni vožnji sem se znašel v Merslnu. najbogatejši pokrajini Turčije. Tu se lahko vo/'š na stotine kilometrov skozi -antaže pomaranč in bombaža (1 kg pomaranč je pozimi pol lire, ali po naše 31 dinarjev). To mesto ima len stadion in precejšnjo tradicijo v atletiki. Imel sem več sreče. Našel sem dva metalca kopja in dva metalca
kladiva. Vsi so mladi fantje, žal s slabo fizično konstitucijo. Iz Mersina sem krenil v Adano, dalje v Gaziantep, od tam pa v Autalijo. V juliju bom obiskal Imir (Smirno). Od tam dalje me bo pot vodila v Maniso, Istambul, skratka obiskal bom vsa mesta ob Črnem morju proti vzhodu. Pomagam si s francoščino, ker mladina bolj slabo govori nemško, angleško pa ne obvladam najbolje.
POTOVANJE JE NAPORNO
Fri tolikih kilometrih in ogledovanju novih krajev, moram reči, da je potovanje naporno, vendar zanimivo. Iz Antalije v Ankaro sem na primer potoval s taksijem 720 kilometrov, kar tu ne pomeni nobene senzacije. Taksiji so veliki Chevroleti ali Buicki. Taksi je cenejši od vlaka, kar sem opazil v Turčiji in delno tudi v Grčiji.
Zanimivo je, da je nekaj predelov Turčije zelo civiliziranih, nekaj mest pa je zaostalo tudi za sto let. Tako je na primer v Mersinu kopališče v morju ločeno za ženske in moške z visoko steno. Ce prideš na kopanje z družino, se jim moraš za ves čas kopanja odpovedati. Celo svoje žene ne vidiš, ker pazniki pazijo, da moški ne hodijo blizu ograde, ki sega do 10 m globoko v morje. In kontrast temu? Zvečer v istem mestu na pol gole »fyar dame« zabavalo turiste s popularnimi trebušnimi plesi. Tudi lokale najdeš takšne kot v Parizu ali Frankfurtu, samo nekaj metrov naprej pa siromašno kolibo. Povsod srečaš visoko civilizacijo in zaostalost — bogastvo in siromaštvo. Kaže pa, da je liudstvo s takšnim načinom življenja zadovoljno . .
Omenil sem že. da je moj sedež v Ankari, kjer je tudi atletska federacija. Ankara, glavno mesto Turčije šteje danes že okoli 850.00« prebivalcev. Računajo, da bo v 10 letih število prebivalstva naraslo še za enkrat toliko. Neverjetno je, kako se to mesto širi In razvija. Ce stanujoč v moTier-nefn delu mesta, nimaš občutka. da si v Aziji. Moderni lokali, široke asfaltirane ceste, univerzitetna poslopja, parki itd. Staro mesto leži na dveh gričih in je pravi kontrast nove Ankare. Tako si po polurnem sprehodu iz moderne Evrope v Orientu.
ŠPORT IN TELESNA VZGOJA
V Ankari je razen univerze in mnogih visokih šol tudi Visoka šola za telesno kulturo — »Gazi institut«. Atletska federacija me je dodelija tudi šoli, kjer dvakrat na teden po 4 ure predavam o metih. Tako sem dobil stik s to institucijo, ki vzgaja kader ze telesno vzgojo. Predavatelji so študirali v glavnem v Nemčiji ali na Švedskem. Študij traja 3 leta. Program šole je poejnben našemu v Jugoslaviji, samo da je tu bolj popularen šport rokoborba, kjer so Turki osvojili že več svetovnih prvenstev. Ker še vedno primanjkuje kadra, je telesna vzgoja na šolah Čisto simbolična z izjemo na gimnazijah, kjer so dobro organizirana ilolska športna društva.
Atletika ni popularna, vendar se mladina zanjo vseeno zanima, seveda s pripombo, če je kvalitetna. V šolah ne dobijo dovolj znanja. V Ankari redno trenira 15 do 2« atletov, največ tekačev, ki so v primerjavi z ‘metalci zelo dobri (turški rekordi — 100 m. 10.G, 200 m, 22.1,	400 m, * 48,5,
800 m 1:50.0, 1500 m 3:46.6. 10.000 metrov 29:37.4). V Ankari je doma prvak Balkana v krosu Dalkilic, večkratni prvak Balkana v teku na 800 m Kocak (po rodu Bosanac iz Sarajeva)
Jugoslovane cenijo kot dobre trenerje za nogomet, košarko in atletiko. Najpopularnejša atleta sta v teh krajih Stanko Lorger in Mihalič. Letos bo poslala Turška zveza 4 atlete v trenersko šolo v Beograd. med njimi tudi Kocaka. ki dobro govori srbski. In še to: izreden uspeh košarkariev v Braziliii je tukaj zelo dvignil ugled jugoslovanskega športa!
Za zaključek tega pisma naj vam novem, da sem doživel tukajšnjo revolucijo. Bilo je 21. mala. ko je nastalo streljanje. Toda, kaj več o tem vam ne morem povedati, ker sem to revolucijo prespal. Vsa zmršniava je trajala 2 uri,4 bilo je 8 mrtvih, toda na splošno ni bilo resnejših posledic.


Ob premoru zvezne odbojkarske lige
Tokrat Ljubljana v drugi luči
Z XII. kolom so prekinili s tek-' movanjem judi v zvezni odbojkarski ligi. Prvenstvo bodo nadaljevali 25. avgusta, ko bo na sporedu XIII. kolo. Ze v eni naših številk smo zapisali nekaj več o tem najvišjem tekmovanju jugoslovanskih odbojkarjev in tudi ugotovili, da je kvaliteta letošnje zvezne lige mnogo slabša kot v preteklem letu. To so nam sedaj potrdila tudi že tri povratna kola in lahko ugotovimo, da so v standardni formi igrali le odbojkarji Jedinstva iz Brčkega, ki so se od lanskoletnega sedmega mesta v državi povzpeli sedaj na odlično drugo mesto. Vsa ostala moštva so bolj ali manj razočarala. Kljub temu, da je letošnje tekmbvanje v zvezni ligi povsem tekoče in tako omogoča moštvom normalne in redne priprave, pa na srečanjih ne pokažejo takega znanja, kot je bil to primer lani, ko je bilo tekmovanje mnogo bolj naporno. Kot vemo. so tekmovali po turnirskem sistemu in tako v dveh dnevih odigrali tudi po več tekem zapored. Morda je vzrok slabe kvalitete preutrujenost igralcev ali ugotovitev, da v letošnjem ' letu odbojkarji razen borbe za mesto v zvezni ligi, nimajo pred seboj višjega cilja. V preteklem letu je bilo namreč vse v znamenju svetovnega prvenstva v Moskvi in igra v dvoranah gotovo bolj ustreza. Letos tudi ne moremo biti zadovoljni z delc/m sodnikov, ki so prav v vsakem kolu povzročili negodovanja in razburjanja. Kot opažamo, v gosteh skoraj ni mogoče zmagati. Ne moremo razumeti, kako da v Zvezni odbojkarski ligi ne uvedejo delegiranja nevtralnih sodnikov, š čemer, bi bile vse te napake odpravljene. Žalostno je tudi. da so sodniki sodili dobro le tedaj, kadar so vedeli, da so prisotni člani Zveze ip da je na tekmi dežurna služba kontrole 'sojenja. To se je dogajalo v preteklem letu na vsakem turnirju in na delo arbitrov skoraj ni bilo pripomb.
Ze večkrat smo pisali o naših dveh predstavnikih v zvezni ligi Ho-
čah in Ljubljani. Medtem ko je stanje v Hočah bolj ali manj znano, bi se tokrat omejili z nekaj vrsticami &e na delo odbojkarjev iz Ljubljane. Trenutno je Ljubljana na sedmem mestu in ob pričetku tekmovanja od ljubljanskega ligaša tudi nismo mnogo več pričakovali. Po razpletu dogodkov v teh 12 kolib zvezne lige in ob nekaterih podrobnostih o življenju kluba samega, z njegovim delom in uspehi ne moremo biti zadovoljni. Zvedeli smo namreč, da je moštvo v zadnjem času povsem neredno treniralo in da se uprava kluba ni kaj dosti zanimala za delo svojega moštva. Ali se res ne bi moglo urediti, da bi nekateri igralci Ljubljane, ki živijo sicer na Jesenicah, v Kropi in Črnučah lahko vsaj dvakrat tedensko trenirali v Ljubljani? To je bil v zadnjem času' zelo redek primer!, Moštvo se je takorekoč zbralo šele na samih tekmah zvezne lige in tako je povsem razumljivo
da uspehi niso bili taki, kakršni bi sicer lahko bili, saj je Ljubljana na nekaterih srečanjih prikazala res dobro odbojko. Po drugi strani uprava kluba vse premalo ali pa sploh ne skrbi za delo moštva ob tekmovanju v zvezni ligi. Kako bi se sicer moglo pripetiti, da so igralci sami zbrali denar za odigranje zvezne tekme na tujem igrišču, ka-rpor so odpotovali brez trenerja in brez vodstva članoy uprave!? Pripetilo se je celo, da so prišli zaradi tega v mesto srečanja šele dve uri pred tekmo. Vse te pomanjkljivosti bi se dale odpraviti le z majhno požrtvovalnostjo članov uprave kluba in večji uspeh moštva prav gotovo ne bi izostal. To pa tembolj, prav v letošnjem tekmovanju, ko bi Ljubljana morala izkoristiti slabosti ostalih moštev in se uvrstiti mnogo više. Nerazumljivo nam je tudi. kako da na stadionu Ljubljane v Šiški, ki je '-'d^n naj lepših objektov v našem
glavnem mestu, ne znajo urediti in izkoristiti ugodnih pogojev za delo? Odbojkarsko igrišče je malomarno oskrbovano in sploh vse ostalo je v poraznem stanju. Le zakaj tako?
Lestvica po XII. kolu:
Mladost (Zgb)	12	11	1	35:11	23
Jedinstv (Brčko)	11	9	2	27:11	20
Jugoslavija	12	8	4	31:20	20
Zeljezničar (Bgd)	12	8	4	28:17	20
Jedinstvo (St. Paz.)	11	7	4	23:19	18
Crvena zvezda	12	6	6	21:23	18
Ljubljana	12	5	7	21:24	17
Mladost (Zemun)	U	. 2	9	12:29	13
Partizan	11	2	9	12:28	12
Hoče	12	0	12	9:36	12
Neodigrani sta	š<		tekmi XII.		
kola med Partizanom in Jedinstvom iz Zemuna ter Mladostjo (Zemun) in Jedinstvom iz Stare Pazove. Beograjski Partizan pa je bil kaznovan z odvzemom kazenske točke zaradi nastopa suspendiranega Ziv-koviča na tekmi z Zeljezničarjem.
M. \*aroga
Vivodu manjka le še I cm do 2 m
Povprečni rezultati v Celju
Celje, 21. julija. V petek popoldne je bil v Celju republiški atletski miting v počastitev občinskega praznika. Udeležba je bila zelo skromna, rezultati pa le povprečni. Omenimo naj le Zaletela, ki je dosegel letošnji tretji najboljši rezultat v državi in četrti najboljši rezultat vseh časov v Sloveniji v skoku v daljino. Odlikoval se je še kopjaš Rajk, ki je dosegel najboljši letošnji rezultat v Sloveniji, pohvaliti pa moramo tudi dobro žensko štafeto Maribora.
Rezultati: 200 m — Muc (Br) 22.7, Adič (Br) 22.7, 3000 m Fi-
JESENICE
strič (Din) 8:44.8, Kovač (Br) 8:47.2, 400 m ovire Kopitar (KI) 60.7, višina Kunej (KI) 170, Matoh (Os) 170, daljina Zaletel (KI) 7.21, krogla Pikula (KI) 15.26, Krunič (Br) 14.11, disk Sebalj (Din) 47.81, Vravnik (KI) 46.43, kopje Rajk (Lj) 64.45, mladinci: 100 m Šmid (Dinamo) 2:38.1, Mole (Os) 2:40.8, ženske: 100 m Lubej (M) 12.9, Stamejčič (KI) 13.0, 200 m Razpotnik (KI) 27.2, Kreže (M) 27.2, 80 m ovire Šerbec (Ki) 13.2, Ostrovska (Nr) 13.7, višina Korenčič (KI) 140, Rebula (M) 140, disk Jenuš (M) 35.64. kopje Kačič (Br) 46.04, Stamejčič (KI) 36.92, 4 X 100 m Maribor 50.5, Kladi-var 52.0.
j3Mllll!illlinilKlipillllllllllllnB8!l|IIIIBffl^
g Po dolgih letih želja in borb bo mesto Krsnj vendarle g Šobilo nov osrednji stadion. Slovesna otvoritev bo prihodnjo s nedeljo 28. julija, ko bo slovesna parada kranjskih športni-§J' kov in odkritje spomenika 245 padlim kranjskim tekmoval-M cem. Vse prireditve, ki bodo v zvezi z otvoritvijo stadiona, g bodo tudi hkrati v počastitev občinskega praznika 1. avgusta, g} Za otvoritev bodo nared dve nogometni in dve rokometni
1 PRIHODNJO NEDELJO 1 I SLAVJE V KRANJU |
igrišči, 6 igrišč za tenis in vse atletske naprave. Prihodnje leto bodo usposobili še košarkarska in odbojkarska igrišča. Doslej so potrošili 200 milijonov, potrebovali pa bodo še 150 milijonov, da bo stadion popolnoma dograjen. Že danes lahko trdimo, da bo nov cefttralni stadion velik preobrat v telesni kulturi v Kranju, saj doslej nobena športna panoga ni imela potrebnih naprav za nastope.

MEDNARODNI SLALOM POD GRINTAVCEM
»Triglav« in Guček najboljša
(P. U.) V počastitev občinskega praznika je bil na Jesenicah sinoči in danes mednarodni košarkarski turnir. Rezulati: Proletarec (Zagorje) : Radentein (Avstr) 68:84 (32:41), Jesenice :	Villach 81:32
(16:12), Proletarce :	Villach 72:54
(32:23), Jesenice : Radentein 62:57 (36:16). Vrstni red: 1. Jesenice, 2. Radentein, 3. Proletarec, 4. Villach.
V	mednarodnem kegljaškem dvoboju so včeraj Jesenice premagale Selpen iz Avstrije s 4834:4550 keglji.
V	vratih se je pričel enotedenski republiški alpinistični tečaj, kateremu prisostvuje 50 mladih alpinistov iz 25 alpinističnih odsekov slovenskih planinskih društev. Tečaj vodi naš znani alpinist Uroš Zupančič.
Jezersko, 21. julija. — Po nekajletnem premoru je Avto-moto društvo Kranj danes spet organizirale gorske dirke na Jezerskem za nagrado »Jezerski vrh«. Na današnji dirki so startali najboljši vozači iz Slovenije, Hrvatske, pa tudi iz Italije in Avstrije. Pet in pol kilometrov dolga proga je bila dobro pripravljena. drugo leto pa bo še boljša. ker bo asfaltirana.
Skupno je bilo na startu več kot 66 tekmovalcev. Najr^eč uspeha so poželi gostje iz Avstrije, ki so pobrali skoraj vsa boljša mesta. Prav z zanimanjem so gledalci pričakovali nastop Kranjčana Pintarja, ki se je po dveh letih spet pojavil na startu. Kljub temu. da ni treniral, je dosegel najboljši jugoslovanski čas in zato prejel pokal občinske
Jezersko, 21. jul. -— Poletna smučišča nad Češko kočo so danes sprejela smučarje na tradicionalni mednarodni slalom za pokal mesta Kranja. Tudi letos je smučarski klub Triglav organiziral prireditev v počastitev občinskega praznika. Letošnje
skupščine Kranj. Prvi absolutni rekorder jezerske proge pa je Avstrijec Manfred Klerr iz Gradca. Sploh pa je bil ta Avstrijec edini tekmovalec, ki je porabil za pot na Jezerski vrh manj kot pet minut.
Rezultati,— motorji do SOccm: Bernetič (Koper) 6:33.4, Koprl (Gr) 6:41.0, Bolko (Ljubno) 6:42.0, 125 ccm: Koprl 5:39.4, Breznik (Lj) 6:01.0, Ste-fe (Kamnik) 6:30,4. 175 ccm: I.eibgeb w. (Gr) 5:13.4, Josel (Gr) 5:19.4, Leib-geb (K) 5:55.0, 250 ccm Klerr (Gr) 4:57.8, Bernhardt (Gr) 5:11,0, Čuden (Tržič) 5:27.8, nad 250 ccm Klerr (Gr) 4:57.4, Josel 5:01.4, Prosi (Gr) 5:04.6, 7. Pintar (Kr) 5:25.4, prikolice: Černjavič—Berden (Mr. Sob.) 6:00.6. Sa-lobir Norbert ■ in Marta (Ce) 6:07.6 , Hrast—Kralj (Tržič) 6:13.8.
tekmovanje je bilo nedvomno eno najbpljših doslej. Skupno je nastopilo nad 60 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh močnejših slovenskih klubov, poleg tega pa še iz Zagreba in Beljaka. Gostje so poslali dokaj dobro ekipo, vendar sta bila njihova najboljša vozača diskvalificirana in tako ekipa ni prišla v poštev pri ekipni razvrstitvi. Na start,u so bili tudi vsi najboljši naši smučarji, z Jeseničanom Lakoto na čelu, ki je odlično vozil, pa so ga zaradi malenkostne napake dikvalificirali in je tako izgubi) prvo mesto. Tako pa si je priboril to častno mesto Ljubljančan Guček. PokaL.mesta Kranja je osvojil smučarski klub Triglav. Lanskoletni zmagovalec Fužinar je bil drugi.
Proga j'e bila zelo zahtevna Njena dolžina 450 m. višinska ■ razlika 150 m, 56 vratič.
Rezultati — člani: Guček (E) 110.6. Klinar (Jes) 114,9. Jamnik (Tr) 115,4. Rakovič (Tr) 116,6. Pečornik (Zgb) 124,4; članice: Fanedel K. (E) 118 3 A n Vele
(Tr) 125,5, Fanedel M. (Fuž) 140,1, Tindl (Beljak) 140,3, Keše (Jes) 161,9; mladinci: Zajc (E) 122.6, Kcro (Part. Javornik) 127,0, Gartner (Part. Selca) 133,4, Seimonia (Beljak) 137,3. Potočnik (Fuž) 143,1.
Grozdonovič in Živammč zanesljivo v Oslu
Zagreb, 21. jul. Na velikem strelišču v Doktorščini je bilo danes končano dvodnevno streljanje z vojaško puško, kjer so sodelovali vsi^ naši kandidati za evropsko prvenstvo v Oslu. Končni rezultat po 2 'tekmovanjih m 4 serijah je naslednji; Grozdanovič (Niš) 2074. Zi-vanovič (G. Mil.) 2073, Mikolič (Lj) 2055. Vrbinc 20i5. Jež (vsi Lj) 2046, Anic (Za^)	2023. Cvetkovič (Os)
2017. Jager (Ce) ^015.
Prvi 4 se bodo skupno pripravljali do 12. avgusta v Ljubljani. Potni list za Norveško sta si že zagotovila Grozdanovič in Zivano-vic. pridružila pa se jima bosta tudi Mikolič in Vrbinc, vendar samo v slučaju, če jima bo v Ljubljani uspelo doseči normo 525 krofov
PINTAR REKORDER
OGLJIKOVA, LEGIRANA IN VISOKO LEGIRANA
PLEMENITA JEKLA
VALJANA - KOVANA - LITA
INDUSTRIJSKI NOZl — KOLESNE DVOJICE — VZMETI — GRELNA ŽICA — VALJI ZA HLADNO VALJANJE KOVIN — VALJI ZA VALJANJE BREZSIVNIH
ZA KVALITETO JAMČI: — znak-oziroma firma z nad 300-letnimi izkušnjami izdelave žlahtnih jekel
CEVI	\
USLUGE;
—	termična obdelava: kaljenje, poboljšanje, cementiranje
—	mehanska obdelava: groba in fina za ulitke in odkovke
—	informacije in navodila za izbiro, obdelavo, predelavo in
—	termično obdelavo ter uporabo naših jekel
—	strokovni tečaji za brusilce industrijskih nožev in kalilce
PNEVMATSKO ORODJE
—	vrtalna kladiva
—	podporne noge
—	odkopna kladiva
—	kladiva za zakovičenje in sekanje
—	ročni brusilni stroji
—	nabijači peska
—	armature in priključki
| R A V N E j
MA koioskem
Lesno industrijski kombinat
CELJE
ČESTITAMO VSEM
DELOVNIM LJUDEM
K DNEVU VSTAJE
ATLETSKI DVOBOJ SZ : ZDA
Rekordna zmaga ZSSR
NADALJEVANJE S 1. STR.
roboju se je zelo zavleklo, predvsem zaradi odličnega skakanja ob palici sovjetskega predstavnika Ovsejenka, ki je dosegel 4,60 in naskakoval celo 4,70 m. Po sedmih panogah deseteroboja je vodil Kuznecov s 5658 točkami pred Pavlyjem 5551, Em-bergerjem 5401 in Ovsejnkom 5122. Nekaj glavnih značilnosti dvoboja bi lahko strnili v naslednjih ugotovitvah:	prvič,
Američani so pri moških dosegli doslej najskromnejo zmago, drugič: sovjetske atletinje so zmagale z rekordno razliko, tretjič: neuradna skupna ocena je prav tako rekordna v korist Sovjetske zveze, četrtič: splojna raven prireditve je bila nekoliko nižja kot v preteklih letih.
Rezultati drugega dne — 2r metrov: Carr (ZDA) 20,9, Dray-ton (ZDA) 21,3, Ozolin (SZ) 21,5, Tujakov (SZ) 21,7; 1500 m: Bur-leson (ZDA) 3:41,0, 0’Hara (ZDA) 3:41,3, Savenkov (SZ) 3:44,8, Belicki (SZ) 3:45,6;: 5000
metrov: Turin (SZ) 13:50,0, Ivanov (SZ) 13:50,4, Keafe (ZDA) 14:30,0, Fishback 14:51,0; 400m ovire: Atterrbery (ZDA) 50,4, Cawley (ZDA) 50,9, Anisimov (SZ) 51,3, Kuklič (SZ) 52,6; 3000 ka (ZDA) 56,39, Baltušinkas (SZ) 8:35,0, Sokolov (SZ) 9:41,6, Tray-nor (ZDA) 8:50,4, Zwolack (ZDA) 9:19,5; višina: Brumel (SZ) 228, Johnson (ZDA) 215, Bolšov (SZ) 210, Stuber (ZDA) 210; troskok: Fedosejev (SZ) 16,11, Kreer (SZ) 15,97, Horn (ZDA) 15,68, Sharpe (ZDA) 15,59; disk: Silvester (ZDA) 61,44, Bab-ka (ZDA) 56,39, Baltušnikar (SZ) 54,42, Trusenjev (SZ) 53,95; kopje: Lusis (SZ) 83,09, Covelli (ZDA) 78,36, Stuart (ZDA) 71,80, Cibulenko (SZ) 71,49; 4 X 400 m: ZDA 3:04,4, SZ 3:08,6; točke (brez deseteroboja) ZDA 116, SZ 106, ženske — 200 m: Itkin^ (SZ) 24,1, Popova (SZ) 24,2, Brown (ZDA) 24,5, Wilson (ZDA) 25,2; 800 m: Dimitrijeva (SZ) 2:07,8, Muhanova (SZ) 2:08,0, Hagerty (ZDA) 2:18,0; 80 m ovire: Kulkova (SZ) 10,9, Černiševa (SZ) 11,0; daljina:
Sčelkanova (SZ) 6,35, Tališeva (SZ) 6,12, White (ZDA) 6,10, McGuire (ZDA) 5,69; krogla: Press (SZ). 17,59, Zibina (SZ) 16,29, Shepherd (ZDA) 14,22, Wyatt (ZDA) 13,99. Končno stanje točk: SZ 75, ZDA 28, neuradna skupna ocena (brez deseteroboja) SZ'181, ZDA 144.
V	nadaljevanju dvoboja so bili v deseteroboju doseženi naslednji rezultati: 1. Kuznjecov (SZ) 7666, 2. Ovsejenko (SZ) 7631,, 3. Pauly (ZDA) 7536, 4. Emberger (ZDA) 7113 točk.
V	moški konkurenci so zmagali atleti ZDA s 119:114, v ženski konkurenci pa atletinje SZ s 75:28. V neuradnem skupnem dvoboju pa so zmagali atleti in atletinje SZ s 189:147.
Moskva, 21. julija. Pred ne popol-noma polnim stadionom V. I. Lenina v Moskvi se je včeraj pričelo peto srečanje atletskih reprezentanc ZDA in SZ. V ne najboljših tekmovalnih pogojih, moteč veter, pa je že prva polovica srečanja dala vrsto odličnih rezultatov, čeprav smo pogrešali slično rekordno žetev kot na prejšnjih dvobojih. Bolj zanimiva so bila nekatera presenečenja kot npr. zmaga Miha j lova v ponovljenem teku
DVE MEDNARODNI NOGOMETNI TEKMI V LJUBLJANI
Tesna zmaga Ljubljane
Ljubljana, 21. julija. Tisti, ki so prišli danes popoldne na stadion Ljubljane gotovo niso pričakovali, da bodo gledali kaj prida nogometno tekmo. Ime dunajske Olimpije v nogometnem svetu namreč ni prav nič znano, saj tekmuje ta enajstorica v tretji avstrijski ligi. Kljub temu pa smo bili vsi presenečeni nad nekaterimi dobrimi posamezniki v enajsterici gostov in tudi nad požrtvovalno igro simpatičnih Dunajčanov.
Seveda morama takoj ugotoviti, da je bila tekma daleč od takih, ki
Olimpija spet v Ljubljani
Nogometaši ljubljanske Olimpije so danes nastopili v prijateljskem srečanju v Varaždinu s tamkajšnjim Vartek-som. Danes je bil tudi zadnji dan priprav v Velenju in bodo od ponedeljka dalje nogometaši Olimpije nadaljevali S pripravami v Ljubljani.
Na pripravah v Velenju sta bila tudi nova Člana Olimpije Kapidžič in Kokot (prej člana sarajevskega Železničarja), ki sta podpisala pogodbo za štiri leta.
Mednarodni nogomet
OFK Beograd : Empor 2:1
Beograd, 21. julija — V tekmovanju za mednarodni nogometni Pokal je danes domači OFK Beograd premagal enajstorico iz NDR Empor z 2:1 (1:1). Strelca golov za beograjski klub sta bila Perišič v 16. in i Skoblar v 68. min. igre Chorzov — Polonia : Crvena zvezda 6:1 (4:1)
Dunaj — Vienna : Sparta (Rotterdam) 4:1 (2:0)
Eindhoven — Filips : Rapid (Avstr) 1:2 (1:1)
Enchede — Enchede :	Oergryte
(Šved) 3:3 (1:1)
Bratislava — Slovan : Ruch 4:1 Spat — Hajduk : »SONP« 2:1 (0:0)
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V TENISU
Grmovšek že finalist
Maribor, 21. julija. Jutri se bo v Ljudskem vrtu končalo letošnje republiško prvenstvo vJtčhisu za člane ih članice. Med član?"se je v finale h vrstil Grmovšek, ki je v polfinalu izločil Ljubljančana Škulja z rezultatom 6:0, 6:3, 6:0. Drugi finalist pa “o znan po dvoboju med Zerovcem jh Vodebom, ki v času poročanja
nista končala igre. Pri ženskah
bosta v finalu pomerili Ljubljančanka Skuljeva in Kranjčanka Gunčarjeva pri starejših članih pa Al-“aneze in Škapin.
Rezultati — člani četrtfinale: Grmovšek : Dolešek 6:1, 6:1, Škulj : Čebular 6:4, 6:1, Zerovec : Ferenčak ”:2, 8:6, Vodeb : Breskvar 8:6, 7:5, Ranice — četrtfinale: Gunčar : Kačičnik 6:2, 6:1, Škulj : Bari 6:0, 6:0, Lipič : Houška 6:0, 6:0, Mihelič : ?uštaršič 6:0, 6:0, polfinale: Škulj : Lipič 6:3, 6:2. Gunčar : Mihelič 6:8, “:7. 6:1, st. člani — polfinale: Alba-Ježe : Žižek 6:2, 6:0, Škapin : Koser ,:3. 6:1. '
jih gledamo v prvenstvu, kajti videti je bilo, da ne gre za nikakršne točke, marveč le za prijateljsko srečanje. V začetku smo mislili, da so Dunajčani Izrazito podpovprečna enojstorica, -kajti komaj je preteklo slabih 20 minut igre, že je Turšič dvakrat premagal slabega dunajskega vratarja In povedel Ljubljana v vodstvo 2:0. Pričakovani smo celo, da bo, Ljubljana nadaljevala z napadi in da bomo videli pravo točo golov.
Res, videli smo devet golov, kar je skoraj redkost na nogometnih tekmah, vendar se ni tresla samo mreža Dunajčanov, marveč je moral tudi ljubljanski vratar kar štirikrat pobrati žogo iz svoje mreže. Ko so Dunajčani prejeli dva gola, so dokaj hitro uredili svoje vrste in kmalu zmanjšali na 2:1. Pred zaključkom polčasa smo bili priče nenavadnemu dogodku, ko se Je žoga odbila od prsi vratarja Ljubljane v vratnico in od tam v mrežo — avtogol In rezultat 2:2.
Tudi v drugem delu igre so goli padali kot na filmskem traku. Že v 48. minuti 3:2 za Ljubljano z golom Pašiča. dve minuti pozneje Je Hof-fbauer z izredno lepim voley udarcem (nailepši gol tekme) izenačil na 3:3. Bašnjec je v 65. minuti spet povedel. Ljubljano v vodstvo, dve minuti pozneje pa je Hoffbauer spet izenačil na 4:4. Končno je v 79. min. Turšič dosegel končni rezultat 5:4 In s tem tesno zmago za Ljubljano.
V enajstorici Ljubljane Je danes po dolgem času nastopil Dolenc, ki je še vedno član NK Maribor, vendar se bodo funkcionarji NK Ljubljane prav te dni skušali sporazumeti z vodstvom NK Maribor za njegovo izpisnico. Sicer pa je bilo moštvo Ljubljane danes nekoliko okrnjeno, saj niso nastopili trije stalni člani prvega moštva Frič, Džaferovič in Jež,
Ljubljana: Sular, Kristl«, Soštar Konic, Dolenc, Skušek, Bašnjec, Tur šič, Pašič, Ugrekovič, Popivoda.
Olimpija (Dunaj): Newald, Po pratt, RIngelmann, Polar, Kalten
TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL
Finale -
Švedska : Anglija
London, 21. jul. — Finalista letošnjega tekmovanja za Davisov pokal v evropski coni sta Anglija in Švedska. V finalnem srečanju se bosta pomerili od I. do 3. avgusta v Wimbledonu.
V	polfinalu so Angleži v Bri-stolu nepričakovano visoko premagali reprezentanco Španije z rezultatom 4:1. Rezultati: Sang-ster : Arilla 6:2, 8:6, 6:4, Wilson : Santana 4:6, 4:6, 8:6, 6:2, 5:7, Wilson—Sangster ; Santana— ■ Arilla 8:10, 7:5, 9:7, 4:6,~B:1, Wil-son : Arilla 6:4, 7:5, 6:3, Sangster : Santana 6:4, 7:5, 3:6, 4:6, 7:5.
V	drugem polfinalnem srečanju so Švedi v Baastadu premagali Južnoafriško unijo s 3:0. Lundgulst : Drystale 3:6, 3:6, 6:0, 6:3, 6:0, Schmidt : Forbes 6:4, 6:4, 3:6, 6:4, Lundguist— Schmidt : Forbes—Segala 8:6i 5:7, 7:5, 6:3.
brunner, Haller, Peletner, Ktissel-bacher, Hoffbauer, Paletisch. Neto-schil.
Strelci: Turšič v 15., 18. In 79., Pašič v 48. In Bašnjec v 65. min. za Ljubljano ter Haller v 34., Hoffbauer v 50. in 67. ter Suler (avtogol) za Olimpijo.
Sodnik Radonjič Iz Ljubljane.
Jutri popoldne ob 17.30 bodo Dunajčani odigrali še eno tekmo, tokrat bo nasprotnik ljubljanski drugollgaš Olimpija.
na 110 m ovire (prvič je favorit Jones kar obstal na startu, misleč, da da bo starter razveljavil start). S to zmago je evropski prvah svoji bogati žetvi (med ostalim Je premagal tudi Lauerja, ko je bil ta na višku) dodal še zmago nad odličnimi Ame-rikanci. Za sovjetske atlete ugodna presenečenja so bila še druga mesta na 100 m 400 m, 800 m ter seveda diskvalifikacija ZDA v sprinterski štafeti. Manj kot so mislili so dobili le v metu kladiva. Pri ženskah je šlo vse v glavnem po napovedih z izjemo drugega mesta za ZDA na 100 m.
Kvalitetno je bil odličen skok v daljino, kjer si je Boston s prvim skokom 8.19 m zapisal še eno zmago več proti staremu tekmecu Ter Ova-nesjanu, ki Je bil v skokih stalnejši, ne glede na to. da Je bil to šele njegov drugi start v tej sezoni. Že po prvem dnevu je postalo jasno, da je zmagovalec pri moških ZDA, pri ženskah SZ. neuradni v skupni razvrstitvi pa tudi SZ.
Rezultati prvega dne: 100 m Ha-yes (ZDA) 10.2, Ozolin (SZ) 10.4, Gil-bert (ZDA) 10.5, Prohorovski (SZ) 10.6, 400 m Williams (ZDA) 46.2, Ar-hipčuk (SZ) 46.3, Milburn (ZDA) 46.7, Sverbetov (SZ) 47.8, 800 m Dopree (ZDA) 1:47.8, Bulišev (SZ) 1:48.0, Groth (ZDA) 1:48.6, Krivošejev (SZ) 1:50.8, 10.000'm Ivanov (SZ) 29:10.2, Jefimov (SZ) 29:25.8, Mc Ardle (ZDA) 29:45.0, Edelen (ZDA) 30:04.0. 110 m ovire Mihajlov (SZ) 13.8, Lindgren (ZDA) 13.9, Jones (ZDA) 14.0, Kon-tarev (SZ) 14.3, daljina Boston (ZDA) 8.19, Ter Ovanesjan (SZ) 8.07, Hom (ZDA) 7.98, Barkovski (SZ) 7.90, palica Uelses (ZDA) 4.90, Pennell (ZDA) 4.70, Petrenko (SZ) 4.40, Bliznecov (SZ) 4.40, krogla Davis (ZDA) 18.88, 0’Brien	(ZDA)	18.87, Lipsnis	(SZ)
18.22, Karašev	(SZ)	18.21. kladivo
Connolly (ZDA) 66.75. Kondrašev (SZ) 65.78, Bakarinov (SZ) 65.32, Hall (ZDA) 61.61, 4 X 100 m SZ 40.2, ZDA diskvalificirana, hoja 20 km Solodov (SZ) 1:33:05.0, Ženin (SZ) 1:35:06.0, Zinn (ZDA) 1:41:34.0, Laird (ZDA) 1:42:24.0,	točke	ZDA	61, SZ	54 —
ženske:	100 m	Popova (SZ)	11.7,
McGuire (ZDA) 11.8, Itkina (Sz) 11.8, Tyus (ZDA) 12.0, višina Cenčik (SZ) 173, Montgomery (ZDA) 170, Kosten-ko (SZ) 165, Daniels (ZDA) 160, disk Press (SZ) 55.61, Jelkina (SZ) 51.97, Shepherd (ZDA) 45.20, Wyatt (ZDA) 42.24. kopje Ozollna (SZ) 54.41, Sa-stitko (SZ) 50.77, Baird (ZDA) 48.00. Davenport (ZDA) 48,82, 4 X 100 m SZ 45.0, ZDA 45.2, točke SZ 35, ZDA 17.
Osmerec Bleda je boljši
Šibenik, 21. jul. — Včeraj se je v Sibenikjj pričelo letošnje državno prvenstvo v veslanju. Potem, ko so včeraj nastopili juni-orji in članice, so bile danes na sporedu discipline članov, ki so privabile na veslaško progo v Šibeniku nad 5000 gledalcev.
V okviru državnega prvenstva je bil tokrat v Šibeniku še dvojni praznik — 40-letnica Veslaške zveze Jugoslavije in 40-letnica Krka iz Šibenika. Včeraj je bila v Šibeniku slovesna seja, katere so se udeležili vsi znani športni delavci veslaških organizacij. Po referatu, ki ga je imel predsednik Veslaške zveze Jugoslavije viceadmiral Ljubo Truta, so bile razdeljene nagrade najzaslužnejšim članom Veslaške zveze Jugoslavije.
Seveda je bila tako kot navadno v središču pozornosti zadnja točka današnjega sporeda, tekma osmercev. Potem, ko so veslači blejskega osmerca zmagali na prvomajski regati na Sejmski regati v Beogradu in na troboju veslačev Zahodne Nemčije, Avstrije in Jugoslavije na Bledu, je bilo pričakovati, da bodo uspeli tudi na letošnjem državnem prvenstvu. Veslači Mornarja so namreč premagali blejske veslače na letošnji Mednarodni regati na Bledu in so mnogi mislili, da bo osmerec Mornarja spet prevzel vodstvo v tej disciplini. Vzrok poraza na Mednarodni regati pa je bil nastop Blejčanov prejšnji dan na troboju, saj je bila pred njimi zahtevna naloga.
Danes so na državnem prvenstvu nastopili trije osmerci: Bled, Mornar In Krka iz Šibenika. Vse tri posadke so krenile s
starta s 44 zavesljaji na minuto. Pri 300 metrih je vodil Mornar. 900 metrov od starta je Bled še vedno veslal s 44 zavesljaji na minuto in je prehitel posadko Mornarja. 300 m pred ciljem je Bled vodil že celo dolžino čolna. Posadka Mornarja je s povečanjem števila zavesljajev skušala nadoknaditi zamujeno, vendar veslači niso imeli več dovolj moči. Mladi blejski veslači so zanesljivo zmagali za celo dolžino prednosti in tako potrdili, da so najboljša posadka v Jugoslaviji v tej disciplini.	,	-
Rezultati — četverec s krmarjem: 1. Mladost, 2. Gusar, 3. Partizan (Bgd), dvojec brez krmarja:
1.	Crvena zvezda, 2. Jadran (Rije-
ka), 3. Zagreb, skiff:	1. Lazar
(Trešnjevka), 2. Mornar, 3. Krka, dvojec s krmarjem: 1. Trešnjevka,
2.	Partizan (Bgd), 3. Zagreb, osmerec: 1. Bled 5:54,2 (rekord veslaške proge v Šibeniku), 2. Mornar 5:57,1,
3.	Krka 7:22,0.
Včeraj se je v Šibeniku začelo letošnje državno prvenstvo v veslanju. Najprej so bile na vrsti discipline juniorjev in članic. Pri moških je imel največ uspeha beograjski Partizan, pri ženskah pa Trešnjevka iz Zagreba.
Rezultati — Juniorji — četverec s krmarjem: 1. Mladost (Zgb) 6:37,2, '2. Gusar (S) 6:39,1, 3. Partizan (Bgd) 6:41,1, dvojec brez krmarja: 1. Partizan (Bgd) 7:05,2, 2. Zagreb 7:07,1,
3. Krka (šib) 7:13,8, skiff: 1. Mornar (Peterman) 8:25,8, 2. Krka (š) 8:38,1, 3. Bled 8:40,3, dvojec s krmarjem: 1. Zagreb 7:28,7, 2. Partizan (Bgd) 3:35,0, 3. Ošjak (B. Luka) 7:49,5, četverec brez krmarja:	1.
Mornar 6:20,2, 2. Mladost E:30,6, 3. Trešnjevka 6:38,8, double scoull: 1. Trešnjevka 6:51,4, 2. Partizan (Bgd) 7:05,8, 3. Branik 7:15,4, 4. Danubius 7:24,2, 5. Savica 7:28,0, osmerec: 1. Partizan 6:07,0, 2. Mornar 6:07,8, 3. Krka 6:20,6.	.
Končni vrstni red — moški: 1. Partizan (Bgd) 480 točk. Mornar 390, Mladost rzsb) 200, T^ka 200, Zagreb 160, Trešnjevka .10" Gusar 100, Bled 40:	ženske:	Trešnjevka
200, Partizan (Bgd) 150, Danubius 60, Tamiš (Pan) 40.
I. ZVEZNA PLAVALNA LIGA
Vrbovšek in Trtnikova ponovno najboljša
Nadaljevanje s 1. strani
L.) 5:16,4, 200 m prosto Penšič (P) 2:46,5, Ogrin (L) 3:01,7, Ra-dojkovič (P) 3:02,5, Bole (L) 3:04,0, 200 m metuljček Mileus-nič (P) 2:49,5, Poljanšek 2:49,6, Vošnjak (oba L) 2:50,9, 200m hrbtno Vrbovšek (L)	2:27,8,
Goršič (L) in Pavlovič (P) 2:41,0, 4 , X 100 m mešano Partizan 4:42,8, Ljubljana 4:49,7,
Zenske: 100 m prosto Trtnik (L) 1:09,1, Franjičevič (P) 1:16,9, Maier (L) 1:23,3, 400 m prosto Franjičevič (P) 5:51,0, Souvan (L) 5:51,2, Pauljev (P) 6:14,9, Holec (L) 6:24,2, 200 m prsno Tominšek-Spindler 3:08,0, Peterman (obe L) 3:12,6, Perišič (P) 3:14,8, 100 m metuljček Peterman 1:31,7, Roš (obe L) 1:37,1, Perišič (P) 1:41,9, 100 m
šič (P) 2:44.4, Pogačnik (T) 3:00.4, 200 m metuljček Brinovec V. 2:40.0, Peternelj (oba T) 2:49.5, 200 m hrbtno Pavlovič (P) 2:41.7, Rebolj (T) 2:42.0, 4 X 100 m mešano Triglav 4:43.1, Partizan 4:44.2, ženske: 100 m prosto Franjičevič (P) 1:14.2, Jančar (T) 1:22.1, 400 m prosto Franjičevič (P) 5:57.1, 200 m prsno Perišič (P) 3:16.6, Debeljak (T) 3:29.7, 100 m metuljček Bogataj (T) 1:34.8, 100 m hrbtno Pauljev (P) 1:21.5, Čolnar (T) 1:29.6, 4 X 109 m mešano Partizan 6:00.2, Triglav 6:03.1, Točke; Triglav 13.896, Partizan 13.037.
Tesna zmaga Mladosti
Ljubljanski plavalci so v četrtek gostovali v Zagrebu, kjer so v dvoboju z Mladostjo izgubili srečanje s tesnim rezultatom 200 točk.
Boljši rezultati: 100 m prosto Der-mastla 1:01.8, Zavrnik (oba L) 1:03.4, 400 m prosto Clekovič (M) 5:01.4, Breskvar (L) 5:15.4, 200 m prsno To-mičič (M) 2:51.0, Ogrin (L) 2:59.6, 200 m ihetuljček Volčanšek 2:39.0, Masnec (oba M) 2:45.6, Vošnjak (L) 2:50.4, 200 m hrbtno Vrbovšek (L) 2:29.0, Žerjal (M) 2:38.8, 4 X 200 m prosto Mladost 9:40.8, Ljubljana 9:47.2, ženske 100 m prosto Trtnik (L) 1:11.0, Veržl (M) 1:12.6, 400 ih prosto Verži (M) 5:35.0, Souvan (L) 6:01.6, 200 m prsno Kerker (M) 3:12.0, Peterman (L) 3:15.0, 100 m metuljček Pogačic (M) 1:33.5, Peterman (L) 1:35.2, 100 m hrbtno Souvan (L) 1:23.1, Wol-fart (M) 1:26.2, 4 X 100 m mešano Ljubljana 5:39.2, Mladost 5:39.2. Točke: Mladost 14.698, Ljubljana 14.433.
I. ZVEZNA WATERPOLO LIGA
hrbtno Pauljev (P)		1:20,0,
Souvan (L)	1:24,8, Holec (L)	
1:33,1, 4 X 100 m mešano Ljub-		
Ijana 5:39,5,	Partizan 6:03,2.’	
Točke:	Ljubljana	15.264,
Partizan 13.169.		
	Tablica	
Ljubljana	2	29.697	14.848
Mladost	2	28.911	14.455
Triglav	1	13.896	13.896
Partizan	3	39.746	13.249
(Številke	pomenijo:	število
Mladost že v vodstvu
Rogušič 4:30,7
Split, 21. jul. — Na plavalnem dvoboju I. zvezne lige med Mornarjem in Jadranom je Rogušič dosegel nov državni rekord na 400 m prosto v času 4:30,7. Prejšnji rekord Roguši-ča je bil 4:33,8. Drugo mesto je zasedel Dijakovič (Mornar), ki je s časom 4:35,8 izboljšal mladinski državni rekord na tej progi.
V okviru plavalnega troboja moških reprezentanc Italije, Nizozemske in Jugoslavije, ki bo 27. in 28. julija, v San Remu bo tudi predolimpijsko tekmovanje za ženske. Plavalna zveza Jugoslavije je za naši predstavnici na tem tekmovanju določila Zeierjevo za progi 100 in 400 m prosto ter Bjedovo za 100 in 200 m prsno.
nastopov, skupno število zbranih točk, povpreček na tekmo.)
Kranjčani boljši od Partizana
Sredi preteklega tedna so kranjski plavalci v svojem prvem nastopu v zvezni ligi premagali plavalce beograjskega Partizana. Prvi rezultati in točke govore, da so Kranjčani letos mnogo bolje pripravljeni kot so bili lani v prvih startih. Prav po-sebuno sta se izkazala Vlado Brinovec z zmagama na 400 m prosto in 200 m metuljček in Janez Kocmur, ki je ponovno zaplaval pod 59 sek.
Boljši rezultati: 100 m prosto Kocmur 58,9 Košnik (oba T) 1:02,2, 400 m prosto Brinovec V. 4:47.5, Brinovec P. (oba T.) 4:54.4. 200 m prsno Peri-
Po prvih dveh kolih letošnjega državnega prvenstva v water-polu je lanski državni prvak zagrebška Mladost z dvema zmagama in odlično razliko v golih že v vodstvu.
Rezultati — I. kolo: Jug : Mornar 4:2 (0:1, 1:0, 2:0, 1:1), Jadran (Hn) : Jadran (S) 5:2 (1:0, 1:1, 3:1, 0:0), Mladost : Partizan 2:1 (1:1, 0:0, 0:0, 1:0), Crvena zvezda : POSK preloženo. II. kolo: Mladost : Crvena zvezda 6:1 (1:0, 1:0, 3:1, 1:0), Jug : Jadran (S) 3:3 (1:1, 2:0, 0:1, 0:1), POS^C : Partizan 3:5 (0:0, 1:2, 1:2, 1:1), Jadran (Hn) : Mornar 7:4 (3:0, 1:1, 1:1, 2:2).
Mladost 2 Jadran (Hn) 2
Jug
Partizan Jadran (S) POŠK Mornar C. zvezda
8:2
12:6
7:5
6:5
5:8
3:5
6:11
1:6
Danes se bodo v III. kolu srečali: Jadran (S) : Partizan, Mornar : Crvena zvezda, Jug : • Mladost, Jadran (Hn) : POŠK.
II. ZVEZNA WATERPOLO LIGA
Visok poraz Triglava
Rijeka, 21, jul. — Na prvem turnirju v okviru II. zvezne lige so bili doseženi naslednji ■ rezultati: Jedlnstvo (Zadar) : Medveščak (Zgb) 6:2, Primorje Rijeka : Triglav (Kranj) 10:1.
V	nadaljevanju turnirja sta bila dosežena naslednja rezultata: Primorje : Medveščak 4:1 (0:1, 3:0, 1:0, 0:0), Jedlnstvo : Triglav 7:0 (1:0, 3:0, 2:0, 1:0).
OBJAVA
V	ponedeljek, 22. t. m. bo ob 20. uri prvo kolo moštvenega plavalnega prvenstva SRS. V okviru tekmovanja bo troboj Radovljica—Triglav III in Ilirija. Po tem nastopu bo water-polo tekma Ilirija : Triglav.
V SKOKIH V VODO PRVENSTVO SLOVENIJE
Le klubsko prvenstvo
Ljubljana, 21. jut. — V četrtek in petek je bilo 'v Ljubljani prvenstvo Slovenije v skokih v vodo za člane in članice. Razen Kranjčana Cuka so nastopili le skakalci Ilirije. Več o problemu skakalnega športa pri nas bomo spregovorili v naši prihodnji številki.
Rezultati — moški, deska 3 m: 1. Obšteter (II) 106,80, 2. Cuk (Tr) 100,59, 3. Brezovar 99,19, 4. Krošelj 96,50, 5. Kranjc (vsi II) 94,70; stolp 10 m: 1. Obšteter 126,99, 2. Krošelj 81,68, 3. Peterlin 74,27, 4. Lovrišček 51,74 (vsi II); ženske, deska 3 m: 1. Jenko 98,79, 2. Lukežič 97,50, 3. Dolinar 83,97, 4. Antončič 82,15, 5. Krecelj (vse II) 55,47; stolp 5 m: 1. Lukežič 74,57, 2. Jenko 63,85, 3. Antončič 54,83, 4. Dolinar 54,69, 5. Mijovič (vse II) 41,07.
TOVARNA PAPIRJA IN CELULOZE
VEVČE-MEDVODE
SEDEŽ: VEVČE, P. LJUBLJANA-POLJE OBRAT VEVČE: TELEFON ŠT. 383-241 DO 245 OBRAT MEDVODE: TELEFON ŠT. 51-709
izdeluje papirje splošno priznane in preizkušene kakovosti:
BREZLESNE SPECIALNE TISKOVNE • BREZLESNE ZA OFFSETNI TISK • BREZLESNE PELURE • SREDNJE FINE, TISKOVNE IN PISALNE RAZNIH VRST • KULERJE RAZLIČNIH BARV IN GRAMATUR • SULFITNO CELULOZO: NORMALNO, BELJENO, SPECIALNO TRDO • STROJILNI EKSTRAKT • PINOTAN
Ob dnevu vstaje čestitamo vsem delovnim ljudem!
TOVARNA ELEKTROMATERIALA
»ELMA«
ČRNUČE PRI LJUBLJANI
PRI NAKUPU ELEKTROINSTALACIJSKEGA MATERIALA PAZITE NA ZAŠČITNI ZNAK ELMA
NA VSA MIKROSTIKALA DAJEMO PET LET GARANCIJE
K PRAZNIKU VSTAJE NAŠE ČESTITKE!

k.
Nismo še pozabili velikih dosežkov in velikega uspeha olimpijskih iger iz Rima 1960, ko stojimo na pragu novega svetovnega športnega slavja. Zanimanje za letne in zimske olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto, je že danes po vsem svetu izredno veliko. Znano je, da bodo IX. zimske olimpijske igre v Innsbrucku 1964 od 29. januarja do 9. februarja. Avstrijci si od tega veliko obetajo, seveda športniki pa računajo spet po svoje. Precej drugače je z XVIII. letnimi olimpijskimi igrami v Tokiu od 10. do 24. oktobra 1964, ki imajo mimo športnega obeležja poudarek predvsem v izredni oddaljenosti, zanimivosti in skrivnosti Dežele vzhajajočega sonca. Čeprav nas ločijo samo še meseci od velikih dogookov, je že danes razprava tako o zimskih kot letnih olimpijskih igrah tako med posamezniki kot pri narodih vse bolj živahna in celo dramatična.
Odločili smo se, da danes spregovorimo nekaj besed o organizaciji iger v Innsbrucku in Tokiu. Omejili smo se bolj ali manj le na krajše informacije, novosti in težave, na katere so naleteli marljivi Japonci in Avstrijci. Pred očmi moramo imeti, da bo prihodnje leto spet v znamenju olimpijske misli, ko se bodo narodi vsega sveta zbrali v športni areni in po svoje demonstrirali zahtevo po mirnem sožitju med narodi...

Osem ll-n,adstropnih blokov olimpijskega naselja v Innsbrucku je že zgrajenih. Sprejeli bodo pod streho skupno 5000 tekmovalcev, spremljevalcev, funkcionarjev in sodnikov. V prvih štirih stavbah bodo urejene moderne kuhinje in jedilnice. Po zaključku olimpijskih iger bodo bloke pregradili v stanovanjske zgradbe, kjer se bo lahko nastanilo 2000 družin
29. L — 9. n.
OLIMPIJSKE IGRE 1964
10. X. — 24. X.
999
TOKVO 1364
Innsbruck središče turizma in zimskega športa
Po svoji izredni legi v osrčju Evrope, nedaleč od največjih prometnih žil, je Innsbruck kot glavno mesto Tirolske že dlje časa znan kot eno največjih zimskošportnih središč in tyn-stičnih centrov. Kot poročajo statistiki, prenočuje v tem mestu vsako leto ,nad 1,500.000 tujcev od skupno 15,000.000 nočitev, kolikor jih beležijo. Ti podatki in sama kapaciteta Innsbrucka kot turističnega centra so prav gotovo odigrali odločil-
naselju, ki so ga gradili prav za nastopajoče, pričakujejo 1800 športnikov z 200 spremljevalci. Seveda so tudi za ostale turiste poskrbeli, da bodo lahko vsaj delno prebivali v samem mestu in bližnji okolici, sicer pa našli vse, kar pač potrebujejo in si želijo ob obisku tako velike športne prireditve. Sam Innsbruck šteje okoli 100.000 prebivalcev, izmed katerih računajo na 10.000 rednih obiskovalcev, nadalje pa še 40.000 gledalcev iz bližnje okolice, ki bodo dopotovali s posebnimi vlaki in avtobusi. V skupni oceni računajo, da bo za časa olimpijskih iger obiskalo dnevno Innsbruck v povprečju 100.000 gledalcev. Mnogi . se sprašujejo, kako se bodo v tem morju zahtev in želja znašli organizatorji?
Seveda si bodo prireditev ogledali tudi številni novinarji iz vsega sveta. Uradni komentatorji poročajo, da pričakujejo okoli 900 novinarjev, med njimi

potrebne informacije. Sam center bo neposredno povezan z vsemi starti* in cilji in skratka z vsemi prizorišči olimpijskih iger v Innsbrucku. Da je ta naprava in sam center res tehnično povsem dovršen, nam pove že podatek, da bo na primer iz tega centra le dve sekundi po prihodu tekmovalca v cilj objavljen .po zvočnikih njegov točen rezultat, na električnih deskah pa bodo vodili tekoče poleg rezultatov tudi vrstni red najboljših. O vseh teh dogajanjih bodo še posebej obveščeni novinarji na svojih tribunah, da bodo lahko nemoteno in točno poročali svojim redakcijam. Istočasno bo ta računski center objavljal tudi vse rezultate z ostalih tekmovanj ter vse zanimivosti in podatke okoli njih. V samem elektronskem centru bo to delo vodilo okoli 50 tehnikov. Če bo to informativno delo res tako steklo, kot napovedujejo, bo informativna služba med najboljšimi, kar smo jih lahko zasledili do sedaj.
ki pa bodo prenosne. V vsakem bloku je namreč 31 posameznih vstopnic za A in B skupino. Znane so tudi ‘že cene. Tako znaša vstopnina stojišča za vse tekme A skupine 1.100 šilingov,
B skupine 500, sedeži pa 2.200 in 3.300. Posamezne tekme bodo ha sporedu od 10. ure dopoldan do 20. ure. (Podroben razpored srečanj bomo objavili kasneje).
Tokio — vzornik olimpijskih iger!
Pokriti ledeni stadion v Tivoliju (Innsbruck), ki je že skoraj povsem zgrajen, bo največje umetno drsališče na svetu s površino ledene ploskve okoli 10.800 kvadratnih' metrov. V dvorani bo 2000 sedežev in 800 stojišč za gledalce. Pred pokritim ledenim stadionom je steza za hitrostno drsanje, kjer vidimo pri treningu nekaj tekmovalcev. (Posnetki so iz zadnji dni letošnje zime.)
no vlogo, da se Innsbrucku podeli organizacija IX. zimskih olimpijskih igre. Čeprav leži Innsbruck takorekoč prav na križišču vseh velikih mednarodnih poti, mimogrede nedaleč od alpskega prelaza Brennerja, je oddaljen le dve uri vožnje z vlakom do velikega mednarodnega letališča v Miinchenu. Ima izredno ugodne železniške zveze, saj so se sedaj Avstrijci tudi potrudili, da še izboljšajo prometne zveze in to predvsem po cestah. Tako je sedaj tik pred dograditvijo veliki evropski most, ki bo predvsem skrajšal pot turistom iz Nemčije in Italije. Speljali so ga čez 700 m široko Tiho dolino v višini 190 m. To je obenem tudi najvišji most v Evropi. Od tu bo speljana tudi povsem nova, 8 km dolga cesta v samo središče prizorišča zimskih olimpijskih iger.
Pa tudi v samem Innsbrucku je v zaključni fazi izgradnja novega, velikega ‘letališča. Tako so zagotovljene prav vse ugodne prometne zveze iz vsega sveta.
Razumljivo je, da v Innsbrucku pričakujejo izredno velik obisk. V samem olimpijskem
/
okoli 100 radijskih in televizijskih reporterjev ter približno 100 fotoreporterjev. Za vse te določene novinarje je že poskrbel Olimpijski komite, saj so bile prijave zaključene že s 15. junijem. Da bo novinarska služba lahko v redu potekala in s tem v zvezi tudi poročanje za tujino, bo predstavnikom tiska na razpolago večje število avtobusov in avtomobilov, ki jih bodo prevažali na sama prizorišča tekmovanj. Razen tega pa deluje v Innsbrucku posebna novinarska služba, kjer so in bodo na voljo potrebni bilteni, telefonske celice ipd.
ELEKTRONSKI RAČUNSKI CENTER
2e na prejšnjih zimskih olimpijskih igrah v Squaw Val-ley v ZDA so za izračunavanje in posredovanje vseh podatkov z uspehom uporabljali elektronski računski stroj. Po zadnjih sporočilih iz Innsbrucka pa so le-tu že pripravili še večji in modernejši elektronski računski center, od koder bo možno že v nekaj sekundah po zaključku starta v posameznih disciplinah dobiti rezultate, pa tudi ostale
TOČEN PROGRAM IN ABONENTSKE VSTOPNICE
Kot poročajo, bodo že do konca tega leta izdelali točen spored posameznih tekem. 2e sedaj je znan povsem podroben razpored tekmovanja hokejistov. Nastopilo bo 16 moštev in sicer po ključu, ki je bil sprejet na zadnjem svetovnem prvenstvu v Stockholmu. Hokejisti bodo tudi prvi pričeli s tekmovanjem, saj bodo kvalifikacijske tekme za uvrstitev v obe skupini že dan pred uradnim pričetkom olimpijskih iger. V 8 tekmah se bodo pomerila moštva med seboj po žrebu in jakostni razvrstitvi. Zmagovalci bodo nato na samem olimpijskem turnirju tekmovali v A skupini, poraženci pa v B skupini. Le-tu bodo igrali vsak z vsakim in bo v vsaki skupini na sporedu 28 tekem, torej skupno s predtekmovanjem bomo lahko videli 64 tekem. Tekme A skupine se bodo igrale na velikem pokritem stadionu, tekme B skupine^ pa na drsalni ploskvi razstaviščne
dvorane. Zanimivo je, da bodo v predprodaji za te hokejske tekme le abonentske vstopnice,
XVIII. olimpijske igre v Tokiu bodo prvi primer tovrstne prireditve mt azijskih tleh. Zato je tudi povsem razumljivo, da se Japonci izredno trudijo, da bi olimpijske igre res vsestransko kar najbolje uspele. Tuji opazovalci poročajo, da Tokio gradi in dela noč in dan. Japonci so prepričani v popoln uspeh. Prepričani so, da bodo lahko svetu pokazali, kako je treba organizirati olimpijske igre! .
Ce pogledamo nekoliko nazaj v zgodovino, bomo videli, da je Mednarodni olimpijski komite že leta 1940 namenil Japonski organizacijo XII. olimpijskih iger. To pa jim je preprečila japonsko-kitajska vojna. Enaka usoda je doletela tudi novega kandidata — naslednika Helsinki zaradi izbruha druge svetovne vojne. Tega leta olimpijskih iger ni bilo.
Japonci so prvič sodelovali na olimpijskih igrah 1912 v Stockholmu. Na teh V. olimpijskih igrah so sodelovali le z dvema tekmovalcema. Leta 1928 so si Japonci priborili tudi že prve medalje. Le štiri leta kasneje, na olimpijskih igrah v Los Angelesu, so si japonski plavalci priborili najboljša mesta, saj so osvojili S zlatih, 5 srebrnih in 2 bronasti medalji. Tako je bila Japonska med najuspešnejšimi narodi in je prehitela celo ZDA. To je seveda spodbudilo njihove športnike, da so se za naslednnje olimpijske igre 1936 v Berlinu res dobro pripravili. Zato tudi ne preseneča, da je v Berlinu startalo kar 134 Japoncev! Tudi v naslednjih letih so Japonci zabeležili res velike uspehe in zato ni nič čudnega, da se hočejo sedaj, ko bo olimpiada v Tokiu, izkazati tudi z brezhibno organizacijo samih iger.
NAJVECJI PROBLEM — UREDITEV PROMETA
Takoj ob prevzemu organizacije so se Japonci vestno lotili svoje naloge in tokijski olimpijski organizacijski komite (TOOC); v katerem so najvidnejši predstavniki japonskega športa, ugledni politiki, znanstveniki, kulturni delavci, predstavniki industrije, trgovine in turizma, je pričel z resnim delom. Tudi japonska vlada je določila svojega predstavnika, ki stalno spremlja razvoj dogodkov in neposredno preko predsednika vlade zahteva pomoč pri reševanju najtežjih organizacijskih problemov. Prvi predsednik OK je bil znani športni delavec Tsusimo, generalni sekretar pa Tabata. Da pri svojem programu ne poznajo popuščanja, kaže tudi to, da so v preteklem letu odslovili predsednika Tsusimo, ker na Azijskih igrah v Džakarti ni vodil pravilne politike v zvezi s stališčem ob nastopu Izraela in Formoze. Za novega predsednika OK so izbrali Yasukaweja, generalnega direktorja japonskega inštituta za izkoriščanje atomske energije.
Razumljivo je, da v Tokiu prav vse živi za olimpijske Igre. Vsi časopisi imajo svojo rubriko »Tokio 1964«, v kateri vsak dan poročajo o vseh zanimivostih in problemih. V tem prav nič ne zaostaja povsem poslovni list »The Japan Times«. V ilelo je skratka vključena vsa japonska javnost, vso težino dela pa nosijo prav občinski možje glavnega mesta. Pri tem ni izostala tudi industrija. Tako je sedaj tobačna industrija pripravila 30 milijonov škatlic cigaret z nazivom »Olimpija«, ki so že dlje časa v prodaji, in od skupne cene 60 jenov gre 10 jenov v dobro TOOC. Mimogrede naj pripomnimo, da je 360 jenov enakih vrednosti enega dolarja.
Največji problem imajo Japonci z ureditvijo prometnih žil v samem mestu. Tokio ima namreč 10 milijonov prebivalcev z letnim prirastkom 300.000 Rp.zen številnih domačih obiskovalcev pričakujejo, v času olimpijskih iger okoli pol milijona tujih obiskovalcev in po skupni oceni 30.000 tekmovalcev, funkcionarjev in spremljevalcev. Kaj to pomeni za že tako pregost promet na tokijskih cestah, nam je lahko razumljivo. Tako so se Ja-p,0?lc*. 0d*0čfli, da bodo do olimpijskih Iger Zgradili 146 km novih cest.
To Je najtežji problem organizatorjev, saj je za Tokio značilno, da ima izredno ozke ulice in da zavzemajo cestne površine le 9’/» celotnega mesta. Morda za primerjavo povemo, da odpade v Parizu od skupne površine mesta 25 "Z, na cestišča, v Washingtonu 44 *, itd. Kljub temu pa so vsa dela že v teku, pa čeprav so morali za rešitev cestnega prometa porušiti številne hiše.
Vsa ostala dela okoli stadionov, olimpijskega naselja so bolj ali manj že zaključena. Največja atrakcija pa bo prav gotovo nova železniška proga, tako imenovani viseči vlak, ki bo prvi tovrstni v Aziji. Pri gradnji- sodelujejo ameriški in evropski strokovnjaki. Enotirna viseča železnica ho povezovala središče mesta z olimpijsko vasjo. Proga bo tekla deloma nad cestišči v mestu, izpeljana pa bo tudi pod zemljo, da ne bt ovirala ostalega, že tako gostega prometa. S tem bo skrajšan prevoz v sam center mesta, od približno ene ure na le 16 minut. To bo velika pridobitev za mesto, železnica pa bo ostala nato tudi kot spomin na veliko olim-piado.
GIGANTSKE PRIPRAVE TEKMOVALCEV
Vsak organizator olimpiade si prav gotovo želi, da bi njegovi tekmovalci dosegli tudi kar največ uspeha. Tako pričakujejo tudi Japonci, da bo njihova zastava kar največkrat zaplapolala na jamboru ob spremljavi domače himne. To je pač največji ponos domačega občinstva in priznanje tekmovalcu za njegove uspehe. Seveda pa pri tem Japonci ne držijo križem rok, saj prav resno računajo na doslej največji uspeh svojih tekmovalcev. Le-ti se že dlje časa zelo vestno pripravljajo za nastop v vseh panogah. Kljub vsemu pa Japonci največ pričakujejo prav od svojih plavalcev. Zanimivo je, da računajo Japonci predvsem na mlade tekmovalce, ki jim nudijo prav vse za njihov razvoj. Nasprotno pa je selekcija izredno ostra. Za primer naj navedemo, da so v preteklem letu zbrali v olimpijsko moštvo 233 plavalcev in plavalk. Po daljšem vestnem treningu in pripravami so postavili norme, katere pa je doseglo le 70 plavalcev in 55 plavalk. Tako imajo v letošnjem letu na skupnih pripravah le še 122 plavalcev. Pripravljajo tudi že nove, še bolj zahtevne norme, tako da bo končna izbrana vrsta pomenila res moštvo svetovnega slovesa.
mozaik
PLAVAJOČI HOTEL
Eden največjih problemov v Tokiu je ob številnem predvidenem obisku tujih turistov prav gotovo tudi vprašanje hotelskih nočnin. Organizatorji so že poskrbeli vse potrebno za številne tuje novinarje in turiste, ki so se že sedaj prijavili s pomočjo tujih agencij. Tako so zasedeni že prav vsi hoteli. Zanimivo je, da je bila rezervacija hotelov možna le, če je obiskovalec istočasno dvignil tudi vstopnice za prireditve. Ker pa je povpraševanje izredno veliko, si pač pomagajo na vse mogoče -načine. Tako so našli prav posrečeno rešitev za številne obiskovalce iz Avstralije. Preuredili so namreč veliki oceanski parnik »Oriana« v plavajoči hotel.
Z njim bo dopotovalo v Tokio 2000 Avstralcev, ki bodo na ladji tudi prenočevali.
PRIPRAVLJENIH
JE 144 ZASTAV
Čeprav ima Mednarodni olimpijski komite le 105 držav članic, so Japonci pripravili 144 zastav, neodvisnih svetovnih držav, da ne bi prišli v zadnjem trenutku v zadrego. Pri tem pa seveda niso imeli malo težav. Največje preglavice jim je delala prav modra barva najbolj pogosta in ima 45 različnih odtenkov.
NOVA OLIMPIJSKA
ZRAČNA LINIJA
Olimpijske igre so zanimive tudi za vse ostale države na svetu, predvsem pa za velika mednarodna turistična in prevozna podjetja. To pa je tudi razumljivo, saj je le-tu zagotovljen' zaslužek. Tako je skandinavska letalska družba SAS določila novo zračno pot preko Moskve in Sibirije, ki bo skrajšala dosedanji polet v Tokio od 16.5 na le 11 ur. To je seveda izredno velikega pomena ne le za prevoz potnikov, ampak tudi za neposredni prenos filmov iz Japonske na ■ evropsko celino.
S KOLESI V TOKIO
Zaradi velike oddaljenosti od Japonske so seveda najbolj prizadeti številni obiska željni gledalci iz Evrope. Ljudje se bodo poslu-. ževali vseh mogočih prometnih sredstev in možnosti, da bi lahko dopotovali v Tokio. Za naj večjo atrakcijo bosta prav gotovo poskrbela dva Zahodna Nem-'ca, ki sta se odločila, da bosta s kolesi potovala iz Diisseldorfa v. ’ Tokio. Pot ju bo vodila preko Avstrije, Jugoslavije, Grčije. Turčije, Irana, Pakistana, Indije, Burme, Formoze in Malaje in Singapoora, od koder bosta nato z ladjo zaključila svoj veliki Tour. Da bi bila mera polna, pa sta se odbila, da bosta ob povratku 'Potovala nazaj v Zahodno Nemčijo čez ZDA. Prepričana sta, da bosta lahko v enem letu dospela v Tokio, saj se bosta že v prihodnjih mesecih odpravila na pot.
Japonci sp prepričani, da jini bo plavanje na olimpijskih igT3_ prineslo največ uspeha. Tej disciplini so posvetili tudi vso po*0/' nost. Popoln uspeh pričakujejo predvsem na progi 1500 m, naj bi presenetili prav vse tekmece. Drugi na levi je sloviti P*a"
valeč Takase