(Priloga k»„Soči“) Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici. Ureduje: Viljem Dominko. „ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse drngs pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naiočnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu 'iredn ku. Rokopisi se ne v.ačajo. Št. 6. V Gorici 30. junija 1893. Loto XII. Komisijsko poročilo v pokušnji vin v Dornbergu dne 3. maja 1891 in I. maja 1892. Pokušnje vin, katero ,jo priredilo vinarsko in sadjarsko društvo dne 3. maja 1891, so se po naročilu c. kr. kmetijskega društva deležili naslednji gospodje : Dominko Viljem, Friihauf Tomaž, pl. Gironcoli France, Gironcoli Sigfr.ed, pl. dr. Hentsehel Mihael, Kor-sovani Ignacij, Rubbia Josip, Stiegler Josip in Žepič France. — Dornberško občino sta zastopala gg. župan Josip Šinigoj in podžupan France Berce, vinarsko in sadjarsko društvo, pa gg. Perozzi Ferdinand, predsednik in Ivan Budin, tajnik. Predsednikom si je komisija izbrala gospoda dr.a Mihaela viteza Hentschel-a, poročevalcem pa g. Josipa Rubbia. Po navadnih pozdravih in odzdravili lotila se je komisija pokušnje razstavljenih 42 vrst vina. Vsa viua bela in črna so bila zdrava, kar spričuje, da so pravilno napravljeno in zorjeua. Razvrstitev odlikovanih vin. Zapored.štv. II Razred Ime in priimek pridelovalca Kake vrste vino Leto trgatve i Vincencij Šinigoj Belo navadno 1890 2 I France Berce Riesling >7 3 Josip Kodelja J) 77 5 ’ Vincencij Šinigoj črno navadno 77 6 Evgenij Selva 77 77 7 Ivan Bizjak belo navadno 77 8 n » Riesling 77 9 Ignacij Pelicon belo navadno » 10 France Berce » 11 II Josip Mrevlje Riesling 1887 12 » » 1888 13 n' y> belo navadno »1 14 » n črno navadno 77 15 >» n Riesling 77 16 Josip Vodopivec 77 17 Ivan Drufa belo navadno 1890 18 Josip Šinigoj h. štv. 100 V r, 77 19 " n 77 » Riesling 77 20 Josip Mrevlje belo navadno 77 21 Ivan Bizjak Riesling 77 22 - France Berce črno navadno 77 Pokušnja I. 1892 je iznenadila komisijo sč znamenitim napredkom. Razstavljenih je bilo 30 vrst belega, 14 črnega in 2 sladkega vina. Tudi v tem letu so bila vina čista, lepe barve, prijetna in jako sposobna za veliko kupčijo. Priznati se mora, da bi se dorn-ber,škim vinom ne bilo bati nikakoršue konkurencije, ako bi zelč nizke cene italijanskih vin ne tlačile kupčije z domačim pridelkom. l)a bi se pridelava la samo fina vina, to bi zagotavljalo dorn-beržanom izdatne dohodke iz vinoreje, kajti cene navadnih vin ne stojč v navadnem razmerji sč stroški, ki jih prizadeva pridelovanje, Letošnja pokušnja dornberških vin je pokazala, da se mora napravljanje in oskrbovanje finih vin opirati na storjene skušnje. Komisija je bila leta 1892 blizo tako sestavljena, kakor v poprejšnjem let n in vodil jo je tudi isti predsednik. Razvrstitev odlikovanih vin. Zapored; štv. I Ime in priimek pridelovalca Kake vrste vino j Leto trgatve 1 Ivan Bizjak Vino iz posuš. grozdja 1890 2 Alfred grof Coronini Burgundec zbran 77 3 n 77 77 Modra frankinja 1991 4 >7 77 77 Carmenet 77 5 r 77 77 77 Burgundec 6 Josip Kralj Vino iz posuš. grozdja 77 7 Josip Šinigoj h. štv. 100 Modra frankinja 77 8 »’ 77 77 77 Riesling 77 M n n n 145 Renski Riesling n 10 ■ Josip Vodopivec Rulandec 77 Razvrstitev odlikovanih vin. Zapored, št. Razred Ime in priimek pridelovalca Kake vrste vino Leto trgatve 1 1 France Bandel Belo navadno 1891 12 Josip Kralj 11 11 13 Ivan Bizjak črno navadno- 14 n n Riesling > 15 II Anton Vodopivec belo navadno > 16 Evgenij Selva 11 11 ) 17 Andrej Mrevlje 11 n 18 Josip Vodopivec Riesling > 19 Berce France belo navadno n 20 11 11 Riesling - 21 Josip Šinigoj h. štv. 147 črno navadno 1890 22 Josip Mrevlje Riesling 11 23 11 11 črno navadno 1891 24 Vincencij Rijavci. belo „ 11 25 » 11 črno „ ■< 26 IH Andrej Šinigoj h. st. 148 belo „ M 27 Ignacij Križman n »» 11 28 Ignacij Pelikan 11 11 11 29 Anton Vodopivec Renski Riesling 11 30 Vincencij Šinigoj belo navadno 11 31 Josip Vodopivec ” 11 11 32 France Berce Riesling n Med razstavljenimi vini je pokušnja Rulandeca štv. 47 zel6 svitle barve, izbornega okusa, zelo močna in prijetna, ima sploh vse dobre lastnosti, vsled katerih bi se moglo to vino ponašati na vsaki razstavi. Zal, da v Dorubergu ni dobrih kletij, in da morajo vinorejei svoj pridelek uže v prvem letu prodati ; drugače bi dospela lahko dornberška vina do volicega slutstva med primorskimi vini. Renski Riesling, pokušnja štv 11, je kaj posebnega. Komisija je radostno priznala dobroto tega vina in po vrednosti pohvalila pridelovalca, kajti dozdaj še ni bilo pokušati v Dorubergu tako popolnoma pravilno oskrbovanega vina. Tudi med črnimi vini je bilo nekoliko izvrstnih uzorcev. — Vkusnaših konsumentov je še nespremenjen. Pridelovalci so, kolikor je bilo potreba, napredovali, da napravljajo vina po godi konsu-mentom, kateri ne želč, da so vina zel6 črna, ampak hočejo, da so prijetna. — Uzorec navadnega črnega vina štv. 22 je kazal prav pravilno oskrbovanje. — Uzuice modre Frankinje, Burguudeca in Carmenet-a štv. 1, 2, 3, 4 je komisija spoznala kot prave bisere na razstavi. Ti so bili iz kletij grofa Alfreda Coronini-ja v Prvačini in na Vogerskem. Dornberžanom bi bilo priporočati, da se bavijo tudi z naprav-ljanjem sladkih vin. Sladki vini št. 21 in 23 sle bili zares izborni. Taka vina so se uže večkrat razpošiljala na Avstrijsko in v inozemstvo, in kousuineuti so jih jako hvalili. Vendar pa ne morejo v kupčiji tekmovati z nekimi vini, ki jih umetno izdelujejo vinotržci. Pri dveh vrstah črnega vina je komisija zapazila, da sti nekoliko vlekli na kis. Tega pa niso krivi pridelovalci, mariveč je to nepriličnost pripisovati slabim kletem Ako bi bila komisija našla druge bolezni, zakrivila bi jih bila gotova nemarnost vinorejcev. Toda, ker so bila omenjena vina čista, svetovala je komisija njih lastnikom, naj kolikor možno zboljšajo svoje kleti, da se njih dobri pridelki no bodo skaževali v vročini (30—38° C), ko ne bode s čim zalivati sode. Društveni predsednik je omenil, da je društvo uže podalo'prošnjo v is, c. kr kmet. ministerstvu v dosego zadostne podpore za zgradbo pravilne kleti; da ta prošnja sicer ni bila ovržena, ampak da zdaj le počiva, ker ni v ta namen potrebnih zalogov. Predsednik jo prosil komisijo, naj to zadevo podpira in to se mu je tudi jednoglasno potrdilo. — Zato si všteva komisija v dolžnost slav. predsedništvu c. kr. kmetijskega društva prav živo priporočati, naj blagovoli dorn-berškemu vinarskemu društvu izprositi primerno državno podporo za zgradbo potrebne skupne kleti. V tem oziru so komisija sklicuje na svoje poročilo z dne 15. junija 1890. Sejo o pokuševanji vin je predsednik sklenil s patrijotičnim govorom nazdravivši presv. Cesarju kot pospeševatelju in pokrovitelju vsega napredka in javnega blagra. V popoldanski seji, katere se je deležilo mnogo vmorejcev iz Dovnberga in okolice, je društveni predsednik gosp. Perozzi govoril o društvenem delovanji in finančnem stanji in pa o dobrotah, ki jih je društvo prejelo od svojih podpirateljev. Po dobroti predsednika štajerskega sadjarskega društva, visoko-rodnega gospoda grofa Henrika Attems-a, je društvo prejelo 1000 sadnih drevesc najboljših vrst in razdelilo jih je večinoma med domače sadjerejce. Potem je komisija obiskala in natančno pregledala zemljišče, katero je vis. c. kr. kmet. ministerstvo v zakup vzelo v namen, da se bodo na njem pozvedbe delale o različnih učinkih trtne uši na amerikanske trte. Komisija se je obžalovaje prepričala, da se je trtna uš uže piikazala posebno na severni strani doruberške občine in je na lici mesta navzočim posestnikom nasvetovala, kako, s kakimi sredstvi naj skrbč, da se škodljivim ne bo dalje širila po sosednjih vinogradih, to tudi na podlagi preiskav in pozvedeb, ki jih je gospod ravnatelj naredil, ko je nedavno pohodil te kraje. Komisija mora pohvaliti delavnost vinarskega društva in napredovanje dornberških trtorejcev ter izraziti željo, da bi se posrečilo združenim močem znanstva, napredka in vis. c. kr. vlade, kolikor možno omejiti in zaprečiti pogubno razširjanje trtne uši. Predsedništvo komisije prosi k klopu, naj se mu blagovoljno prizanese, da je to poročilo tako pozno objavilo; zgodilo se je brez njegove krivde. V Gorici 3. maja 1893 Predsednik: Dr. pl. HENTSCHEL Poročevalec : J. R u b b i a. Razglas o delitvi državnih daril za konjerejo, to je za kobile in žrebice v grofiji Goriški in Gradiški in mejni grofiji Istri. V grofiji Gorici in Gradiški in v inojnej grofiji Istri delila se bodo državna darila za leto 1893 v srebrnih goldinarjih in srebrnih medaljah, kakor tudi v priznalnih diplomi h : a) za kobilo-matere sč sesajočimi ali odstavljenimi žrebeti, b) za mlade t. j. dve — do petletne kobile, in c) za jedno — in dvoletne žrebice v treh nastopnih postajah, in sicer: dne 25. septembra 1893 ob 11. uri dopoldne v Pazina , 21. „ „ „ 10. „ „ v Tolminu „ 20. „ * „ 10. „ „ v Gradiški. Za delitev daril veljajo sledeča določila, katera je ukrenilo po razmerah te dežele, in po navodilih gledč tega obstoječih visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo : I. Splošna določila. 1. Darila deli v vsakej konkurznej postaji posebna komisija obsloječa iz nastopnika c. kr. državne žrebčarne, potem iz dotičnih pooblaščencev, določenih po visokem c. kr. ministerstvn za sodelovanje v zadevah deželne konjereje, slednjič iz c. kr. deželnega živi-nozdravnika. 2. Kot darila se bodo delili srebrni goldinarji in srebrne medalje. V slučaju, da se kdo darilu odreče, se podeli dotičnemu mesto darila, priznaIna diploma z imenom lastnika, kratkim opisom obdarovanega konja in z opazko, da se je dotičuo darilo odreklo. 3. Darila izplača lastniku obdarovane živali takoj darovalna komisija proti pobotnici. 4. Konj, ki je bil obdarovan z državnim darilom v jedni kon-kurečni postaji, nima pravice dobiti v tistem letu državno darilo v kaki drugi konkurenčni postaji. II. Posebna določila. A. za kobile-matere, B. za mlade kobile in C. za ždrebice. k A. 1. Sposobne za tekmovanje so kobile matere kobilarnih plemen samo od petega, kobile-matere noriškega (Piuzgauškega) plemena pa že od četrtega leta naprej brez omejitve starosti in sicer dokler so zdrave, dobro rejene in sposobne za pleme, ter imajo zdrava sesajoča ali odstavljena žrebeta. 2. Darila se smejo kobilam-materam pri poznati samo tedaj ako izhaja žrebe od državnega ali licencovanega privatnega žrebca, in je to dokazano s zakonitim spričevalom o oplemenjenju. 3. Okolnost, da je bila kaka kobila mati v prejšnjih letih uže enkrat ali večkrat obdarovana, je ne izključuje iz nadaljnega tekmovali ja. k B. 4. Sposobne tekmovati so mlade t. j. triletne še neoplemeneue žrebice in štiriletne oplemeuene ali še neoplemeneue kobile kobilarnih plemen, kakor triletne oplemeuene ali neoplemenene kobile noriškega (Piuzgauškega) plemena in petletne kobile kobilarnih plemen samo z pogojem, da so dokazno v letošnjem letu bile opletnenene. Omenjene kobile se smejo pa obdarovati samo tedaj, ako prihajajo, odnosno ako so oplemeuene od kakega državnega ali licencovanega privatnega žrebca in je to dokazano z zakonitim spričevalom o oplemenenju. 5. Mlade kobile, ki so bile kot take uže enkrat obdarovane, smejo se poslej obdarovati samo kot kobile-matere sč zdravim odstavljenim ali sesajočim žrebetom. k C. 6. Pravico tekmovati imajo zdrave žrebice po dovršenem prvem in drugem letu svoje dobe, ako so dobro rejene, ter po svoji rasti obečajo uspešen nadaljui razvoj in izgojo. 7. Pravico na darila imajo lastniki takih žrebic samo tedaj, ako so dokazali sč zakonitim spričevalom o oplemenenju njih rod od kacega državnega ali licencovanega privatnega žrebca in spričevalom občinskega predstojnika izpričajo, da so kobile sami izredili. k A., B. in C. 8. Za kobile-inatere, mlade kobile in žrebice, sposobne za tekmovanje razdele se na vsakej tekuiovalnej postaji in sicer: a) Za kobile matere se sesajočimi ali odstavljenimi žrebeti jedno darilo od 35 f. jedno od 20 (na postaji Gradiška od 25 f.), jedno darilo od 15 f., (v Gradiški dve darili po 15 f.) razim tega v Pazim dve darili po 10 f. ; dalje v Tolminu in Gradiški po dve srebrni medalji. h) Za mlade kobile jedno darilo od 25 f., jedno od 20 f., jedno od 15 f (v Gradiški dve darili po 15 f.), razun tega v Pazinu dve darili po 10 f, dalje v Tolminu in Gradiški po dve srebrni medalji.. c) Za žrebice jedno darilo od 15 f., dve darili po 10 f. (v Pazinu štiri darila po 10 f.), razun tega v Tolminu in Gradiški po dve srebrni medalji. — Skupaj 590 f. in 12 medalj. Konečna opazka. Lastniki triletnih za pleme sposobnih žrebcev se pozivajo, da predstavijo iste o priliki obdarovanja komisiji v namen slučajne zabilježbe za eventualni poznejši nakup. Vsak lastnik konj, kateri hoče za kako plemensko žival dobiti kako darilo, mora sš z podpisom reverza obvezati, da je ne proda izven dežele in da bodo isto še jedno leto obdržal in jo predstavil komisiji o prihodnjem deleuju daril. Ce bi pa prišel obdarovani konj med tem časom drugemu v last, ostane vendar tisti, ki je prijel darilo, odgovoren zato, da bede novi lastnik konja izpolnil z rever-zom prevzete obvezo Ako bi se te obveze ne držalo, povrniti je brez ugovora prejeto darilo. Taka obveza glede kobil se žrebeti ne velja tudi za žrebe obdarovane kobile, ker ni obdarovano žrebe, amuak kobila C. kr. Namestništvo v Trstu, dne 6 junija 1893. O porabi mleka. Pod naslovom „0 porabi in izgoji krav mlekaric" piše gospod Josip Barlovič, učitelj in pristav kr. kmet. šole v Križevcu* v Zagrebškem gosp. listu, razpravlja pa pri tem tudi o različni porabi mleka, in ker je ta članek gotovo zanimiv za našo gorsko stran, hočemo ga tudi tu priobčiti. Prodajanje mleka. Najpriprostejši in najbolji način, spraviti mleko v denar je, prodati ga naravnost, kar jo pa le mogoče storiti blizo večjih mest. Paziti moramo pa, da mleka ne pokvarimo sč slabo krmo, z nesnažno posodo ali na kateri drug način. Ko mleko prevažamo, moramo posebno paziti in to poleti, da mleko ne okisne in da ga damo na prodaj takim, kateri ž njim vestno delajo in ga ne krstč. Hočemo po leti manjšo množino mleka blizo prevažati, tako ga moramo spraviti poprej v mlekarnico, kjer ga napolnimo v posode, katere visč v mrzli vodi, da se mleko ohladi. Ko ga prevažamo, obložimo posode z mokrimi rutami. Imamo več mleka in ga hočemo dalje razpošiljati, moramo ga poprej ohladiti z ledom ali pa s posebnimi stroji, tako zvanimi hladilniki za mleko. Mleko, katero smo ohladili na d—8° It, peljemo lahko brez skrbi 3 — 4 ure daleč. Če smo pa primorani voziti mleko prav daleč, ogrejemo ga na 75—80° O in ga potem hitro ohladimo. Na ta način bo mleko bolj sposobno za daljše prevažanje. Paziti moramo pa, da ne dobi mleko neugodnega dulut. Ohlajeno mleko nalijemo v čiste posode in jih potem dobro zapremo. Pri velikih gospodarstvih storimo prav, če si poiščemo razpro-dajalca mleka ali pa da ga oddamo posameznim hišam. Ta način je priporočati posebno takim živinorejcem, kateri nimajo pravega osebja, da bi podelali mleko v maslo in sir. Povsem je prvi način ceneji in bolj racijonelen, nego oni, kakor delajo v Nemčiji in na Češkem, da dado krave v najem. Kdor dobi krave v najem, gleda le da v onej dobi mnogo namolze in se za pravilno oskrbavanje toliko ne briga. Naprava masla. S podelavanjem mleka v maslo bavi se večinoma vsaka gospodinja in mnogi redijo krave le v ta namen. Da je pa mogoče napravljati maslo v večej množini, moramo imeti zato v prvi vrsti mlekarnico. Mlekarnica naj bo tako napravljena, da je po leti dovolj mrzla, a po zimi primerno topla, svetla, snažna in da jo je mogoče čisto oprati; zato je najbolje, da je tlak iz cementa. Smradu ne sme biti v ujej. Visoka uaj bo 2.85—3.16 metra in obrnjena proti severu in razen tega 1.26 —1.2 m. globoka v zemlji, pa tako velika, da se mleko v njej ohrani skozi več dni. Ravnokar nainolženo mleko se nese v mlekarnico in se naravnost porazdeli po posodah. Pri holštanjskem načinu posnemanja, kjer se naliva mleko v plitve posode, pokazale so skušnje, da se pri visoki toplini smetana hitreje in popolnejše zbira na površji, tako da dobimo 10—20 °/0 več masla. Toplina za zbiranje smetane je različna 2—24° C. Vse drugače je, kadar hočemo posnemati mleko pri nizki toplini, katero dobimo les pomočjo ledu; takrat porabimo globoke in ozke posode, ker pri nizki toplini se zbirajo tolščene kapljice hitreje in v večej množini na površji. Prvi način se zove holštajnski, drugi pa Schwarzov. Posode za hranitev mleka in dobavo smetane so lahko lesene, porcelanaste, steklene ali pa iz močnega kositra Lesene so najbolje, a težko jih je osnažiti; čistost posode je vselej glavni pogoj pravega mlekarjeuja. Ako opuščamo snaženje mlečne posode, potom mleko, posebno po leti, rado okisne. Kako dolgo moramo mleko pustiti, da se smetana zbere na površji, odvisi od vremena, topline in mlekarnice. Najbolja toplina po leti je 8—20° C, a po zimi 10—21° C. Pri takej temperaturi zbere se smetana na površji v 36—48 urah, poleti celo v 24—30 urah. Da bo maslo dobro, moramo smetano poprej pobrati, nego se je mleko pod smetano sesirilo ali skisalo, ker drugače dobimo sla-beje maslo, a mleko nima ono veljave za napravo sira, kakor nekislo. Izmed plitvih posod je povsem najbolja in največ v rabi Gtus-sanderova, ta je plitva, blizo dna posode na strani je odprtina, katero je zamašiti s posebnim čepom. Ko se je smetana zbrala, od- premo čep in mleko odteče v podstavljeno posodo, a zmetana ostane v posodi, ako smo čep pravočasno zaprli. Pri Sclnvarzovem načinu pride mleko v posebne, po tem izumitelju napravljene posode, katere so 50 cm. visoke in 30 cm. dolge. Vsebina je 30—60 litrov, napravljene so iz dobro počrnjenega Bes-seinerovoga kositra. Take z mlekom napolnjene posode postavimo drugo k drugi v cemun basen, kateri je napolnjen z vodo. Voda se hladi z ledom na 2—5° C. Z odvzemanjem smetane počnemo po 12— 0 urah. Posnemanje se vrši s posebno zato napravljeno žlico. Prednosti Schvvarzovega načina pobiranja smetane so z ozirom na prejšnji sledeče : Posode za mleko zavzemajo v mlekarnici manj. prostora, pobira se smetana poprej, mleko ostane dalj časa sladko, zato ga tudi potem lažej prodamo. Posod je treba manj in jih je lažej osnažiti. Edino je, da moramo imeti pri tem načinu ledu dovolj. Iz sladke smetane se potem naravnost dela maslo, ali pa pustimo nekaj dni, da malo okisne, kor potem lažej in hitreje napravimo maslo, katero je pa slabeje Maslo napravljamo v posebnih, zato pripravljenih strojih. Izvrsten stroj je Leffeldova pinja. Ko smo smetano zlili v stroj, dodamo jej nekoliko mrzle vode po leti, a po zimi tople. Stroj, katerega rabimo za napravo masla moramo vselej dobro osnažiti in potem, ko smo ga porabili, dobro prezračiti. Smetana se mora s pravilnim, enakomernim pretepanjem polagoma spreminjati v maslo in sicer tako, da se tolščene kapljice najprvo /družijo v male kepice in pozneje v veče kepe, dokler se iz smetane ne izloči vsa tolšča. Stroja ne sinemo napolniti do vrha. Tretjina mora biti prazna, da zamore zrak v dotike s smetano. Ko je maslo gotovo, potem je precedimo skozi sito, da mleko odteče, a maslo potem z gnječenjem očistimo. Gnječenje masla opravimo lahko na suhem ali pa. ga spiramo z vodo. V malih gospodarstvih spiramo ga z vodo, zato je treba posebnega korita, v katerem gujetimo maslo z rokami tako dolgo, dokler ne ostane voda čista. Kjer napravljajo več masla, tam rabijo posebne stroje, na katerih se maslo na suhem gnjote brez vode. Kot najbolj i stroj je znano Leffeldovo gnječilo. Drugi način gnječeuja masla je bolj i, ker ostane maslo bolje in bolj okusno. Ako hočemo maslo dalj časa hraniti kot frišno, moramo ga soliti. Koliko soli je dostaviti, odvisi od tega, kako dolgo ga hočemo ohraniti id kako daloč ga hočemo razpošiljati. Namen solenja je tristranski: da odpravimo mleko, da frišno maslo daljo ohranimo in da dobi maslo boljši okus. Ako maslo osolimo, srkala bo sol vodo in mlečni slador, a vse ostalo mleko odpravimo z gnječenjem. Za solenje porabimo čisto, bido in drobno zmleto sol. Koliko je treba vzeti soli, odvisi od okusa konsumeuta. Po skušnjah je dokazano, da se doda na L klgr masla 50—60 gr. soli. Maslo tudi lahko pobarvamo s sokom korenja. Maslo pa tudi lahko raztopimo t. j. podelamo ga v kuhano maslo, katero se dft dobro porabiti v kuhinji, Surovo maslo raztopimo in ko vre, poberemo peno. Kose malo ohladi, odlijemo ga v zato pripravljene posode; paziti pa moramo, da se tropine ne primešajo. Navadno se zgubi na teži 14—20 odstotkov pri topljenji. Da dobimo 1 klgr. masla, treba pod pravimi okoliščinami, t. j. ako je mleko izvrstno — 20 klgr., v ugodnem slučaju 25, srednjem 30 klgr. in v slabejem 35 klgr. mleka. Glavno, da se nam naprava masla izplača, je, ako zamoremo posneto mleko dobro prodati, ali pa da napravljamo sir iz njega. Dobava sira. Podelavanje mleka v maslo, smo rekli, se izplača, ne kadar posneto mleko lahko prodamo ali ga drugače porabimo, ali pa podelamo v sir in v mnogih krajih podelava se neposneto mleko naravnost v sir, ter se tudi le v ta namen držč krave. Dandanes poznamo mnogoštevilno vrst sira. Najnavadniši jo sir iz sladkega mleka napravljen s pomočjo sirila in priprave kakor kuhinjo z ognjiščem in kotlom, prešo ali stiskalnico. Pri izdelava nji rabimo tudi obroče ali obode, prtiče za sir, sirni nož, mešalnik iu d>ugo razno opravo, razen te shrambe za vrenje in solenje sira, shrambo za dozoreli sir. kateri prostori so preskrbljeni s policami in podobni prej opisani mlekarnici. Sirarstvo. Pri napravi sira, mora sirar poznati splošno pojme in opravila: 1. Kaj je sirilo in kako se pripravlja ; 2. Kako je ravnati z izločenim sirom ; 3. Kako je sir prešati; 4. Kako je sir soliti in 5. Kako je ravnati pri dozoravanji sira. 1. Kaj je sirilo in kako se pripravlja? Sirilo nahaja se v žlezah tretjega želodca (siriščnika) mladega 3—4 tedne starega teleta. Pripravlja se tako: Siriščuik se opere, napihne, odprtina se zaveže in napihne. Porabimo pa tudi lahko želodec starejih telet, ali vendar le leto starih. Navadno vzamemo v želodce na pol litra sirotke pri 40° C in eno žlico soli. Tekočino postavimo na toplo mesto skozi 24 ur v loncu, a precedimo jo preden jo rabimo, skoz gosto ruto. Kdor si noče sam napravljati sirila, si ga lahko naroči pri Pfanhauser u na Du-naji, klgr. po 1 gl. 70 kr. Ako mleko na 40—45° C. ogrejemo, in mu dodamo sirila, skrkne sirnina v 12—25 minutah, in potegne seboj tudi tolščo, in v sirotki ostaneta samo beljakovina in mlečni slador. Ta slador preide, ako dalj časa stoji, v mlečno kislino, katera prav tako prouzročuje, da se mleko sesiri. Da se prepričamo o vrednosti sirila, storimo na sledeči način: Vzamemo G žlic mleka v sirno žlico. Ako dodamo temu mleku 1 žlico sirila, po tem se mora (v 7* minute) v kratkem sesiriti tako, da bo sirnina taka, kakor če bi se izločila, ko bi sirili polen kotel popolnega mleka. Ako pa bi ne bilo tako t. j. bi trajalo skrknjenje dalj ali manj časa, ali ako je pri tem kak pogrešek, potem moramo z ozirom na to uzeti večo ali manjšo množino sirila za sirjenje. (Sledi). Kako oddaljena naj bodo drevesa v sadniku J Vsako drevo potrebuje za razvoj določenega prostora Marsikdo je uže poskusil, da je bila škoda velika, ker ni pazil na to, kako narazen bo treba sadna plemena saditi; posadil jih je tora j preveč na gosto. Posledica pregostega sajenja se ne spozna precej prva leta, ker mladim drevescem zadošča prva leta ta oddaljenost in nekaj let bodo mogoče tudi dobro rodila in dajala lep sad; pozneje pa, ko se veje in korenine pod zemljo zadenejo, potem bo sadu manj, bode manjši in drevesa počnejo pešati. Natanjko se pa ne da reči, na kako oddaljenost je saditi, ker ta odvisi od rašče drevesa. Vsako pleme dreves, kakor bi ce!6 lahko rekli, vsaka vrsti ali sorta, ima bolj šibko ali pa krepko raščo, tako da jej treba več ali manj prostora. Nekatere vrste začenjajo zgodaj roditi in se potem ne razširijo prav močno; druge rasto bolj na širjavo in rode tudi pozneje. Paziti moramo tudi, če se korenine razprostirajo bolj na površju ali bolj globoko. Ako nastopa slednji slučaj, potem se ni tako bati, da bo drevesom toliko škodovalo. Posebno moramo paziti na dobroto zemlje. V močnej, vlažnej zemlji, morajo biti drevesa bolj narazen, kakor pa v suhih pustih zemljah, kjer se le malo razkosatijo. Potem sadimo drevesa in sicer jablane tako, da imajo kot visokodebelna drevesa na vse strani 10 m prostora, šibkeje rastoče, kakor je zimska zlata parmena 7 met.; kot poldebelnata 5—6 m.; kot piramide 3—4 m.; kot špalirji 1 20 m.; kot enostavni vodoravni kordon 1.50. Hruške in sicer visokodebelnate 10 m., šibkeje rastoče vrste 8 m.; piramida 4—5 m., vertikalni kordon 40 cm.; kot palmeta s štirimi ramenami 1.20 m. in za vsaki dve rameni 60 cm. več. Dalje češnje in sicer visokodebelne 5—6 m , riugloti in češplje kot srednje visokodebelnate 5 m., mirabele 4 m. Marelice kot pritlikavke 4 m., breskve kot pritlikavke 4 m.; kot špalir najmanj 2 m.; krepkejše rastoče vrste v dobri krepki zemlji 3—4 m. Kmet. jEKjm.sKMne nx£.i za gospodarstvo in gospodinjstvd. Smolika češenj. — Najbolj pogostoma poloti se sinolika češenj le na posamnih mestih lubada. Smola ali guma cedi se potem po drevesu, zamaši mu zuojnice (pore) in ni mogoče, da bi skozi lubad prihajal zrak v drevo. Ko se je to zgodilo, potem počrni početkoma rana in pozneje ves lubad, kateri je pokrit s smolo. Ako drevesu ne pomagaš, hujša se bolezen in drevo usahne. Dokler je drevo še malo bolno in ni še lubad počrnel, operi rano in ves lubad, po katerem je smola, z vodo in ovij rano z mokro slamo. Ako si zapazil na mestu, katero si čisto opral, da je precej lubada črnega, izreži bolni lubad do zdravega lesa Nikar pa ne pomaži rane s cepilnirn voskom, ker potem ne more drevo lilapiti in zrak ne more prodirati v drevo; ovij pa bolni del debla z mokro slamo, kar ne brani zraku pristopa. V kratkem se rana tako zaceli, da ne bo niti sledu sinolike in se bolezen tudi ne povrne tako z lepa, bodisi na zaceljenih ranah, kakor tudi drugod ne. Ko bi se pa pokazala bolezen zopet vsled neugodnega vremena, potem ponovi prejšnje delo zopet. . * * * Zgodnji špargelji. — Da boš imel zgodnjih špargeljev, priporočajo, da nasuješ po lehah peska ali pa žaganja 30 cm. na debelo. Pesek ali žaganje se hitro ogrejeta in pospešita, da bodo špargelji 8—10 dni poprej. Razen tega je tudi lažej špargelje rezati in kar je posebno važno, je to, da ne ranimo preveč sajenic. * * * Da ne pojde salata v šemo, priporočajo pogostoina, naj se jej prereže steblo ali štor do polovice. To je pa lažej rečeno, nego storjeno. Da to zaprečiš, privzdigni colo rastlino z lopato. Lopato zabodi po pri lici kake .štiri prste poleg rastline in sicer poševno pod korenine, potem pritisni na lopato in privzdigni rastlino z zemljo vred, ter potem zopet spusti. S tem prerahljaš del zemlje od korenin in rastlina ne bo več tako rastla kot poprej; nikakor pa ne bo zvenela. Tako privzdigovati jo smeš, kakor tudi narezavati, preden je pričela le količkaj rasti v seme. * * * Kako dolgo prestane kokoš brez hrane? — Pri Brunivvku zagazila je kokoš za kup stelje in morala je tam tičati, dokler niso steljo odpravili po 21 dneh. Ko so jo našli, so jo skrbno krmili in sestradana kokoš je v nekoliko dneh zopet okrevala.