Pogovor dveh kmetov.
zastran  poslancov  na Dunajski  deržavni  zbor.
Bla&e. Dete plentej! de še zmirej nič kaj prav ne razumeš, kaj de je konstitucija ali ustava, s ktero so nas milostljivi Cesar osrečili.
Jernej. Nikar se ne jezi, dragi moj! nikar. Sej se marsikterimu taka godi, ne meni samimu; sicer bi se ne slišalo toliko napčnih misel. — Ti si modra glava, razloži mi tedej, pa prav po domače: v čim de prav za prav obstoji nova vladija?
Blaže. V Božjim imenu , naj pa bo — akoravno sim že več ko stokrat to reč razlagal. Lej ! Cesarstvo ali cesarska deržava je veliko veliko gospodarstvo. Večidel vsak prebivavec ali stanovnik cesarstva ima nekaj svoj i ga v tem gospodarstvu; eden ima zemljiše ali grunt, drugi kako hišo, tretji kako fabriko, četerti kako delavnico, peti gotove denarje, šesti svojo modro gtavo, sedmi svojo telesno moč i. t. d. Ker si ima tedej vsak pri tem gospodarstvu koliko toliko pridobiti ali pa tudi zgubiti, ima po tem takim tudi pravico, de popraša kako se kaj gospodari in de tudi svetje kako naj se gospodari.
List 19.
To pravico so nam presvitli Cesar s konstitucijo ali ustavo podedili,in v ti pravici obstoji ustava, de borno pri vsih deržavnih dohodkih in pri vsih stroških tudi mi računili ali rajtali, in de bojo Cesar tudi pri druzih napravah in postavah nas — to je, ljudstvo — za svet poprašali.
Jernej. To je vse prav lepo in prav prav koristno^
—  slava za to našimu Ferdinandu! Ali ubogi Cesar! kako bojo neki to naredili, de bo toliko milijonov ljudi, ki žive po več sto milj saksebi v cesarstvu , ob enim in brez prepira gospodarilo, se med seboj lepo za-stopilo in vsako reč tako sklenilo, de bo vsim prav ? To skorej ni mogoče.
Blaže. Je, je mogoče, ljubi .Jernej! in se bo tudi zgodilo, in sicer takole: Kadar bo od Cesarja veliki deržavni zbor na Dunaji napovedan, bo veliko ljudi iz eniga ali pa iz več bližnjih krajev skupej izvolilo eniga moža, do kteriga imajo narveči zaupanje, izmed sebe ali pa iz kakiga druziga kraja, de bo za nje govoril. Tega bojo po tem na veliki zbor na Dunaj poslali. Zatega voljo se tak mož imenuje poslanec ali poslanik. Po tem takim pride na več tavžent ljudi en mož, in namesto veliko milijonov ljudi nekaj sto po-slancov, ki bojo ravno to opravili, kakor de bi se vsi milijoni skupej posvetovali.
Jernej. A! zdej mi še le v glavo gre, kako de se zamore taka velika reč opraviti; zdej še le vem, kaj de bo opravilo poslancov.
Blaže. Po tem boš pa tudi lahko spoznal veliko imenitnost poslancov, in kako skerbno se bojo mogli taki možje izbrati.
Jernej. Skerbno, skerbno jih bomo mogli izberati
—  zares. Veš kaj, jez bi že tebe izvolil Blaže, ti bi bil mož za to.
Blaže. V ljubezni — pravi živi ljubezni do domovine me nihče ne prekosi, to vem; — tudi poznam potrebe kmetiškiga stanu in še v marsikteri drugi reči nisim ravno osel — tode nemški ga jezika, ki ga bojo v zboru na Dunaji govorili, nisim tako vajen, de bi zamogel brez spodtike govoriti, kar bo pa treba. In zatega voljo bi vam bilo z menoj malo pomagano.
Jernej. Koga bomo tedej izvolili, kadar bo čas za to prišel?
Blaže. Sej se nam jih ne manjka prebrisanih in rodoljubih domorodcov.   Ga bomo že dobili;  tode dobro
moramo prevdariti, kteriga bomo izvolili. Poslanik mora tele lastnosti imeti, sicer ne velja za opravilo:
Pervič: mora biti goreč Slovenec, de bo iz serca govoril za svoj slovenski narod, de se bo živo potegnil za njegove pravice; presvitli Cesar so nam to sami obljubili, in za slovenšino imamo veliko veliko storiti. Drugič: mora poslanec dobro poznati svojo domovino, potrebe raznih stanov, pomočke kako jim pomagati, brez de bi pa po tem občinstvo cesarstva poškodovano bilo. Tretjič: mora poznati tudi dozdanje deželne postave in naprave. Cetertič: mora biti mož bistre glave, blaziga serca, terdne volje, de ne obrača plajsa po vetru. Petič: mora imeti moč besede v nemškim jeziku.
Te lastnosti morajo  naši  slovenski poslanci imeti;
take bomo izvolili.                                          Dr. B.
----------------------------
78