Ventil 5 / 2023 • Letnik 29 283 BESEDA UREDNIŠTVA V naslovu uvodnika so trije izrazi, ki določajo blaginjo države in naroda ter standard ljudi. A pri nas se te bese- de zelo redko slišijo pri običajnih ljudeh in tudi pri tistih, pri katerih bi vsebina teh izrazov morala biti glavna in dnevna tema pri samem delovanju – to je v politiki. Zakaj je pri nas produktivnost dela skoraj za polovi- co nižja kot v Avstriji? Zakaj je BDP na zaposlenega v standardih kupne moči leta 2021 dosegel 84 odstotkov povprečja EU. V tem letu pa je celo nižji. Zakaj je pri nas prenos znanja iz akademske sfere v industrijo tako ni- zek? Zakaj je pri nas inflacija višja kot drugod v evrskem območju? Zakaj slovenske univerze padajo na svetov- nih lestvicah kakovosti? Zakaj se pri nas vlada največ ukvarja z nevladnimi organizacijami? Zakaj imamo raz- suto zdravstvo? Zaradi izjemnega pomena, ki ga ima področje produk- tivnosti za nadaljnji harmoničen razvoj naše družbe ob izjemnih izzivih, ki nas v današnjem času čakajo, je bil spomladi leta 2021 narejen Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti, katerega osrednji avtorji so profesorji na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in člani Ob- servatorija Združenja Manager. Kaj je danes po dveh letih in pol s to akcijo? Zakaj se o tem nič ne sliši in zakaj so v tej skupini le ekonomisti in managerji? Zakaj niso tudi strojniki, tehniki in naravo- slovci? T o so tisti, ki bi s svojim znanjem, z inovacijami, z razvojem novih produktov in izboljšavami v proizvodnji lahko pripomogli k višji produktivnosti. To so vprašanja, katerih odgovori so v tesni povezavi s standardom neke družbe. Ali se mi in na splošno naši državljani tega sploh zavedamo? Dvomim! Marsikdo, ki bere te vrstice, pozna odgovore na vsa zgornja vprašanja, kar pomeni, da niso izjemno težka. Zakaj pa naši politiki, tisti, ki so na vladi, ne poznajo odgovorov? Preprosto zato, ker jim ni treba, in še bolj verjetno, ker oni ne vedo, kaj je delo, kaj je podjetje, kaj učinkovitost. Minister za delo do nastopa te službe še ni bil v rednem delovnem razmerju. Kaj on ve, kaj je produktivnost, še mnogo manj, kaj je inovacija, dodana vrednost, podjetje itn. Finančni minister ima reference pri številnih pod- jetjih, ki jih je on pripeljal v stečaj. Minister za gospo- darstvo ima le poklicno šolo. Ministrica za kulturo živi v preteklosti in deluje maščevalno. Itn. Ali je možno, da ta vlada želi dvigniti produktivnost z javnim razpisom, ki ga je konec letošnjega marca obja- vilo Ministrstvo za javno upravo in se glasi: Javni razpis za krepitev državljanskih pravic in opolnomočenje ne- vladnih organizacij na tem področju? Vrednost celo- tnega razpisa je približno 10,6 milijona evrov. Ali pa z razpisom, ki ga je Ministrstvo za obrambo ob- javilo pred kratkim in pri katerem bosta porabljena dva milijona evrov za propagando služb v slovenski voj- ski. Zakaj se takšna propaganda ne naredi za inženirje strojništva? Kaj naj si mislimo o šolstvu, če imamo največ študen- tov na število prebivalcev, če naši diplomanti študirajo najdlje v Evropi in če kakovost na naših univerzah na mednarodnih lestvicah kakovosti pada, in to drastično. Kakšne so to nevladne organizacije, če jih financira vla- da? Samo v tem letu bodo tiste nevladne organizacije, ki se »gredo« politiko, dobile več deset, če ne celo več sto milijonov. Ali je to dvig produktivnosti neke družbe? Kaj naj si mislimo o zdravstvu pri nas, če politiki go- vorijo eno, porabljajo milijone evrov, ljudje pa so brez zdravnika in brez specialistov? Ali obstaja statistika o produktivnosti našega zdravstvenega osebja v primer- javi s tujim? Če bi obstajala, bi bil za naše zdravstvo rezultat porazen. Kaj naj si mislimo o delovnem času pri nas, ki je med krajšimi v Evropi? Pri nas se povprečno dela 37,5 ure na teden. Da pa je zmeda še večja, naši mediji objavljajo, in ne samo naši, da na teden delamo 39,5 ure, kar pa ni resnica. Kje so tisti časi, pred desetletji, še v rajnki Jugoslaviji, ko smo Slovenci po mednarodnih raziskavah spadali med najbolj pridne narode na svetu? Ko je bilo za naše ljudi delo najpomembnejša vrlina in čast, brezdelje pa sramota. Dokler ne bo prišlo do politične odločitve, da se pro- duktivnost podjetij in vseh drugih ustanov v javnem sektorju nagrajuje z raznimi stimulacijami, davki in dru- gimi olajšavami, ne bo izboljšanja. Dokler ne bodo v vladi podjetniki in gospodarstveniki z izkušnjami v pra- ksi, prav tako ne bo izboljšanja. Do takrat pa bomo nazadovali na več področjih in pred- vsem na standardu državljanov. In večino, kot kažejo re- zultati volitev in referendumov, to ne zanima. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k t r ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr o iz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn i h znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri nje go v e m o sebnem dohod ku. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r iti iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n sk i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k tr ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o sl e d ičn o za sla b o p oslo vanje pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in sp os obni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih de lo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t ok r at man j sp os obni v inte l i g e ntn e m sm is l u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aj u si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o dgo v or n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fe s or j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v osn o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v osn o v ni š o li z n e o dgo v or ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v osn o v ni šol i, je p r a k t ičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je m o š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o dgo v or n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fe s or j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc en a š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fe s or j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fe s or , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žit i, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us me r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Produktivnost , učinkovitost in dodana vrednost na zaPoslenega