Poštnina plačana v gotovini. Leto LXIV.. št. 81 ■ser Ljubljana, sobota 11. aprila 19)1 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c.f tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. ■--■ Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. NEMČIJA IN ITALIJA Nemčija se zavzema za tesnejše sodelovanje z Italijo proti Franciji Skupni interesi v Srednji Evropi in na Sredozemskem morju Berlin, 11. marca. »Kreuz Zeitung« se bavi v daljšem članku z odnosa ji med Nemčijo in Italijo in piše med drugim: Nemčija nima povoda kazati do Italije posebne ljubezni, toda Nemčija je tako siromašna na prijateljih, da ne sme zavračati Italije in je treba proučiti vprašanje tesnejšega zbližanja med obema državama, ki je stopilo v zadnjem času na dnevni red. Nemčije pri tem ne sme motiti italijansko-francoski sporazum. Kompleks spornih vprašanj med Francijo in Italijo je tako ogromen, da se cela vrsta osnovnih nesoglasij med Parizom in Rimom ne more rešiti s papirnatimi pogodbami. V nedostatku vseh vrst surovin za razvoj svoje domače industrije ali za potrebe v primeru vojne, kakor tudi glede prehrane bo Italija še vedno prisiljena na- i vezati tesnejše stike s kako drugo državo. Doslej se je dozdevalo, da bo to vlogo prevzela Anglija. Toda pot iz Londona v Rim. vodi preko ali vsaj mimo Francije. Pot od Rima do Berlina je mnogo manj nevarna in politično prirodnejša. Vsekakor bi bilo za Italijo bolje, če bi si zasigurala oba pota. Dobro vemo. da bi bilo nesmiselno le misliti na kake aktivne politične ali vojne zveze v okvirju tega zbližanja med Nemčijo in Italijo. Toda pri pogodbah obstojajo nianse, ki bi se prav lahki izkoristile za tak sporazum. Na eni strani vemo, da Rimu ni prijetna vojaška hegemonija Francije v Evropi, na drugi strani pa je znano, da Nemčija ne more voditi nikake protiitalijanske politike v srednji Evropi. Kljub temu pa obstoja možnost, da se najdejo dodirne I točke med nemško in italijansko politiko v srednji Evropi in na Sredozemskem morju. Vprašanje, ali se bo mogla Italija povzpeti od velesile drugega reda na nivo velesile prvega reda, tvori življenjsko vprašanje Italije, obenem pa tudi življenjsko vprašanje fašizma. Mussolini se nikdar ne bo odrekel svojim sanjam o Italiji in fašizmu kot svetovni sili. Na potu do realizacije teh svojih sanj pa naleti Mussolini povsod in ob vsakem času posredno ali neposredno stalno na Francijo. Tu je prva in glavna dodirna točka za Italijo in Nemčijo. V okviru te velike politike bi mogli Nemčiia in Italija najti celo vrsto dodirnih točk, ki omogočajo tesnejše zbilžanje in enoten nastop v vseh vprašanjih, ki predstavljajo skupne interese. Grčija za balkansko carinsko unijo Odgovor na avstrijsko-nemški carinski pakt — Miftalo-kopulos za gospodarsko združitev balkanskih držav si Balkan po tej poti najlažje osigural ono mesto v evropskem gospodarstvu, ki mu gre po njegovem prirodnem bogastvu in po njegovem političnem vplivu. Atene, 11. marca. Grški politični krogi pazljivo zasledujejo razvoj dogodkov v srednji Evropi, ki se pojavljajo kot posledica proglasitve avstrijsko-nemške carinske unije. Čeravno Grčija na tem ni direktno zainteresirana, posvečajo v Atenah temu problemu vso pozornost. Kakor naglašajo listi, je treba računati s tem, da bo avstrijsko-nemška carinska unija hote ali nehote rodila druge bloke držav, da se na ta način uravnoteži vpliv sporazuma med Berlinom in Dunajem. Na eni strani ima na tem največji interes zapadna Evropa, na drugi strani pa srednja Evropa, ki je v okviru Male antante že tesno združena z Balkanom. Zato tudi za Grčijo ni vseeno, kako se bo orijentira] Balkan. Zunanji minister Mihalakopulos je v zvezi s tem podal novinarjem izjavo, da bi bila Grčija takoj pripravljena pridružiti se balkanski carinski uniji, ki naj bi obsegala vse balkanske države in tako nastopala kot enotna organizacija napram ostali Evropi. Prepričan je, da bi ČSR proti gospodarskem ubloku Male antante? Praga, 11. marca. Poljedelski mitni-ster Bradač je imel na zborovanju poljedelskega društva govor, v katerem se je bavil z avstrijsko-nemško carinsko unijo in s predlogom o gospodarskem bloku Francije, Belgije, Male antante in Poljske. Minister Bradač se je izjavil proti takemu bloku naglašajoč, da bi ne bilo v interesu Češkoslovaške, če bi se pretesno vezala s temi državami. Kulturni nivo rumunskega, jugoslo-venskega in poljskega kmeta je mnogo nižji, kakor pa češkega in bi zato Cehi bili vedno na slabšem. Ce pa se ne bo mogla najti druga rešitev, bo seveda Češkoslovaška pristala tudi na tak aražman. Prepoved nedeljskih prireditev v Angliji London, 11. aprila. AA. Objavili so vse* bino zakonskega načrta o nedeljskih žaba* vah, ki ga je predložil notranji minister Clvnes spodnji zbornica. Po tem zakonskem načrtu bodo dovoljevali nedeljske zabave deželni sveti. Dovoljenja bodo izdana ppd pogojem, da dobičke zabav porabijo v dobrodelne svrhe. Uslužbenci, zaposleni pri nedeljskih prireditvah, bodo morali imeti 1 dan prost v tednu. Gledališčne in kino* predstave niso dovoljene. S tem se ukinja* jp določbe iz 17. in 18. stoletja o nedelj* skem počitku. „Zeppelin" v Egiptu Kairo, 11. aprila. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelim« je prispel v Kairo včeraj popol* dne, a ni takoj pristal na tamošnjem le* tališču »Almaza«. ker priprave za prista* nek še niso bile končane. Zato je moral zrakoplov vso noč križariti nad Gornjim Egiptom. Danes dopoldne je zrakoplov lepo pristal na navedenem letališču ob ogromni udeležbi občinstva. Že za vče* rajšnji prihod zrakoplova v Alefcsandrijo in v Kairo je vladalo v javnosti nenavadno živahno zanimanje. Vse strehe so bile na» bito polne radovednežev, kri so zrakoplov pozdravljali z mahanjem z rokami in robci in z navdušenimi klici. Po ulicah je zastal ves promet. Padec cen London, 11. aprila. A A. Po podatkih trgovinskega ministrstva za mesec marec so cene v trgovini na debelo padle za 0.3% napram mesecu februarju. Sedanji indeks cen znaša 63.7. Od L 1929 so cene nepre* stanp padale. Od meseca marca preteklega leta se je blago pocenilo za 15%. Gospo* darski krogi menijo, da se bo padec cen v trgovini na debelo ustavil, kar smatrajo za znruk, da se svetovna gospodarska kris za bliža h koncu. Japonska vladna kriza Tokio, 11. aprila. A A. Vladna kriza, ki je izbruhnila z ostavko predsednika ministrskega sveta Hamagušija, bo kratka. Politični krogi sodijo, da bo sestava nove vlade poverjena bivšemu šefu japonske delegacije na pomorski konferenci v Londonu Vakacukiju. Ta je izjavil novinarjem, da bi misijo sprejel. Dosedanji predsednik Ha-maguši je podal ostavko iz zdravstvenih razlogov. Neurje na Koreji Toki jo, 11. marca. V pretekli noči je divjalo na južno-zapadni obali Koreje strahovito neurje. Morje je bilo tako razburkano, da so valovi pljuskali preko obalnih naprav in poplavili obalo več kilometrov daleč v notranjost Nad 100 ribiških čolnov se je razbilo. Po dosedanjih vesteh je utonilo 125 ljudi. Škoda se za enkrat še ne da pregledati. črna kuga na Finskem Helslngsforf, 11. marca. Obmeine oblasti so ugotovile pri ruskih beguncih, ki so se zadnje dni približali preko meje, dva primera črne kuge. Izdane so bile najstrožje odredbe, da se razširjenje te nevarne bolezni prepreči. Pocenitev plinske produkcije v Nemčiji Kassel. 11. aprila. AA. Tu so izvršili uspešne poizkuse s pridobivanjem plina iz rjavega premoga. Ker je rjavi pre-nog cenejši kot ostale vrste, bo s tem postala uporaba plina cenejša. Vrhu tega se nahajajo v Srednji Nemčiji ogromna ležišča rjavega premoga, tako da bo s tem novim načinom pridobivanja plina postavljeno razsvetljava in industrijska uporaba plini v sredienemških mestih na docela novo finančno podlago. Marin proti Briandu Pariz, 11. marca. »Federation Europeen«, največja konzervativna organizacija narodno socnailstične stranke v Franciji, ki ji nredseduje Loiris Marin, je v pretekM noči nabila po vsem mestu plakate, v katerih pcziva prebivalstvo Pariza, naj se priaruži protestni akciji proti Briandovi politiki, ki'pod krinko ohranitve miru za vsako cc^o pri^Jtlja novo vojno. Prvo protestno zborov^Je. na kateri ho govorilo več desničarskih poslancev, se bo vršilo v ponedeljek. Rusija is Nemčija Berlin, 11. aprila. AA. V petek so se nadaljevala pogajanja med zastopnika sov* jetske vlade in nemške industrije, ki so jih svojčas pričeli v Moskvi. Zaenkrat gre za obča vprašanja o načinu dobav in o vpra* šanju državnega jamstva. Nemška vlada naj prevzame jamstvo do 70% vrednosti iz* voženega blaga. Ruski delegaciji načeljuje bivši predsednik ruske državne banke Pja* takov, nemško industrijo pa zastopajo Koettgen, Kraemer, Reuter, Schauke in Veit. Zastopniki obeh strank skušajo po* gajanja pospešiti. Poučeni krogi zato ra= čunajo s tem, da bodo v kratkem uspela. Angleški kralj na potu okrevanja London, 11. aprila. AA. Kralj je imel miren dan. Njegovo zdravstveno stanje se je lahko izboljšalo. Poročilo pravi, da so zdravniki zadovoljni s potekom bolezni in da bo kralj ostal še nekaj dni v sobi. Vče* raj je sijalo v Windsorju solnce, kar je ve* liko pripomoglo, da se je kraljevo zdravje izboljšalo. Organ Stahlhelma ustavljen Berlin, 11. aprila. AA. Policijski upravnik je prepovedal glavno glasilo Stahlhelma za tri mesece. Povod za prepoved je bil uvodnik s hudimi napadi na prusko vla* do. Clankar je očital vladi med drugim, da je svoj čas sabotirala borbo v Porurju in da je sedaj zaveznik Francije in Poljske. Major Franco aretiran Madrid, 11. april«. AA. Po poročilu iz Barcelone so oblasti prijele znanega letal* ca majorja Franca v Leridi. Oblečen je bil v duhovnika. Lep uspeh angleškega letalca London, 11. aprila, AA. Charles Scott je včeraj prekosil letalski rekord poveljni* ka Kingsforda Smitha na poletu iz Anglije v Avstralijo za 18 ur. Pristal je v Port Dar* wrnu pp 9 dnevih in 4 urah. časopisi po* udarjajo uspeh tega letalca, ki je s svojim poletom pokazal izredno vztrajnost in veli« ke letalske sposobnosti. Kingsford Smith je Scottu prisrčno čestital na doseženem uspehu. Med drugimi so letalcu čestitali tajnik za letalstvo lord Amulree, ministrski predsednik Macdonal in druge odlične osebnosti. Vest o srečnem pristanku Scot* ta v Port Darwinu je posebno razveselila njegovp soprogo in malo hčerko, ki sta ne* strpno pričakovali vesti o tem poletu. Nemci zopet sprejeti v mednarodno kirurško zvezo Berlin, 11. aprila. A A. Predsednik 55. kongresa nemških kirurgov prof. Schmie* d en je sporočil kongresu, da je prejel do* p is od predsednika mednarodne kirurške zveze, ki sporoča nemškim kirurgom, da lahko postanejo ponovno člani te svetovne organizacije. Kakor znano, so bili 1. 1920 nemški, avstrijski in madžarski kirurgi iz« kij učen i iz te organizacije zaradi tedaj še vedno prevladujoče vojne psihoze. Gostilničarska pivovarna v Laškem Slaba udeležba Nemcev pri subskripciji — Prihodnjo pomlad bo pivovarna že v polnem obratu Vsa slovenska javnost nestrpno priča* kuje poročil, kako se razvija akcija za ustanovitev domače naše pivovarne, ki bo na mah spremenila kvaliteto in ceno piva na boljše in cenejše. Premnogim se zdi, da gremo prepočasi proti svojemu cilju, mno* gi obupavajo, češ, predolgo se ne skliče ustanovni občni zbor, preveč se odlaša in zakaj se ne prične z zgradbo, ogromna ve* čina pa trdno zaupa pripravljalnemu od* boru in ga podpira v njegovem delu. Treba pa je nekaj pojasnil, ker stojimo tik pred ustanovnim občnim zborom. Nad 12 milijonov Din delniške glavnice je pod* pisano, bližamo se tretjemu vplačanemu milijonu in od dneva do dneva se naglo dviga vpLaičani kapital. Priznati se mora, da so vplačila proti pričakovanju velika in točna, ker smo pričakovali, da bodo vsi subskribenti odlašali s plačilom do usta* novnega občnega zbora. — Če se navzlic temu vplačuje tako pridno že zdaj, je to znaJc, da se nevzdrž-ema bližamo uresniče* nju naših načrtov. Stanovska zavest go* stikiičarjev daje zanesljivo upanje tudi za uspevanje naše pivovarne! Veliko zanimanje za našo pivovarno kaže, da se ista ne bo smela zgraditi v naj* manjšem obsegu, temveč, da moramo ra* čunati z velikim konzumom našega piva, kateremu mora odgovarjati rudi kapaciteta pivovarne. Radi tega se bo morala glavni* ca povišati i-n se baš vrtijo sondiranja in tudi že pogajanja za pridobitev nadaljnih 5 do 10 milijonov Din. Naši Nemci, dasi ponovno vabljeni, se niso hoteli udeležiti soi/bsitri^ci^ v večji meri. Zdi se, da so dobili migljaj od onih, ki financirajo pivovarno Union. Mi smo jim prožili roko za skupno gospodarsko delo, če je niso hoteli sprejeti, so s tem pokazali, da tudi še sedaj nočejo složnega dela s sodržavljani. Posledice si naj sami pripišejo. Menda baš radi zadržanja Nem* cev je subskripcija v njih centrih Celju in Mariboru sramotno slabo izpadla, dasi bi ti dve mesti imeli gotovo največ interesa na naši pivovarni. Ustanovni občni zbor bo sklican takoj, ko dobimo koncesijo. Prošnja se nahaja pri trgovinskem ministrstvu ter je poskrb* ljeno, da bo v nekaj dneh ugodno rešena, nakar se bo brez odloga določil dan usta* novnega občnega zbora. Ni nobenega dvoma več, da bomo v enem mesecu pričela z zgradbo, da bo stav* ba letos že zgotovljena v toliko, da se bo pričelo v pozni jeseni z varenjem piva in da bo spomladi pivaovarna že v polnem obratu. Da se to delo pripravljalnemu od* boru olajša in da bo tudi bodoči upravni svet imel lažjo nalogo, je pač treba, da storite vsi, ki ste podpisali delnice, svojo dolžnost ter vplačate glavnico. Ni treba odlašati do občnega zbora. Občni zbor bo tem sijajnejši, s čim večjim vplačanim ka* pitalom se bomo lahko pri tej priliki iz» kazali. Pričakujemo tedaj, da se boste našemu pozivu odzvali in da bodo vplačila do obč* nega zbora še hitreje napredovala, kakor so do danes. Ne zadržujte, temveč poma* gajte in ustvarjajte! Odbo- rtugalska revolucija Revolucijonarni pokret se vedno bolj Siri — Proglas vlade napoveduje izjemne ukrepe proti revolucijo- narjem Lizbona, 10. aprila. AA. Ker je cenzura stroga, ni mogoča prava in jasna slika o revolucijskih dogodkih na Ma-deiri. Čete, ki so jih poslali proti upornikom, so se baje uprle in prestopile k nasprotnikom lizbonske vlade. Transportni parniki in križarka, ki jih je vlada odposlala na Madeiro, so se vedno v Taju, ker vlada ne zaupa njihovim poveljnikom. Revolucijski pokret se je razširil tudi na Azorsko otočje. Lizbona, 11. aprila. Vlada je danes izdala proglas, v katerem najavila, da je zaradi širjenja revolucionarnega pokreta prisiljena podvzeti izredne ukrepe. Povsod, kjer se je pojavil revolucionarni pokret je proglašeno obsedno stanje, ki bo ostalo v veljavi tako dolgo, dokler ta pokret ne bo popolnoma zatrt. Vlada se ne bo strašila nobenih žrtev, da očuva v državi red in mir, ker vidi v revolucionarnem gibanju samo ogrožanja interesov države in naroda. Ugotovljeno je, zaključuje proglas, da so uporniki v zvezi z bivšimi ministri in politiki in da zasledujejo samo svoje osebne clje. Trgovinska pogajanja ČSR in Grčije Atene, 11. aprila. Češkoslovaška delegacija za trgovinska pogajanja, ki je prispela semkaj, je stopila v stike s strokovnjaki grške vlade. Novi oceanski velikani London, 11. aprila. AA. Drugi parnik paroplovne družbe »Cunard«, ki bo veljal 6 milijonov funtov sterlingov, bo zgradila ladjedelnica John Brown v Glasgowu. Parnik bo dograjen najbrž do prihodnjega februarja. Paroplovna družba »Canadian Pacific« je naročila v isti ladjedelnici 5 novih par-nikov, ki bodo veljali 10 milijonov funtov sterlingov. Na račun te družbe je bil zgrajen parnik »Empress of Britain«, ki je veljal 3 milijone funtov sterlingov. Zagoneten samomor ruskega emigranta Pariz, 11. aprila. Pri nekem vhodu k podzemski železnici je izvršil v torek samomor ruski emigrant Dimitrij Suslov. Pri hišni preiskava so našii v njegovem stanovanju veliko množino eksplozivov In obširno korespondenco z raznimi beloruskimi organizacijama. Iz korespondence sklepajo, da je Suslov pripravljal atentat na kakega sovjetskega zastopnika, da pa si je najbrže v zadnjem trenutku premislil in šel raje prostovoljno v smrt. Poslanec Grafenauer v Ljubljani Bivši koroški deželni poslanec Grafenauer se po večletni težki bolezni danes ob pol 1. prvič pripelje iz Koroške v Ljubljano. Vsi Ko^ošci se pozivajo, da ga pozdravijo ob 8. zvečer v hotelu Štrukelj. ---KINO IDEAL--- Premiera! Popolnoma novo! Pola Negri v krasni pretresljivi ljubavni drami BELA KNEGINJA Predstave danes ob: 4., pol 8. In 9. uri, jutri, v nedeljo, ob: 3., pol 5. 6., pol 8. in 9. uril Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.825, Berlin 13.55, Bruselj 7.9168, Budimpešta 9.9206, Curih 1095.6, Dunaj 799.78, London 276.52, Newyork 56.79, Pariz 222.49, Praga 168.56, Trst 297.83. INOZEMSKE BORZE Čarih: Beograd 9.1270, Pariz 20.30, London 25.2275, New York 519.15, Bruselj 72.22, Milan 27.18, Madrid 57.5, Amsterdam 208.28, Berlin 123.58, Dunaj 7&—, Sofija 3.76, Praga 15,385, Varšava 58.20, Budimpešta 90.56, Bukarešta &09. Dajmo otrokom solnca in zraka! Dolžnost nas ?ieh je, pomagati pri zatiranja najhujše socialne bolezni — jctikc Ljubljana, 11. aprila. Kakor lansko leto, prirede tudi letos proti tuberkulozne lige in antituberkulozni dispanzerji po vsej državi v dneh od 1. do 6. maja proti tuberkulozne dneve z geslom: -Dajmo otrokom solnca m zraka!« Namen teh dnevov je živahno pcspesovctnje vsesplošnega boja proti najhujši socialni bolezni, Jetikl. Skrbi, ki jo posvečajo zatiranju tuberkuloze država, občine m zdravstvene ustanove, se mora pridružiti de privatna incijativa, vsa javnost mora sodelovati po svojih močeh pri omejevanju in zatiranju te bolezni. Borbi za sezidan je potrebnih bolnic, ljudskih zdravilišč, hiralnic, dispanzerjev, zahtevam po zidanju stanovanj, se mora pridružiti tudi higienska propaganda, zdravstveni pouk, skrb za slabotne otroke z ustanavljanjem počitniških kolonij. Dajmo otrokom solnca in zraka! Pod tem geslom naj prirede vsa kulturna, humanitarna, prosvetna in zdravstvena društva protltuberkulozne dneve. Pod tem geslom naj se prvomajski dnevi posvete zbiranju sredstev za organiziranje počitniških kolonij ob morju, v planinah, v čistem gozdnem zraku." Ako bo privatna inicijativa pridno na delu, ji bodo nedvomno priskočile na pomoč tudi občine in javne zdravstvene ustanove. Zavedajmo se, da nobeden izmed nas ni zavarovan proti tej kužni bolezni in da je vsak dan za dnem lahko izpostavljen okužen ju. Zato pa je tudi naloga vsakega, de po svojih močeh sodeluje v splošnem boju proti tuberkulozi. Tega se premalo zavedamo, zato naj Imajo vsakoletni proti-tuberkulozm dnevi namen pouka, vzgoje s predavanji, slikami in firmi. Poleg vsega je treba vedno se znova tudi pouka. Predpisi glede čuvanja pred okuži t vi jo v javnih prostorih se površno izpolnjujejo. Popljuvana tla, zakajeno ozračje, to je nekaj navadnega. Na vlaku si moraš v oddelku za nekadilce zrak brez škodljivega dima šele priboriti. Gc stilne, pivnice, ki so dostikrat pravo leglo vsemogočih kužnih bacilov, rastejo nove iz tal. Tudi v privatnih stanovanjih, čeprav skromnih, bi bilo mogoče mnogokrat urediti zdravejše bivanje. Težke in mnogoštevilne so žrtve, ki jih vsako leto zahteva jetika. Vsako leto se množi število obolelih in okuženih, zato postaja protituberkulozno skrbstvo vedno bolj pereče socialno vprašanje, za katerega se mora zanimati vsak, sodelovati vsa javnost. Namen p roti tuberkuloznih dnevov, ki jih vsako leto prirejajo protituber-kulozne lige, je zainteresirati vso javnost za važnost proti tuberkuloznega boja, pridobiti za sodelovanje vse sloje. Vsi moramo v tem boju sodelovati: država, občine, društva, vsak posameznik. Ob priliki letošnjih p roti tuberkuloznih dni naj vsak pomaga in sodeluje za cilj: »Dajmo otrokom solnca in zraka!« Osrednja proti tuberkulozna liga v Ljubljani. seje magistra gremija Številne prošnje za stavbna dovoljenja — Ljubljana dobi letos Se nekaj reprezentativnih poslopij Potovalna pisarna Vaine informacije za one, ki hočejo potovati po svetu JUGOSLAVIJA: Raz-tara is sejem vina t Zagreba, 11. —18. IV. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek. Mednarodni sejem t Basel-u, 11.—21. IV. Posetniki uživajo 50% popusta pri povratku. AVSTRIJA: Mednarodni sejom v Basel-u. 11.—21. IV. 25% popusta. Jesenski sejem t Innsbrmku. 27. IX. —4. X-, 25% popusta. >Grazer Festspiele 1931«, 13.—18. VI. Pri povratku 30% popusta. Popust uživajo oni, ki se izkažejo s tozadevno legitimacijo in se za časa slavnostnega tedna mude v Gradcu najmanj pet dni. CEHOSLOVASKA: Poljedelska razstava t Pra«ri. 30. V.— 7. VI. Posetniki uživajo 33 1/3% popusta. ITALIJA: Velesejem v Milanu, 7.—27, IV. 50% popusta za tja in nazaj. NEMČIJA: Velesejem r Poznanju, 26. IV.—4. V. Fosetniki uživajo 25% za tja in nazaj. ŠVICA: Mednarodni sejem v Basel-u. ll_—21. IV. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek. POTNIKOM NA PAROBRODU »KRALJICA MARIJA< se morejo pošiljati radiourami m dopisi na sledeče naslove: radiogrami; >XY< PASSAGER PAQUEBOT YOUGOSLAVE KRALJICA MARIJA UNCV RADIO.. Na Uniji: Sušak—Split: RADIO ŠIBENIK HNS; Na liniji: Split—Kotor: RAI>I0 KLINCI UN K; I Na liniji: KYRA SXK; Na liniji: PIREE SXW Dopisi se Kotor—Korlu: HAblO KER- Kerkyra—P)r:iPi!s: RADIO ali RADIO A TriKNES S\ . morejo pošiljati na PUTNIK — Sušak, Šibenik, Split, Dubrovnik, rl na naslov Jean P. Don it* (Teiegr.: Ssvuik Korfu) in Pireje na Mflov Joun D. Climi-dris (Teleirr.: Cluitidris Pires)« Grški vizum dobe potnik^ ki potuHH* 8 paznikom >Kraljica Mari.iac in m* i/ jo v Grčiji, na parobrodu za eno ziuUi drahmo. TUJSKO-PJtOMKTN A STATISTIKA a LJUBLJANI. Na podlagi podatkov, ki ie sbrala Zveza za tujski promet v Ljubljani, |e prispelo v Ljubljano v Fasu od 1. I. do III. 10.826 tuicpv in sirer po narodnosti: Jugoslaviji 7.079. ostale balkanske države 28, Avstrija 1*266, Anglija 17. Cehoalova* s 370, Francoska 39, Italija 550, Madžarsko 136, Nemčija, 493. Nordijske države Poljska 33. ostala Evropa 128. AnmriUa 27. Azija 26. Po poklicih j* bilo ?> 1S4 !: cev in trg. potnikov. 606 uradnikov. .'77 obrtnikov. 1.")0 industHfaleav. "Ml odvetnikov, 9l zdravnikov, 5.705 drnih poklicev. VODNIKI V SPLITIT Te dni je otvoril Putnik v Splitu v sredini mesta na Peristilu lokal »Putnik oddelek za vodnike« in je uvedel za vesli dan stalna vodstva po mestu, v Solin in Trogir. Celodnevno vodstvo za osebo je Din 20. _ . Vodnik mora voditi tudi samo eno osebo. Vodniki imajo legitimacije potrjene od Pučnika in od »reškega poglavarstva. Vodstvo za skupine stane I>in 100.— za !>ol dneva, Din 200.— za vse dan. ^Besedo imajo ve v#, _ ase tu cist cttateln LJubljana, 11. aprrla. Poleg zadev in sklepov, o katerih je poročal že dnevnik »Jutro«, je magistratni gremij obravnaval v svoji včerajšnji seji še razne druge stvari. Tako je poročal zastopnik sociialnopoli-tičnega urada o prošnjah za podelitev odnosno povišanje meščanskih podpor. Gremij je prošnjam ustregel, kolikor je v smislu predpisov mogoče. Stavbni referent je predložil gremiju čete vrsto prošenj za stavbna dovoljenja. Koiikor sc more sklepati iz tega začetka, uo letošnja stavbna sezona zelo živahna in bo Ljubljana obogatela za celo vrsto večjih, reprezentaitwndh poslopij. — Hote-for Mrklič bo v podaljšku sedanjega hotela ob Mtasarvkovi cesti zgradil novo hotelsko poslopje. Načrti so bili odobreni s ĐTipfjrnbo, da mora podjetnik postaviti poln požarni zid brez oken. — Ruža BIu-mauer bo postavila hišo ob Holzapflovl ulici. Dr. Puhar Srečko bo izvršil neke adpataoije v notranjosti svoje toise v Gregorčičevi ulici. Podkrajšek Marija pa bo zgradila vrtno lopo pri svoji vidi na Pru-lah. Vesel Franc bo adaptiral izložbe v Tavčarjevi uJici. Dve veliki dvonadstropni hiši bosta nastal po načrtih arhitekta Costaperarie na Vrtači. Gradila jih bosta g. Costaperaria in gospa Marija Rekar v modernem slogu. — Škerlj Prane bo pri-zidal k svoiii hiši v Apihovi ulici balkon, Hergant Peter pa prizidek k poslopju ob Vodovodni cesti, — Dolinar Marija je dobila gradbeno dovoljenje za postavitev hiše ob Soški mi BeJjaški ulici, Kuštrin Marija pa bo adaptirala in povečala hišo ob Karlovški cesti. — Odbor za ustanavljanje delavskih ustanov bo adaptiral kletne prostore javne kuhinje. Zob Ana bo izvršila malenkostne preureditve v svoji hiša ob Jernejevi ulici, Ham Josipina pa bo privida Is k svoji hiši v Komenskega ulici prizidek in adaptirala hišo. — Vrhovnik Franjo je prejel stavbno dovoljenje za hišo ob Vrstovškovi ulici, Sojer Franc si bo post a vi! dom ob Soški ulici, Zivic Marija bo adapti-rala v Prešernovi ulici svoj lokal ter ustanovila tam avtomatični buffet. — Hrehorič Fr. je zaprosil za principijelno dovoljenje, da sme nazidati eno nadstropje na svojo hišo v Kolodvorski ulici; gremij naćeino ne nasprotuje njegovi nameri, bo pa v podrobnostih odločil na podstavi predloženih načrtov. Marolt Angoda bo zgradila hišo ob Ižanski cesti, Zupan Marica ob škrabčevi uiici in Bizovičar EJa ob Kopališki ulici. — T.rdurnph-avto namerava zgraditi garaže ob Znbertovi urici,- greni.': ie načrt odobril le kot provizorij za dobo. petih letih; ako v tem času ne b* zazidal prostora pred provizorno stavbo, Jo mora podreti. — Šuštar Lov«) si bo postavil hišo ob Kobaridski unci, MaroK Ivan pa prizidek ob V*dovdanski oesU, Kune Milica bo ogradila svoje posestvo ob Za*o-karjevi ulici. — Obflak Franc se kani naseliti na Rakovni&kem hriba in je zaprosil gremij za prmcipideftno dovod j en je, ki rrro ga oblastvo ni odreklo. — Usenflk hran bo adaptiral notranjost bivše centralne vnov-čevaJiiice ob Dolenjski cesti. Gretnfj ne ugovarja stavbi, vendar zahteva odstop sveta za cesto v zakoniti izmeri. — Cih-laf Josip bo izvrsM prraadek k svoji bKi ob Dunajski in Vodovodni cesti. — V za- devi K. Jtirmana, s katero se je gremij že večkrat pečaJ, bo razpisana komisija na licu mesta. Uporabno dovoljenje je gremij podelil M. Mucu, ki si je preuredil lokal na Kongresnem trgu in Poznič Alojzu in MareŠ Uršuli, ki sta si postavka hišo ob Franke to vi trtici. V eni zadnjih sej sta prejela kavamar-ja Dolničar in Rresker, najemnika »Emone« dovoljenje, da smeta postavljati v poletnih mesecih mize na hodnik pred kavarno. Zoper to dovoljenje sta se sedaij pritožila lastnika sosednih zgradb, Kambič" in »Dunav«, češ da se s tem dovoljenjem prenaša promet z njihove strani cesti na nasprotno stran, kar bo občutno škodovalo najemnikom lokalov v pritličju njihovih novih zgradb. Gremij je skušal najti kompromisno rešitev s sklepom, da se dovoli kavarnanu uporabljati od 7. do 19. ure samo eno vrsto mizic, ki prometa na hodniku ne bodo mogle ovirati, po navedeni uri pa bi smel zastaviti ves trotoar, vendar ne bo smel postavljati dreves in ograj. — Za stavbno vodstvo za regulacijo Ljubljanice, ki v sedanjih prostorih v Kresiji obremenjuje že itak stisnjeni Gradbeni urad, bo mestna občina najela uradne prostore v bivši Mahrovi hiši na Krekovem trgu.— Važen je tudi načelni sklep, da se bodo v bodoče izdajale dovoljenja za zidavo spterenskih stanovanj, ako bodo vsai 3 m 15 cm visoka. Mestni vrtnarski nadzornik je pokrentf akcijo, da se Orlov vrh na Gradu letos ne odda več v najem, temveč prepusti otrokom kot igrišče. Enako bodo tudi hribček za vodnjakom na Grajski planoti preuredili za otroško igrišče in park. Naša sramota Res škoda, da mi i>i znan pisec gorenje* ga članka v petkovi številki »Slov. Naro* da«, kjer žigosa nesmiselno pijančevanje o priliki nedeljskih izletov. Čestital bi mu. kajti on ni govoril iz srca samo meni. tem* več vsem onim, katerim ni ideaJ gostilni* ška zabava, temveč ki najdejo najlepšo za* bavo v prosti naravi, bodisi kot turisti, športniki ari tudi samo kot izletniki. Neštetokrat sem že videl slične prizore, v avtobusih, ki se vračajo ob nedeljah na večer v mesto. Skoraj vse postaje, kjer se avtobus ustavi, so pred gostilnami, iz ka* terih primotovilijo ljudje docela natrkani in nato nadaljujejo v avtu svojo neokusno gostilniško zabavo, ki obstoja iz huron* skega vpitja, dvoumnih dovtipov in nadle* gavan ja sopotnikov; tudi nekateri izletniki iz takozvanih »boljših« krogov niso izjeme. Taka »zabava« se v mnogih primerih rac* vije do n^>ostudnejsih debat *n prerekanj m vse to ob prisotnosti ženak in mlado* letom otrok. Stara slovenska narvada je. da se mora vsak izlet pošteno zaliti. pa pri tem važno, če je kraj kamor se izlet vrsi, na* ravno lep, pač pa je važno vprašanje, če je v onem kraja gostima, ki toči dobro kapljico. Da se p* tri »izletniki« preveč ne utrudijo, se naložijo v mestu na avtobus, ki jih zapelje prav do gostilne v kraju, ka* mor se ta »šzlet« vrši. Tam se ga po mili volji »nažebtajoc in z večernim avtom »skrivnostno sladko gin jeni« vrnejo na svoje domove; s tem je tak famozni »izlet« končan. Ali rea ne znamo koristneje izrabiti prostega časa, ki je nam itak pičlo odmer* jen in v kasnem skladu je tako .početje z gospodamtoo krizo, o kateri vsi tožimo? ---el Danes ob Y% 3. popoldne AFRIKA GOVORI v Elitnem kino Matici ZADNJA PREDSTAVA jutri ob 11. uri dopoldne Velika ruska loterija V Beogradu in v naši državi sploh je našlo zavetišče mnogo ruskih častnikov in vojakov, udeležencev svetovne in meščan« ske vojne v Rusiji. V naši državi prebiva tudi mnogo ruskih vdov, otrok in starih bojevnikov, ki so po bolezni izgubili spo* sobnost za delo. Ob iskreni podpori brat* skega jugoskjvenakega naroda ruski čast* nilci in vojaki niso našK v naši državi samo zavetišča, temveč jim >e omogočeno tudi duševno ali ročno delo, odgovarjajoče nji* ho v i m sposobnostim. Toda vdove m otro-oi padlih na bojišču, pa tudi oni vojaki, ki jim je usoda ohranila življenje, pa jim je na drugi strani omajala zdravje, se ne mo= rejo uspešno boriti za obstanek. Ti nesreč* neži zaslužijo vsestransko podporo. Centralna uprava vseh ruskih oficirskih organizacij v naši državi priredi z dovo* ljenjem poljedelskega ministrstva veliko loterijo v prid svojih siromašnih članov in dece. Nj. Vel. kralj je priskočil kakor vedno tudi to pot Rusom na pomoč in po« daril za loterijo krasno zlato uro s svojhn monogramom. Poleg kraljevega darila bo obsegala loterija še 1705 dobitkov v skupni vrednosti 350.000 Din. Glavroi dobitek je kmečka hiša z vrtom, med večjimi dobitki so pa avtomobil, motorni čoln, 10 mesec* nih bivanj na Jadranu, zlate moške in damske ure, preproge, 300 komadov držav* ne vojne škode, 200 srečk državne loterije in še mnogo manjših dobitkov. Žrebanje bo nepreklicno 15. junija in 15. decembra. Srečke veljajo brez vsakega doplačila za obe žrebanji in se prodajajo po 10 Din tako, da jih lahko kupijo tudi siromašnejši sloji. Pred dvema letoma je priredila ista organizacija podobno k>teri* K>, ki je dosegla prece^^^ uspeh. Kraljevo darilo, dragoceno bro«l^^z briljantom, je zadela srečka g. Schwarza, ki prebiva stal* no v Nemčiji in mu je bil dobitek izročen potom nemškega poslaništva v Beograda. Iz gledaliSke pisarne DRAMA Opozarjamo na nocojšnje gostovanje prvaka beograjske drame g. Raše Plaovića v naši drami. G. Plaovič je eden najodličnejsih članov beograjskega dramskega ansambla, ki kreira v Beogradu vse največje dramske vloge. V Ljubljani gostuje prvič danes zvečer in sicer v vlogi v Krleže vi drami Gospoda Glem-bajevi. Predstava se vrši za red D. Veseloigra »Pri belem konjičku« se uprizori v nedeljo 12. t m. ob 8. uri zvečer. Pri vseh dosedanjih predstavah se je občinstvo prijetno in prešerno zabavalo in burno pozdravljalo igralee. Ljubljanska drama uprizori v ponedeljek francosko komedijo življenje je lepo, katera je imela v lanski sezoni neoporečno velik uspeh. Predstava se vrši za abonente reda S. Prihodnja premijera v drami bo stari misterij o bogatinu »Slehrniku«. Delo je poslovenil pesnik Oton Zupančič in ga priredil za slovenski oder. TJlogo Sle-hrnika kreira gospod Levar. v ostalih vlogah pa je zaposlen ves ženski in moški dramski ansambel. Pri predstavi bo sodeloval operni zbor in orkester dravske divizije. Specijalno muziko, kompozicijo Šveda Binerja Nilzena študirata z zborom in orkestrom kapelnik dr. švara, režijo pa vodi prof. Šest. OPERA V nedeljo je prva repriza novitete »Snegurka«, ki je dosegla v nedeljo popoten uspeh. Nastopi v naslovni partiji Koncem prihodnjega tedna počasti ljubljanska opera 50 letnico smrti senijal-nega ruskega komponista, člana petorice skladateljev, M. P. Musorgskega. Uprizoriš se bo »Boris Godunov,« ki je nastala po letu \8G8 ter uprizoril prvič v letu 1874 v Fetrogradu. Musorgskj se je rodil !. 1635 v Karevu ter je umrl komaj 46 let star v Petrogradu. V Borisu Oodunovu. muzikalni ljudski dTamf, ki j« našemu ob-čanstvr znana, nastopi v naslovni partiji pevec svetovnega slovesa. odMčni barito-nist Slgmond Zaflewski. Opozarjamo na to predstavo, ki bo dogodek v qa§| oper!. Gospa Ksenija Grnndt in Anatol tU kovski priredita v torek 14. t. m. v naš; operi zanfmiv baletni večer. Na programu je 16 pJesov. Ga. Orundtova, ki je pred kratkim gostovala v Parizu, ima najboljše ocene. Pogostokrat je nastopala tam na javnih baletnih prireditvah. Večer bo vsekakor zelo interesantan in vreden vsega zanimanja. Cene običajne operne. Ljubljana velemesto Ljubljana res dobiva vseskozi značaj v^emesta. Taki dogodki, da prileti ob eni ponoči mirnemu pasai>tu na glavo težka perzijska preproga, se dogajajo edinole po velemestih. Tam so morda taki bogataši, da mečejo preproge skozi okno. Saj bi jo pobrati, če bi ne bil prepričan, da skromna Ljubljana takih bogatašev ne premore, še manj pa Skof ja urica. Pred vsem sem se pa bal, da se ne bi dotičn>ik premislil in me naonanil policiji, Ce so pa v resnici taki bogataši v naši skromni Ljubljeni, jim i»i treba motati preprog skozi okno in po vr* hit še v poznih urah, temveč se mi urni Ljubijainčani somi toliko potrudimo, da onega bogataša osebno poselimo, ako ga je w>ija pckjkmiti nam lepo perzijsko pre=> progo. Ker sem pa prepričan, da takih dobrot« rvikov Ljubljana ne premore, opozarjam oVrtBČnega, ki iz kateregakoli razloga ali navdušenja moče v poznih urah preproge skozi okno, da drugič bolje pazi, da ne bo padla preproga kakemu pasantu na glavo, posebno pa nam ubogim uradnikom, ki nam ni mogoče vsak teden nabaviti si no» vo pokrivajo! Mirni pasant. še o prestrogem lovskem čuvaju K dopisu >Šmarnogorski izletniki, po-zorU si dovoljujem pripomniti sledeče: Lovski zakupniki in njihovi čuvaji gredo v dopisu navedenih točkah oči v i d no v sa-molastnosti predaleč, kajti včasih se je postopalo drugače. Lovski psi, ki jih je zalotil v gozdu čuvaj ali psi tudi lovskih pasem, ki so bili morda z gospodarjem na sprehodu in niso bili na vrvici, so bili v lovskih revirjih brez zaščite zlasti v lovo-pustnem času, kar je čisto upravičeno. Ni pa to veljalo za pse ostalih nelovskih pasem, ki splošno nimajo sledu za divjačino in so na sprehodih zsolj gospodarjevi spremljevalci, ker tudi nimajo interesa uhajati s pota v gozd. Zatorej je omenjeni dogodek na Šmarni gori vsega obžalovanja vreden in je dokaj nezdravih, prenapetih razmer. Omenjam, kako so lovski čuvaji včasih postopali, če so zalotili lovskega psa v revirju, da je gonil, ali je bil sam aH pa z gospodarjem. Prvikrat je gospodarja psa, če mu je bil znan, uljudno opozoril, naj psa priveze, šele v ponovnih primerih je zapel morebiti svinec. Nelovski psi pa sploh niso prišli v postov. Pa se tole: Šmarna gora in nje sestavna okolica je in bo stoletja in stoletja še romarska in izletna točka tako, da se čudim, da je v tako frekventiranem hribu še kakšen zaj6ek- Če je pa zakupnik lova odredil ostrejše ukrepe v zaščito divjačine na Šmarni gori, bi to moral prej javno razglasiti zlasti glede na velikonočne praznike, ko je na tisoče Ljubljančanov obiskalo Šmarno goro in marsikdo je vzel seboj svojega zvestega varuha. Tudi mene je mikalo, ker bi rad privoščil svojemu psu daljši sprehod, ker na cestah itak ni varen pred avtomobili; pa sem se premislil, ker današnjim čuvajem in njihovi vljudnosti nič kaj ne zaupam. Setaler. Nisem sicer sentimentalne narave, ven dar sem z največjim zgražanje»m bral članek >Smarnogorskd izletniki, pozorc v ^Slovenskem Naroduc, v katerem opisuje g. Puhar surovo, zločinsko dejanje lovskega čuvaja, ki mu je pred očmi ustrelil nedolžnega psička na Šmarni gori. Mislim, da šmarna gora ni privatna last in lu 11 do sedaj nisem Še nikjor slišal, da se ne bi smelo jemati psov s seboj. Zdi se mi nemogoče, da bi imel kdo od oblasti tako pravico. Ne hodim sicer pogosto na Šmarno ljo-rc% toda v nedeljo torej jutri, sem se namenil, da jo obiščem in sicer s svojim <)•»'-goletntm, dobro dresiranim tovarišem — psom. Opozarjam na to že v naprej spoda čuvaja<, da si za tako surovo dejanje plačani junak dobro nabaše puško in obenem po možnosti vzame seboj sove hlače, ker zna doživeti velike neprijetnosti, če se vsi trije srečamo, kajti malo je lakih, ki bi si mirno pustili dopasti taka barbarstva. — Svetujem mu, naj ostane v nedeljo raje doma in revidira pogodbo s svojim gospodarjem. Pes in njegov gospodar. KOLEOA.R. Danes: Sobota. 11. aprila 1931, kutoll-čarui: Lev. pravoslavni: 20. marca. Rada Jutri: Nedelja, 12. aprila 1931. katolica* ni: Bela nedelja, pravoslavni: 30. marca, Uskrs. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Gospoda Glembajevi. D. Opera: Dijak prosjak. E. Kino Matica: Gospodična tajnica. Kino Ideal: Bela kneginja CPola Negri). Kino Ljubljanski dvor: Film o raku. Ob 18. »Hausbal« SK Ilirije v areni Narodnega doma. Valčkov večer »Soče< v Kazini. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Pri belem konjičku. Opera: Snegurka. Kino Matica: Gospodična tajnica. Kino Ideal: Bela kneginja. Kino Ljubljanski dvor: Film o raku. Ob 11. Šentjakobski gledališki oder: Deviški venec. Predavanje dr. Maše Živanovičeve ob 11. v Kazini o temi: Feminizam za zaščitu rase i naroda. Film ZKD: Afrika govori ob 11. v kinu Marici. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Kuralt, Gosposvetska oesta, Sušnik, >lari>in trg. — SJuibeno iz sekcije LNS. Delegirajo se k tekmam dne 12. t m, v Ljubljani, igr. Hdriije: ob 14.30 Hirija rez.: Hermes rez. g. Pevalek, ob 16. Ilirija: Hermes g. Pevalek; stranska sodnika pri tej tekmi gg. Zupan ii Skalar. V Mariboru: Ma.ribor: Železničar — g. Camperman. Tajnik. V gostilni. — Natakar, prinesite tudi meni tako porcijo, kakor jo ima gospod pri sosedni mizi. — To ni mogoče, gospod, kajti pri sosedni mizi sedi sam gostilničar. Beli zobje: C h I o r o d o nt i« ni ga 2-1 to pomeni Iz Celja ~~c Mestni občinski svet celjski bo Imel redno javno sejo v ponedeljek 13. teza meseca ob 16. zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata. Na dnevnem redu so poročila odsekov in slučajnosti. c— Pravoslavni velikonočni obredi v Celju. V tukajšnji pravoslavni kapeM v vojašnici Kralja Petra na Dečkovem trgu se bodo vršili velikonočni cerkveni obredi po nasiedniem sporedu: V nedeljo ob 4. zjutraj jutrenja in dopoldne ob 9.30 liturgija. V ponedeljek bo liturgija isto tako ob 9.30. c— Primator Prage dr. Baxa se je na povratKu uz Dalmacije mudil predvčerajšnjim s svojim avtomobilom tudi v Celju, kjer je prenočil. V četrtek opoldne je nadaljeval vožnjo proti meji. c— Drevi bo v Narodnem domu, v vseh gornjih prostorih, priljubljeni »primorski večer«, ki ga priredi celjska podružnica društva »Soče«. Spored družabnega večera je zelo bogat in pester. Začetek bo ob 20. uri. Celjska narodna javnost nai se prireditve udeleži v čim čast-nejšem številu. 2 zavitka sta potrebna za eno pranje po Schichtovi metodi: Ženska hvala za namakanje zvečer, Schich-tovo terpentinovo milo za enkratno izkuhanje prihodnje jutro. E CELO DELO PRI SCHICHTOVI METODI 3* Zmagoviti pohod novega tramvaja Kako jo je mahal nai tramvajski novinec s kolodvora po mestu do remize Ljubljana, 11. aprila. Včeraj je prihod novega tramvajskega voza razgibal Ljubljano tako, da si de danes ni oddahnila, Se vedno je nemirna ter razburjena, tramvaj je v ospredju zanimanja vseh in vsakogar. Priznati je treba, da je zanimanje upravičeno, saj takšne senzacije, kot je bila včerajšnja, Ljubljana de ni doživela četudi vozi pri nas tramvaj že 30 let. Bila Je torej zgodovinska senzacija, ki pa zasluži zaradi tega tramvaj stopil na ožja mestna tla takoj je stopil na plan tudi stražnik. Najprej je seveda oprostil tramvaj dušeče gneče, nato si je na ogledal voz od vseh strani. Splošno zanimanje Po tlakovani cesti je prepeljavan je hitreje napredovalo. Množica je pa tako na-rastla, kot da se je zbrala na kolodvor k sprejemu res odličnega gosta Angleži niso imeli takšnega sprejema, četudi so bol tudi zgodovinsko pozornost. Zato moramo tudi opisati vse nadaljne ceremonije in svečanosti, ki so se vršile po že opisanih. Z vagona proti tračnicam Tramvaj so torej najprej zvlekli raz vagona na TJ traverze s kamnom obloženim Turkovim špedicijskim avtomobilom. Potegnili so ga v isti smeri raz vagona na rampo, nato so odklopili avtomobil ter ga zopet pripregli ob boku voza. Na ta način so obrnili voz od rampe navzdol proti izhodu tovornega kolodvora. Do poldne so ga privlekli z rampe in ga še enkrat zasukali v smer proti vhodu. Eto tedaj so tramvaj premikali tako, da se je podložen na traverzah, ki so ležale na železnih valjih, valil po pobočju, ko so pa prispeli na ravno, so kolesa odvrli tako, da je tramvaj vozil po traverzah. Tir so morali seveda polagati sproti; ko je imel tramvaj prvi kolotečnici za seboj ter je že zapeljal na drugi, so proste traverze prenesli zopet naprej. Tako se je mogel voz vselej premakniti le za nekoliko metrov in še zelo počasi ter z veliko previdnostjo. Cestišče na tovornem kolodvoru je razrito kot bojno polje in sta se na neravnih tleh pod težo tramvaja dve slabši traverzi tako zvili, da so ju morali zamenjati z močnejšima. Množica radovednežev Novica, da prevažajo tramvajski voz, se je raznesla po mestu hitreje kot bi se n. pr. o mobilizaciji. Iz vseh koncev mesta so pridrveli kolesarji, prihrumeli otroci, prikašljali starci in prihitele zastopnice ženstva, množica je naraščala od ure do ure, opoldne se je že nabralo toliko ljudi, da bi z lahkoto prenesli predmet svojega občudovanja na ramah v remizo. Tramvaj pa, kot da se je zavedal svojega dostojanstva in pozornosti, ki jo je vzbujal, se je premikal ceremonijelno počasi, vzhajal je takorekoč — kot luna izza kolodvora ter rastel v domišljili razvnetih Ljubljančanov, ^, tudi v resnici. Silno navdušenje In tako je preromal najhujši del svoje slavne poti — kot recimo maharadža ali angleški lord v sprevodu. Ob pol 13. je bil pred izhodom iz kolodvora, ob tričetrt je pa primahal na ožja tla belozelenega ku-ščarskega mesta. Tu, na Masarvkovi cesti, ga je sprejelo ljudstvo. Pogrešali smo godbo, govorance in živiokiice. Toda ljudstvo je sprejemalo s srcem. Lahko bi napisali celo knjigo o domorodnih nemih solzah — radosti, toda navdušenje ljudstva je bilo tako veliko ter nalezljivo, da se ga je na-lezel vsak, ki je prisostvoval pojavljanju tramvaja, zato pa tudi nismo zmožni Ilustrirati čustev splošnosti s skromnimi besedami, ugotavljati moramo predvsem le suha dejstva. Treba je pripomniti, da, kakor hitro je ljudje obveščeni o njihovem prihodu. Izredno je novi voz zanimal zlasti tramvajske voznike. Ker tramvaj na kolodvoru delj časa stoji, so si vsi ogledali novo »zvezdo« in peruti svojega poklica Sreča je nepopisna... Vsi ogledovalci, občudovalci novega voza, so takoj presojali in precenjevali novo prikazen. Neki tramvajski voznik je dejal, da je novi voz takšen kot nekdanja škatla za žveplenke Ci-rilmetodove družbe. Nekaterim se je zdel ozek, drugim strahovito dolg, tistim pa ki so ga zaradi dneče videli le nekoliko, se ni zdel nič večji od starega, nekdo je celo dejal, da je mislil, da prepeljavajo belo-zeleno prepleskano številko 13, šele potem se je prepričal, kaj je na stvari, ko je zagledal, da nosi tramvaj št. 15. Novih vozov namreč ne štejejo posebej, od št. 1 naprej, nego kar zraven k starim. Starih vozov je 14, zato je prvi novi 15. Baje še dobimo 9 novih vozov, zadnji bo torej 24. Priklopnih vozov ne bo, v rabi bodo stari, ki jih je zaenkrat dovolj. Komentarji in ugibanja Zdaj bi vam še seveda morali povedati, s kakšnimi komentarji so Ljubljančani sprejemali novo senzacijo in kakšno je bilo razpoloženje množice natančneje povedano, ne samo pavšalno — navdušenje. Pa kako bi to nioge* človek dovolj dobro povedati! Tramvaj se je v slovesnem tempu premikal od carinarnice do tramvajske proge med 13. in pol 15. uro — tako oblegan z ljudmi sila mešanih občutkov, odnosno tako zavzetih in razvnetih, da se sploh ni mnogo govorilo, ljudje so se le blaženo nasmihali in strmeli z nastežaj odprtimi ustmi — besede v takšnih trenutkih so res odveč. No, in če je kdo sploh kaj govoril, je seveda le o tramvaju, to nam pa že itak dovolj brenči v glavah. Izjema so bila dekleta ki so se le menila kdo je »blond« in kako je kakšni všeč. Mnogi niso verjeli prej svojim očem, dokler niso »prikazni« otipali od vseh strani. Zopet drugi so se zanimali za vsak vijak, žico in vzmeti. Nekateri so samo zmajevali z glavami ter niso od vse stvari ničesar razumeli. Nekaj jih je pa ugibalo, zakaj je prispel le en voz in če je le za vzorec. — Najbrž ga bodo poslali nazaj; beži no, takšna velika škatla ne bo mogla voziti pri nas, pa če polovico bajt podro! je pripomnil nekdo. Koliko stane takšna »škatla«, se pa menda ni nihče vprašal. Nekateri so sploh mislili, da vozove dobavi država ter so radi tega zastonj. Saj je eden tolmačil svojim tovarišem, da se tramvaj izpelje na račun kuluka. Skratka, včerajšnji dogodek je Ljubljančane tako razgibal kot že dolgo ne nobena senzacija. Fotografi v akciji Včeraj so imeli tudi fotografski amaterji svoj dan. Ce bodo vse plošče, ki so jih uporabili, razvili, tedaj bodo lahko preplavili s fotografijami ne-le Ljubljano, temveč vso deželo. Fotografski ogenj je dosegel višek, ko je potrpežljivi Turkov avto privlekel voz do tramvajske proge. Pred fotografe so morali tudi neštetokrat gospodje inženjerji, špediter, tehnično vodstvo in g. dr. Fettich. Prevoz brez nezgode Nekateri radovedneži so se poleg drugega tudi aainnaan, če kamenje, s katerim je bil obložen Turkov avtomobil, tudi spada k tramvaju. Ko so zvedeli, da je avto obtežen zato, da se lažje opre ob tla ker bi se neobteženemu vrtela kolesa na mestu, ne da bi se avto premikal, so bili nekoliko razočarani. Ob pol 15. je bilo prevozniško delo končano in sicer brez najmanjše nezgode. Ko je avto gladko zapeljal novi voz na tir, so ga odklopili, prevoz je bil končan, veselje in pričakovanje ljudi je pa doseglo višek. Tudi delavci, inženjerji in osobje tvrdke Siemens Schuckert so bili lahko veseli, saj so delali nepretrgoma od jutra, brez počitka in jedi. Posebnosti novega voza Toda monterje je še čakalo delo. Priključili so novi voz na tok, pritrdili ob kolesih zaščitne deske in opravili še mnogo drugih del, predno je bil voz pripravljen za vožnjo po tiru. Zelo zanimivi sta pri vozu zlasti posebni mreži, ki ščitita pritrjeni na koncih voza spodaj kolesa pred kamenjem, obenem sta pa varnostno sredstvo za primer nezgode. Mreži šesto ji ta iz dveh delov, prvi j|M»ritrjen povsem na koncu voza spodaj mm. nekaka ograjica. Ako bi n. pr. padel kdo pred odnosno pod tramvaj, bi najprej zadel ob prednji del mreže, ki se ob sunku dvigne, s tem pa izproži drugi del mreže pod vozom, da se spusti do tal ter prestreže padlega, da ne pride pod. kolesa. S samomori potem takem ne bo nič. Nikakor pa zaradi tega vseeno nikomur ne priporočamo, da bi se nastavljal tramvaju, ta sport kljub vsemu ni priporočljiv, četudi bo imel še toHljto pristašev. Znana stvar je namreč, da Ljubljančani mislijo, da se jim mora umikati tudi tramvaj, ker se jih že izogbiljejo avtomobilisti in kolesarji. Novinec jo maha sam Težko pričakovani trenutek je napočil. Do zadnjega nismo vedeli, kakšna bo naći aljna usoda junaka dneva — ali ga bodo priklopili k staremu vozu ter da ga bo prav počasi vlekel skozi mesto, Ljubljana bo pa pri tem doživljala velesenzacijo. Potem smo pa videli, da bo novinec vozil sam, brez vsake pomoči, ko so spustili vilice k elektrovodu. Nastalo je novo vprašanje, kdo bo tako srečen, da se bo peljal prvič z novim tramvajem. Vsi smo gojili potihem to pobožno željo... Navse zadnje smo vsi zadrževali sapo od težkega pričakovanja... Mnogo ni bilo upati, ker so govorili, da je voz že prazen pretežek za stari tir. Parade žal ni bilo Na glavno smo pa vsi pozabili. Saj si menda predstavljate, kaj se pravi prva vožnja z novim tramvajem, da to ni nikakor niti malo navaden dogodek. Neki možak se je pa vseeno spomnil, da bi morali najprej tramvaj blagosloviti in krstiti, prvič bi ga moral voziti kakšen mestni veljak, poleg tega bi moralo mesto izobesiti zastave, na gradu bi se moralo streljati s topovi, meščani bi pa naj posuli tramvajsko progo s cvetjem ali vsaj s pomarančnimi lupinami. Vsega tega ni bilo. Mesto voznika je zasedel Siemens Schuckertov nadmonter, ki je že pri prevozu odvi ral in zaviral voz, v voz so stopili tiho inženjerji, monterji, dr. Fettich, ing. zenko, univerzitetni prof. ing. Lobe, konstrukter voza, nekaj voznikov in sprevodnikov cestne železnice, nekaj otrok in reporterjev — pa nas je bilo 20 srečnih potnikov. Ljudje v začetku sploh niso mislili, da gre za res. Potem je pa odpeljal pred novim vozom stari voz s priklopnim, za katerim je nato brez vseh ceremonij odrinil tudi novi voz ob pol 16. Ljudje so zazijali, stekli za nami, kot da se pode za tatom, pa so jim kmalu odpovedale noge, sledilo nam je samo celo krdelo kolesarjev. Prva vožnja V začetku smo bili kar zmedeni, medlo smo se zavedali, da se peljemo, peljemo — z novim tramvajem. Prvi ovinek smo gladko prevozili in že smo bili na Dunajski cesti. Vsepovsod so senzacijonelni tramvaj pozdravljala — odprta usta. Ob vsej progi je bil gost špalir odprtih ust. Nam se je pa seveda zdelo sila imenitno. Kjerkoli so ljudje zagledali novi voz, so obstali kot Lotova žena. Tudi drugi ovinek, pred pošto, smo gladko pasirali. Mahniti smo jp srn starim vozom po Prešernovi ulici. Prvemu vozu se je umaknil neki voznik, ko je pa bil tramvaj že mimo njega je krenil nazaj na progo in sicer nekaj metrov pred nami. Ustavili smo se. Za las je manjkalo, da se ni pripetila nezgoda. Da se ni, smo dolžni hvalo našemu previdnemu vozniku in izvrstnim zavoram. Na frančiškanskem mostu je tramvaj zbudil nepopisno presenečenje. Radovedneži so se zabavali kot navadno z občudovanjem regulačnih del. Nekateri pa vseeno niso bili tako zaverovana v Ljubljanico ter so nas opazili. Začeli so se obračati v nasprotno smer. Do sto prepadenih obrazov je zastrmelo v tramvaj kot v prikazen z onega sveta... Potem je šlo gladko do konca. Vse loke smo prevozili brez težav. Tramvaj je sploh vozil izborno, izkazal se je vsestransko ter so bili vsi gospodje z njim izredno zadovoljni. Ing. Lobetu so čestitali iz srca. Sam je pa dejal, da je edini defekt, ki ga je našel pri vožnji — preslab zvonec . . . Toda zvonec je prav tako močan kot pri dunajski cestni železnici, zato bo tudi za nas dovolj, četudi imamo dokaj kosmata ušesa Vozili smo se 20 minut. Novi voz zdaj čaka svojih dni v remizi — dokler se ne bo otvorila šišenska proga. Kakšen mesec dni bo že še treba potrpeli. Zdaj bo menda lažje in Ljubljančani so se vendar končno prepričali, da ne gre za aprilske šale, nego še za večje stvari, kot so jih sami pričakovali. Saj takšen voz ni od muh, ker stane pol milijona dinarjev, četudi je "le eden. Glavno je pa senzacija.. Ita Rina se omoži Filmu hoče dati slovo in si ustanoviti domače ognjišče Ljubljana, 11. aprila. Odkar je nas naša filmska igralka zapustila so bile vesti o nji bolj redke. Je pač tako z vsemi filmskimi zvezdami, njihova slava vzpihne zdaj v enem kraju, zdaj zopet v drugem in ljudje na junakinje dneva hitro pozabijo. Zadostuje pa najmanjša izprememba v njihovem življenju, pa se splošno zanimanje zopet pojavi. Tako je tudi z našo Ito, ki se je bila skrila budnim očem javnosti tja daleč nekam v Berlin in je kar nič ni mikalo pokazati se nam v svoji slavi, še svojce je vzela k sebi tako, da hiša rodbine K ravan ja v Rožni dolini že dolgo sameva in stanujejo v nji tuji ljudje. Kar naenkrat se je pa naša Ita zopat pojavila na domačem obzorju in sicer tako, kakor je že običajno pri filmskih igral- kah — s presenečenjem. Prišla je namreč vest, da se je namenila Ita v zakonski jarem. Te dni je prispela v Beograd in se nastanila, kakor poroča >Politika«, pri svoji bodoči svakinji, kjer čaka radostnega dne, ko se poroči s svojim izvoljencem. FIlmu da slovo, ker ji je prijazno domače ognjišče bolj pri srcu. Poroči se z mladim Beograjčanom, s katerim se je seznanila v Berlinu. Idila kakršne bi bilo veselo marsikatero dekle. Soprog naše Ide bo uradnik ministrstva Miodrag Djorgjevič, sin vpokojenega generalnega direktorja ministrstva pošta in sedanjega direktorja beograjske radiopostaje Milana Djorgjeviča. Seznanila sta se pred 4 leti v Berlinu, kjer je Miodrag študiral tehniko. Takoj sta se razumela, kramljala sta tem lažje, ker govori Ita gladko srbohrvatski jezik, ki se ga je naučila pri svoji omoženi sestri v Trsteni-ku. Pa tudi če bi jezika ne znala bi ss bila z Miodragom razumela saj ima tako lepo ime m ljubezen je najboljši tolmač. Ko je bila Ita še pri filmu, so se potegovali za njeno ljubezen bogataši in filmski igralci, pa je ostala zvesta svojemu Miodragu, na katerega je čakala polna štiri leta, da je dovršil študije, odslužil vojake in nastopil službo. Zdaj obrne Ita filmu hrbet, dovolj je bilo uspehov, dovolj slave, zaželela si je tihe rodbinske sreče. Zadnji njen film je bil »Valovi ljubezni«, v njem je nastopala z Gajdarovim. Film se odigrava na parnikih in čolnih, torej v pravem pomenu besede na valovih. Največji uspeh je dosegla naša Ita s svojim filmom »Obešenjakova Tončkac v Parizu. Bila je tudi sama pri premijeri in Pariz jo je navdušeno sprejeL Film je bil v Parizu na sporedu polna dva meseca. Ita Rina bo samo še nekaj dni dekla Poroči se namreč med pravoslavnimi velikonočnimi prazniki. Katerega dne bo poroka ni hotela povedati. Turistovski promet v obmejnih krajih Slovensko planinsko društvo, Osrednji odbor v Ljubljani, razgUsa. V nettunskih konvencijah med Jugoslavijo in Italijo iz* vedeni sporazum o turiste/skem prometu v obmejnih pasovih prehaja zdaj končno v pživotvorjenje. Obojestranska planinska društva, katerih člani bodo uživali ugodno* sti v smislu navedenega sporazuma, so že dobila podrobne instrukcije, kako spraviti v red in sklad turistovsko žaljenje v pred* metnem obmejnem pogorju. Kratko poveš dano: naši turisti bodo sme*i prehajati me« jo med našo kraljevino in Italijo tako, da bodo med drugim popolnoma dostopni Mangrt z mangrtsko kočo, konec Koritnice, Ozebnik, Jalovec, Mojstrovka, Prisbjnik, Razor in Triglav z južnih (italijanskih) strani, nadalje Kanjavec in od tamkaj ves greben do Črne prsti s sestopi na želez* niški postaji v Hudojužno in Podbrdo. Natančna navodila in podrobne informa* crje je dal Osrednji odbor SPD natisnil in jih bo dobil na željo vsak član proti pla* čilu režijskih stroškov. Po navodilih pristoj* nih oblastev so izšle posebne tiskovine, kjer bo treba za vsakegi člana posebej, ki reflektira na dotično pbmejno karto, izpol* niti podatke in osebni popis. Navedene vloge pojdejo nato v podpis najprej k naše* mu pristojnemu oblasrvu, nato na na kom* oetentno politično pblastvo v Italiji, ki bo vsako obmejno karto posebej vidiralo. Da se bodo poslale oblastvom zadevne nonisne pole skupaj, poziva osrednji odbor SPD svoje člane, ki želijo dobiti izkazni* co za obmejni turistovski promet, da se zglasijo v društveni pisarni do 25. t. m. Kas* nejše-prijave bodo mogle priti na vrsto morda šele taV,o pozno, da ohmeine karte ne bodo vrnjene pravočasno, to je do za* četka ruristovske sezone. Ob prihki popisa v društveni pisarni bo plačil vsak član 10 Din za tiskovine in m a. nipulacijske stroške. Položiti bo moral po eno svojo sliko. Novi ljubljanski tramvaj Včeraj ste poročali, da so pripeljali v Ljubljano prvi voz novega tramvaja. Dopoldne, ko so ga iztovarjali z vagona, se je tam nabralo vse polno radovednih gledalcev, ki se niso mogli zdržati različnih opazk, kakor je že navada pri sli enih prilikah. Novi voz niti ne izgleda kaj velik. To opaziš šele, če ga primerjaš s starimi vozovi, ki so v resnici že stare, zrahljane škatle, vredne zasluženega počitka v muzeju. 0 novem vozu se je govorilo, da je najmodernejši od vseh, kar jih vozi po naših mestih. Po tem smemo sklepati, da imajo povsed le zastarele modele, kaj še, da bi kje premogli štiriosne vozove, kakršni vozijo po večjih mestih. Kar se tiče sedežev, bi bilo gotovo bolje, da bi bili mesto klopi nameščeni v smeri vožnje in pa nasprotno, kakor je v vseh novejših tramvajih. S stranskih klopi potnik nima nikakega razgleda ne naprej, ne nazaj. Kdor se večkrat vozi z električno v večjih mestih, se mu bo tudi oblika novega voza zdela nekam okorna, torej v estetskem pogledu se nekaterim ne zdi baš najpopolnejši. Ljubljančan. Postim. — Na potovanju so me napadli banditi in mi vzeli ves denar. — Kaj nisi ime! pri sebi cevor/e-i~? — faneJ «evx pa m f*iw &*&L Domača veselica (Uaii^ball) S. K. ILIRIJE se vtši danes ob % O v Areni Marod. doma Dnevne vesti Vsem čitateljem pravoslavne vere želimo vesele velikonočne praznike. Hrfctos voskres! — Iz odvetniške službe. V irnenfe advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan dr. Ivan Schnediitz s sedežem v Ptuju. — Državno cesto Bosu t—Kača in most čez Savo pri Raci bo gradilo podjetje >Jelšingrad« iz Celja. StroSki so preraeu-njeni na 43 milijonov LMn. Po pogodbi morata biti cesta in most zgrajena v 3 letih. — Proračun zetske banovine. 1. aprila je stopil v veljavo proračun zetske banovine, ki znaša 69.432.575 Din in je za 7,422.594 Din manjši od lanskega. — Izlet Jadranske Straže na morje. Na Številne izjave izletnikov naj se uvede H. razred in izlet poceni, izjavlja izletni odbor, da je iz tehničnih razlogov in radi že sklenjenih pogodb za letos nemogoče uvesti še II. ali celo IU. razred. Pač pa se je naknadno posrečilo odboru napraviti nekaj nebistvenih izprememb v programu, ki se tičejo le prenočišč in prehrane, ter znižati na ta način ceno izleta od Din 950 na Din 850. Program pa v bistvu ostane neizpremenjen. Izletni odbor upa, da je s tem ugodil željam članstva ter pripominja, da so še vedno prehrana kakor prenočišča prvorazredna. Zaključitev prijav dne 5. maja. Informacije in prijave: Izletna pisarna Jadranske straže, Ljubljana, Vogelna ulica 3. — Devica Marija v Polju. Stavbno giba* nje se je pričelo, a se ne bo razmahnilo v takšnem obsegu kakor smo pričakov Ji. Zdaj «>o v delu štiri hiše onkraj železniške proge. V bližini kolodvorske postaje so namreč stavbišča tako silno poskočila da človek še za svet nima denarja, namreč po 20 do 30 Din kvadratni meter. Vloženih je okoli 20 prošenj za zridanje hdš na cenejšem svetu proti Zadobrovi. Nova narodnu špla kraljeviča Petra in občinski dom sta naš ponos. V občinskem domu je nastanjen po; štni urad, kjer pa še zdaj nimamo telefona, dasi ga močno pogrešamo. V zadnjem da* su se je poštni okpliš za nekaj vasi razširil. Poštna promet je vsako leto večji, zlasti pa je denarni promet jako močan. Uradnega dete je do 10 ur na dan, kar je za eno uradniško moč na vsak način preveč. Ta-ko naporno delo ubija ljudi. — Cirkus Kludskv pred polomom. Tudi v naši državi dobro znani cirkus Kludskv, last Karla in Rudolfa Kludskega, preživlja zadnje čase hudo krizo. Avstrija Nemčija Madžarska in Italija so mu zaprte, ker podpira vsaka država domača cirkuška podjetja Cirkus je vreden 15 milijonov čeških kron. Lastnika sta se obrnila na merodajne činitelje s predlogom, da sta pripravljena izročiti ves živi in mrtvi inventar državi kot darilo. Rada bi samo ostala pri podjetju in ga pomagala voditi. Lanska in letošnja zima je pobrala cirkci-su 150 levov, tigrov, opic, papig, žiraf in slonov. — Gospodinjsko nadaljevalna šola ▼ Domžalah priredi razstavo kuhinjskih izdelkov ter ročnih del v nedeljo, dne 12. t. in. v prostorih osnovne šole v Domžalah. Razstava je odprta od 7. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Vsi vljudno vabljeni! — Novo mesto. Posetite današnjo pred* stavo v Narodnem domu, kjer bodo šentjakobčani iz Ljubljane z izvrstno štu-dentovsko veseloigro sijajno zabavali po= setnike. Predprodaja vstopnic kot običaj* no. Vabljeni. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, sicer pa nespremenjeni. Včeraj je b:lo po večini krajev naše države lepo. Maj višja temperatura je znašala v Splitu 17.2, v Skoplju 15.3, v Ljubljani 14.8. v Zagrebu 14.1, v Mariboru 13.4. v Beogradu 13.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.7, temperatura je znašala 3 4. — S kolom po glavi. V bolnico so mo* rali včeratj prepeljati posestnika Karla Šku* Ija iz vasi Dol pri Trebnjem, katerega je njegov sosed Anton Lavrič oplazil s kolom po glavi in ga precej poškodoval. — Izgubljeni avtomobilski kolesi. Dan5* jel Šmihel, šofer pri Viktorju Hermanu v Zagrebu, je med vožnjo TržičsKranj izgu* bil dve kompletni avtomobilski kolesi tvrdke Stever v vrednosti 2500 Din. Najdi? telj naj prijavi najdbo prožniški postaji v Kranju. — V Gradcu aretiran Jugosloven. Pri kontr.oli hotelov je bil 7. t. m. v Gradcu aretiran jugoslovenski državljan Anton Jas, star 37 1et. Mož je bil leta 1921 za 6tamo izgnan iz Gradca. Na policija so ugotovili, da ga zasledujejo oblasti zaradi sleparij in tatvin, berlinska policija pa zaradi večjega vlom L Pri njem so našli večjo vsoto de* narja. Policija ga je i/ročila sodišču. — Krvava zakonska tragedija v Beogra» du. V četrtek zvečer se je v Beogradu odigrala krvava zakonska tragedija. Urad; nik Teodor Petras, zaposlen pri Standard Oil Companv. je streljal najprej na svojo ženo Marijo, potem se je pa ustrelil v glavo. /Čeno je krogla samo .oplazila po obrazu, moža so pa nezavestnega prepeljali v bplnico, kjer se bori s smrtjo. Vzrok tragedije je moževa ljubosumnost. Marija je odšla v četrtek popoldne z doma in se je vrnila šele okr*>g 20. Moža je to silno raz* burilo, rekel pa ni nič. Ob 11. sta počila v stanovanju dva strela. Ko je služkinja vdrla v sobo, je nasla ženo in moža na tleh v mlaki krvi. Poklicala jc takoj zdravnika dr. Djordjeviča, ki jima je nudil prvo po* moč, nakar so zakonca prepeljali v bolnico. — Mož zaklal ženo. V Prijedoru v Her* cegovini se je v četrtek odigrala grozna tragedija, ki je razburila vse mestece. Jo* sip Slinkovič, 511etni tipograf iz Malgaja, se že dolgo ni razumel s svojo ženo, ki je bila zelo prepirljiva in udana piijači. V če* trtek je prišla pijana domov in se začela z možem, ki je bil že v postelji, prepirati. Ker ji ni odgovoril, ga je udarila pp obra* zu. To je moža zelo razkačilo. Planil je iz postelje, pograbil kuhinjski nož in ženo zaklal. Nesrečnica je bila takoj mrtva. Po zločinu je odšel mož na orožniško postajo in povedal, kaj je storil. — Sadjarji! še nekaj dni je čas, da mažete in škropite Vaše sadno drevje z Arborinom, če se hočete obvarovati raznih zajedavcev in imeti na jesen lepo sadje. Naročite torej Arborin nemudoma pri tvrdki: »CHEMOTECHNA«, Ljubljana. Mestni trg 10. 193/n * Obleke in klobuke kemično Čisti, bar« va, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane —lj Izročitev častne diplome restavra-terju g. Krapežu. Zveza gostiln i carskih zadrug je nedavno imenovala g. Frana Krapeža, restavraterja in kavarnarja v Ljubljani, za svojega častnega člana. V zvezi s tem bo danes popoldne ob pol 5. uri njen predsednik g. Fran Kavčič v gostilni na Pri vozu g. Krapežu izročil častno diplo mo. Čestitamo! —lj 80-letnico rojstva proslavi jutri g. Martin Novak, železniški podu radnik v p. v Ljubljani. Jubilant je bil rojen 2. aprila 1. 1851 v Visljem pri Hinjah. Po odslužitvi vojaškega roka se je udeležil okupacije I Bosne in Hercegovine, potem je pa služ-I boval v Rmnecku na Tirolskem- Leta 1389 ! je prišel v Ljubljano, kier je služboval pr! j južni žele/ni h do leta 1914. dokler ni bil vpokojen. Jubilant, ki je bil vse življenje izredno priden in delaven, proslavi svo! jubilej v krogu številne rodbine s tretjo ženo Julijano. Imel je 16 otrok, od katerih živi 5 sinov in 4 hčere. Kljub visoki starosti je g. Novak še vedno zdrav in krepak. K jubileju mu iskreno čestitamo in kličemo: Še na mnoga leta! —g Pojasnilo o zadevi srbske pravoslavne cerkvene občine. V sredo smo poročali o nesoglasju med pravoslavnimi v Ljubljani, ki da Je nastalo med odborom cerkvene občine in nekaterimi občinarji na eni ter med tako zvano opozicijo na drugi strani. Predsednik srbske pravoslavne cerkvene občine g. prota Jankovič je pa nas naprosil objaviti naslednje pojasnilo: »Diskusija se je vodila na skupščin*, samo o načelnih, pravnih vprašanjih, t. j. o izvajanju obstoječih zakonskih do.Iočb, nanašajočih se na vprašanja pravoslavnih cerkvenih občin. Ker ni prišlo do enotnega stališča, je bilo to vprašanje odloženo, da razpravljajo o njem pristojne oblasti. Posebno naglašam, da na skupščini ni bilo nobene delitve na vojaške in civilne osebe, temveč da je večina občinarjev izrazila svoje osebno mnenje, končno sta bili pa zavzeti d\e glavni stališči in so eno in dru. go zastopali občinarji po svoji uvidevnosti tako, da so se zavzeli za eno in za drugo občinarji ne glede na poklic« —lj Neredno dostavljanje zunanjih listov. Naročniki, posebno pa uredništva, so interesirana na tem, da dobivajo zunanje liste pravočasno in redno. Do zadnjega je vladal v tem pogledu vzoren red in le če je imel vlak zamudo, kar je končno višja sila, so prihajali listi neredno. Zadnje čase se pa dan za dnem ponavlja, da listov iz drugih krajev države in iz inozemstva ni pravočasno. Zgodi se celo, da en list pride, drugega iz istega mesta pa ni. Jasno je torej, da ne gre za zamudo vlakov. Vzrok mora tičati nekje drugje Baje je krivo premikanje rx>štnih vagonov na kolodvoru, ki jih postavljajo tako daleč, da poštni avtomobil ne more pravočasno prepeljati vse pošte. Ce je to res, bi prosili železniško upravo, naj napravi red, kar bo gotovo lahko storila, saj gre samo za premikanje vagonov. —lj Živilski trg je po dolgih zimskih mesecih zopet oživel, vsako soboto in sre* do je bolj živahen in vedno bolj založen. Letošnjih vrtnih in poljskih pridelkov še sicer ni razen solate, blaga pa kljub temu ne primanjkuje. Nekateri kmetje imajo še velike zaloge krompirja in je zdaj zadnji čas, da ga spravijp v denar. Krompir pro* dajajo na Sv. Petra nasipu. Ta krompir je predvsem namenjen za seme in ljudje pridno segajo po njem. Danes je pripeljalo krompir izredno mnogo kmetov. Prišli so od vseh strani, narjveč od dolenjske, neka* teri po 6 ur daleč. Krompir ponujajo po 1.25 Din in rudi dražje, pri ceni pa tudi nekoliko popuste. Tudi na živilskem trgu je biko danes dovolj krompirja, celo po dinarju kg, največ pa solate raznih vrst, tudi letošnja domača »berivka« po 2 Din merica, regrat in motovileč pa po dinarju. Na kokošjem trgu je bflo mnogo jajc od 0.75 Din do dinar za komad, perutnine je pa primanjkovalo. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospođe in deeo nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c« 12. —lj Stavba zatvornice v Ljubljanici pod izlivom Gradaščice je zelo olajšana, ker je v strugi plitva voda. Debele lesene plohe zabijajo v mehka ilovnata tla s strojem. Tako je zdaj narejeno že nekaj metrov jezu. Z delom so pričeli na Grudnovem nabrežju in ga dokončajo na Krakovskem nasipu. Za prehod delavcev z obrežja na obrežje so položene deske. Nekateri delavci imajo pa na nogah ribiške visoke čevlje ter nemotenp vršijo svoje delo v vodi, če jim je tudi tu pa tam čez kolena. Radovednih gledalcev je sicer manj kakor pri fran* čiškanskem mostu, a vendar ves dan dovolj na obeh straneh zlasti pa še na Grudnovem nabrežju, kjer je postavljen bencinski mos tor. —lj Delo na Tržaški cesti za viško tram= vajsko progo gre uspešno od rok. Tirnice varijo že pri Idrijski ulici, pri stari mitnici je v delu betonski mostiček. pri Langusovi ulici nasipajo cestišče in nasproti tobačne tovarne polagajo v izkopan jarek podpeški kamen. S kopanjem jarka 60 prišli že do Marčanove hiše na Rimski cesti. V četrtek so dovažali vozniki traverze kraj ceste, kjer čakajo, da jih prihodnji teden postavijo ob tramvajskem tiru. V ta namen so delavci zaposleni s kopanjem jam. ki so po dva metra globoke. V jame postavljene traverze zabetonirajo, da v njih dovolj trdno stoje. Delavcev je lepo število zato gradnja ob sedanjem ugpdnem vremenu tako hitro na* preduje. danes eh IS, «#*•§ in jutri ob Va 11. ut*f —lj Umrli so v Ljubljani od 4. do 10. t. m.: Schoes Veronika, roj. Skreni, let, soproga uradnika drž. žel., Zibertova ul. 1; Luk-ž Rudolf, 65 let, vpok. pomožni uradnik, Vidovdanska c. 9; Mrak Marija, 76 let, hiralka, Japljeva uL 2; Brinar Ru-uolf, 26 let, zasebnik, Vidovdanska 9; Ser-njak Helena, roj. Golman, 84 let, mest uboga, Ilovca 36; Tutta Franja, roj. Stembac-h. (37 let, sopr. črkostavca, Hranihiiena c. 2: Kalan Franc, 86 let. želez, čuvaj v p., Sameva ul. 4; Boltavzer Žarko, 5d let, viš. uavč- uprav, v p., Ipavčeva uL 4; Kuman Jože, 72 let. delavec, Erjavčeva ul. 12; Je-rančie Franja, roj. Tavčar, 54 let, sopr. trgovca, Karlovška c. 8; Kerin Martin, 6i let, lazarist Tabor 12; Bučar Matevž, 64 let, postrešček, Pred Škofijo 21; Kalan Elizabeta, roj. Jesenovec, 83 let. mestna uboga, Japljeva uL 2; Lesjak Emilija, roj. Pipal, 45 let, vdova pošt. ravnatelja, Resljeva 24; Oblak Jakob, 84 let, zasebnik, Vidovdanska c. 9; Borstnar Jožeta, roj. Vovk. 69 let, za-^ebnica, Vidovdanska c. 9; Rodič Ivan, 82 let. posestnik. Stara pot 15; Serjak Jernej 65 let, trg. poslovodja, Sv. Florjana ul. 11: [listič Dušan, pol leta* sm narednika, Hra-deckega vas 46; Pajk Miroslav, 47 let, knji govez, Hrenova ul. 19; Terglav Terezija. 7 let, hči trg. sluge, Kolezijska ul. 4; Knaf-lič Franc, 74 let, tovarnar usnja, Šmartno pri Litiji; Gruber Štefan, 84 let, žel- sprevodnik v pok., Sv. Petra c. 77; Juvanc Terezija, roj. 2abjek, 76 let, mesarica, Poljanska c. 54. V ljubljanski bolnici so umrli: Zgonc Marija, 17 let, hči kočarja, Pre-šenstfe njive pri Litiji; Stajner Franc, delavec, Mariborska ul. 2o; Jerin Štefa, 1 leto hči rudarja, Jablanšek pri Litiji; Renta France, 50 let, posestnik, Zale-Kanmik; Kavčič Marija, 62 let, služkinja. Podbrežje; Peternel Matija, 19 let, kolarski pomočnik. Drenov grič; Molan Jakob, 61 let, trgovski sotrudnik, Stritarjeva ul. 3; Hojan Pepina, roj. Borstnar, 30 let, žena načelnika mest voj. urada, Streiiška ul. 18; Šraj Ana, 1 mesec, hči delavca, Boštanj; Javornik Ivan, 1 mesec, sin delavke, Valburga pri Smledniku: Kralj Alojzija, 44 let, najemnica hiše, Gorenja vas. —lj Vič. Kmalu po novem letu so pričele prihajati na županstvo prošnje za stavbno dovoljenje in sicer v večjem šte* vilu kakor lani osorej. Nove lične hiše bodo zrasle posebno v idilični Rožni dolini in pa na desnem bregu Gradaščice. Izmed vseh stavb v naši občini bo pa letos vsekako največja in najimpozantnejša meščanska šoli ob Tržaški cesti zraven osnovne šole. Poleg meščanske šole je projektiran park, ki se bo razprostiral med Tržaško cesto in Šibpvčevim svetom ob železniški progi. Meščanska šola in lep park bosta pač v ponos viške občine. Zgradbe modernih šot skih poslopij pričajo najbolje o naprednem duhu naših občin. Čast jim! —jI Občni zbor Podsaveza muzir-ara Ljubljana, ki je bil sklican za 3. t- m., se v smislu saveznih pravil radi nesklepčnosti preloži na nedeljo 19. t. m. in se vrši ob 10. uri v restavraciji hotela Llovd. —lj Zanimivo predavanje. >Ženski Pokret« ponovno opozarja občinstvo, zlasti članice naših ženskih društev, visokosolko, učiteljice in akademsko naobraženo žen-stvo, na zanimivo predavanje dr. Maše Zivanović. Predavanje bo v nedeljo 12. ob pol enajstih v mali dvorani >Kazine<. -Predavateljica, zdravnica, je šef dispanzerja ter zelo priljubljena kulturna in prosvetna delavka v Sarajevu. Kot predsednica >Ženskega Pokreta« je predvsem mnogo storila za prosveto muslimank. Spričo nje nib izrednih jezikovnih zmožnosti ji je bilo mogoče sodelovati aktivno pri raznih internacionalnih kongresih, na katerih je uspešno zastopala jugosloven ske žene. Srečna mati treh otrok in dobra moževa tovarišica ipak najde kljub svojemu .upornemu poklicu še dovolj časa za prosvetno delo med ženami. Tema, ki jo bo dr. Ziv:i-novič obravnavala, se glasi: Feniiui/am za zaščitu rase i aanroda* Danes velika premiera! Najboljši irovoreci film te sezon* ! SMEH! KROHOT! xrnajsijajnejšl fretMOHn. Thuuig / Krasen dopolnilni spored: >LUTKE< Predstave ob 4., 7, in 9. uri Jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9.! Predprodaja vstopnic v nedeljo . od 11. — % 1^. ure! Elitni kmo Matica Telefon 2121. —lj Film o traktorjih. Udruženje jugo-siovenskih inženjeri ev 111 arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predvajanje ui-ma o delovanju in uporabi traktorjev »Ca-lerpillar« z raznimi a^re^ati pri gradnji novih in vzdrževanju starih cest. valjanju istih drobljenju gramoza, čiščenj u snegd, zkopavanju (trenažnih jarkov, dalje o uporabi v šumarstvu, poljedelstvu i. t. d. Predavanje tega zanimivega m aktualnega filma bo drevi ob 20. v družabnem lokalu v Kazini. Film je dalo na razpolago zastopstvo za označene stroje, tvrdke Harlev Davikison Motors Import v Ljubljani; predvajal Da bo ter pojasnjeval v angleškem in nemškemu jeziku strokovnjak, odposlanec tovarne same, Vaoljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. —lj Nova veseloigra na Šentjakobskem odru. V nedeljo, 12. aprila se bo vršila na Šentjakobskem odru premijera izvrstne francoske veseloigre >Deviški venec«. Igro je zrežiral režiser narodnega gledališča L-osp. Milan Skrbinsek. Fini humor in sijajna sifcuacijska komika mora navdušiti vsakega gledalca. Velekoinično vlogo igra gospa Bučarjeva kot zapuščena gospa. T>it-lje sodelujejo dame PirčVva, Petruičeva, t/iorupova, Kranierjeva in Kavnova, ter gg. ^korlj, Leder in Videtič. Ljubitelje lahke veseloigre vabimo, da si ogledajo to izredno fino igro. Vstopnice se dobe pri gosp. Milošu Karničaiiku na Starem trgu. —lj Evangeljskii cerkvena, občina. Zaradi bolezni g. župnika odpade jutrišnja nedeljska služba božja, —lj »Afrika govori«. Samo še danes ob pol treh pop. in nepreklicno zadnjikrat jutri (v nedfljo) ob 11. uri dop. bo predvajala Z. K. D. senzacijonaljii kulturni zvočni film ^Afrika govoriš — prvi govoreči film o >črnem kontinentu . Vse dosedanje predstave tega velikega filmskega Gospodinjska pomočnica*. Izhajal bo vsaki mesec in stane celoletno 12 Din. Naročajte in širite ga povsod. Dobival se bo vsako nedeljo popoldne v shajališču Prečna ul. št 2. med tednom pa v lobakarnah. Cena izvodu je Din 1.50. Nove naročnice sprejema iz prijaznosti -g. Darinka Vdovič, Erjavčeva c. 2. Prosimo tudi, ako bi se katere javile tudi kot poverieni-ce iz Kranja, Maribora, Celja in tudi iz letovisčarskih krajev, kakor Bled. Kranjska irora, kakor tudi iz drugih krajev Jugoslavije, kjer bivajo slovenska dekleta in bi hotele Širiti naš list in ran pridobivati novih naročnic. Vsa pisma naslovi in naročnina naj se pošiljajo na začasni naslov g. Darinka Vdovič, Ljubljana, Erjavčeva cesta 2, trgovina s papirjem. —lj Društvo >Soee< II. tradicionalni valčkov večer se vrši pod pokroviteljstvom ge. Jožice dr. Novakove danes v soboto It t m. ob 21. uri v vseh prostorih Kazine. Pesi vodi tov. J. Ivančič. Toaleta prome-nadna. Vstopnina Din 10.—. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Pridite! l9S-ri —lj Gospodinjam in onim, ki hočejo poslati gospodinje! Ker žanje kuharski tečaj odseka Zveze gospodinj vsesplošno za-dovoljtsvo, a presegajo priglasenke že določeno število, priredi odsek še en kuharski tečaj ter posebej tudi tečaj za likanje. Vse one, ki so se že priglasile in tudi dru l^e, ki se zanimajo za enega izmed obeh te-iajev, vabi Zveza na sestanek v ponedeljek 13. t. ni. oh 7. zvečer v plinski kuhinj] šentjakebdke >«>!e. vhod s Florijan&ke ulice. Odbor želi zvedeli njih želje zlasti glede" kuharskega tečaja. —lj Dane? in jutri v Ljubljani tla h bmibončkov« v kori>t CM O. Rodoljubi! Podpirajte naše obrambno šolsko društvo! —lj Brandttrio je koncertira! poaledn -v Ljubljani novembra meseca 1929. Takrat ga je kritika tako toplo sprejela, kakr»r ^e ne zlepa kako komorno udruženje. Vsi kri* tiki so izredno toplo pisali o njem in »o bili enoglasni, du je bil njihov koncert /a* res redek umetniški dogodek. Tak.) nistka ga. Fani Brandlova, kakor tuj 5c ■ sika gdč. Hilda Folgerjeva ali pianistk i Herta Reissova, obvladajo mojstrsko svo e instrumente, imajo virtuozno tehniko, . i intonacijo in v resnici umetniško interpre* tacido. Oppzarjamo na njihov koncert, ki bo v petek, dne 17. t. m. v I:i!harmimični dvorani. —lj Vse pevce in pevke, dijaštvo ter drugo občinstvo vabimo, d *c v obilnem številu udeleži v ponedeljek. 13. t. m. ob 10. uri sprejema na glavnem kolodvoru Skopskega pevskega društva M. kranjac«. Je to prvi obisk znamenite pevske družine z daljnjega juga naše domovine v LjuMja« ni, zato jo sprejmimo z vi»o tuploto ter -.e ji oddolžimo na ta način, d i napolnimo Filharmonično dvorano, kjer se vrši ob J;l uri istega dne njihov koncert z izrazito jugočdovenskim sporedom. Za vse pevke in pevce naj bo obisk tega koncerta stro i obvezna častna zadeva. Vstopnice kupite že v predprodaji v Matični knjigarni. — Uprava Hubadove župe JPS —lj Stavbinski delavci! Narodna strokovna zveza, odsek stavbinskih delavcev, priredi v nedeljo 12. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma članski sestanek in vabi vse člane stavbinskegra odseka, da pridejo sigurno na ta važen sestanek. Udeležba za vse člane obvezna. —lj Rezemi oficirji, dani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, se vabijo, da se udeleže izrednega zbora Zveze, ki bo v torek, dne 14. aprila 1931 ob 20. uri v društvenem lokalu v Kazini v Ljubljani. Kongresni trg l-II. Dnevni red tega izrednega zbora je poročilo o pogajanjih in sklepanjih o načinu združitve organizacije. — Zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj ena tretjina članov. Ako ob napovedanem času ni zbranih toliko članov, se vrši zbor pol ure kasneje brez ozira na število navzočih. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani. —-lj Dražba košnje. Mestno načetstvo v Ljubljani sporoča vsem interesentom, da se bo v nedeljo dne 36. t. m. ob 13. ur vrš^a javna dražba košnje mestnih potov fin štradonov na Borju in sicer v gostiln: Jakoba Vidmarja na Ižanski cesti. Vsakoletna običajna- dražba v zadevi oddaie košnje me^tnhd potov in Štradonov Trnovskega, Kariovškega in Poljanskega predmestja, se bo pa vršila v nedek'o. dne 3. mala 1931 ob 13 trri v gostilni pri Koscu na Opekarski cesti. —lj Danes »Gospodična tajnica« — pre* m i era najboljše filmske operete v Hl i t ne m kinu Matici. Ze dolgo ni videla Ljirbljana tako veselega, tako zabavnega zvočnega filma kakor je filmska opereta »Gospo« dična tajnica«. Ta film je dosegel vsepov« sod rekordne uspehe. V glavnih vlogah na« stopijo trije rzvrstlli filmsiki umetniki, tem* peramenrna Renata Miiller, Herman Thi« mig, elan dunajskega Burgtheatrn :n ime* nitni komik Felix Bressart Za zabavo, smeh in razvedrilo bo to pot obilno no« skrbijeno. Godbo k temu filmu je kompp« niral Paul Abraham, eden najmodernejših nemških komponistov, skladatelj sedaj po« vsod z uspehom igrane operete »Viktoriji in njen huzar«-. Lepi šlagerji iz današnjega filma »Srce sem povpraševala, slinam staro teto« in »Danes sem tako srečna« si bodo mahoma osvojili srca naše pubi;ke. Film najtopleje priporočamo vsakomur v ogled. Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri, jutriš* nje predstave se bodo vršile ob 3., 5.. 7. in 9. zvečer. Elitni kino Matica jc k ipo* redu preskrbel še krasen dopolnilni pnv-gram. obstoječ iz krasne zvočne res:je »Lu»tke« izdelan povsem v naravnih barvah. —lj Zabavišče v Tivoliju oživelo. Zdaj, ko je posijalo toplo solnce, je zabavišče v Tivoliju mahoma oživelo. Zlasti ob nedeljah kar mrgoli okrog vrtiljaka mladine, ki se navdušeno vrti. Občina je dala lastniku vrtiljaka, podjetnemu domačinu, velik protor tako, da veje vrtiljaku niso več napoti. —Ij Dve granati v Ljubljanici. Iz Ljub* Ijanične struge prihajajo na dan najrazlič* nejše stvari. Poročali smo že, da so otroci našli srebrn denar in nabit samokres, v če* raj dopoldne so pa delavci v strugi pri frančiškanskem mostu izkopali dve ročni graniti, ki izvirata še izza svetovne vojne. Granati so odnesli na magistrat, od koder so telefonično obvestili policijo. Policija je granati izročila vojaški komandi. Bila je res sreča, da sta granati ležali toliko 6-isa v vodi in da nisia eksplodirali, ko so delavci udarili s krampi po njih. —lj Vandalizem. V noči od 6. na 7. t. m. si je nekdo brez dovoljenja izposodil motorno kolo g. Romana Golobievvskega na Gosposvetski cesti 10 ter se z njim odpeljal iz mesta. S kolesom se je zaletel in ga pv* polnoma razbil. G. Golobievvskv je našel drugi dan motorno kolo razbito. Skoda znaša 70(X) Din. Policija poizveduje za neznanim zlikovcem, ki je, kakor se zdi, m^e torno kolo namenoma razbil. —Ij Čigavo je kolo? Ivan GorŠe, ščetar in hišni posestnik v Hradeckega vasi, je našel 25. marca ob svoji hiši moško kolo, ki je sivo pleskuno in ima tovarniško šte* vilko 483.000. Kolo je vredno kakih 400 Din. Lastnik se naj javi policiji. Moževe skrbi. — Tako me skrbi, da nimam nikjer obstanka. Žena je odšla v mesto, pa jc začelo deževati. — Nič se ne boj, saj ne bo stala na dežju. — Vem. da ne bo, toda prepričan sem, da zavije v bližnjo trgovino, a kaj tc pomeni, vem najbolje sam. Stev. 81 3S L O V E X S K I N A P O D*, dne 11. aprila Wn cne = no tudi z radijem. Na koncu sledi i<> nasveti in opozorila javnjvsti. kdaj in zikai sc ie treba /glasiti pri zdravniku, čim se javijo sumljivi znaki začetnega rakn. Da bo film širšim kro'om dostopen, se bo predvajal to soboto ob IS. in v nedeljo ob r>oi 11 v kinu Dvor Vstopnina je 2 4 in 6 Din. Prizore filma r.izlaj;« zdravnik NOGAVICE z Ž.160M o Najboljše, 13 zato Nedelja, 12. aprila. 9: Dr. Jože Kovačič: Pravne norme, ki zadevajo našega kmeta; 9.30: Prenos cerkvene galsbe; 10: P. dr. R. Tominec: Versko predavanje; 10.20: Ferdo Jelene: Nauk o serviranju; 11: Koncert Radio-orkestra; 12: časovna napoved in poročila, plošče; 15.30: Humoristično čtivo, pisatelj Milčin-ski; 16: Citre-solo, g. Mezgolits; 17: Sturm-Farber: Extemporale, veseloigra (št. jakob-ski gledališki oder); 20: Varietetni večer; 21.30: Koncert Radio orkestra; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 13. aprila. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Radio- orkester; 18.30: Dr. Anton Bajec: Italijanščina; 19: Prof. France Vodnik: Poljščina; 19.30: Dr. Igličar: O rontgenovih in radium žarkih; 20: Prenos trio-koncerta za klavir, gosli in Čelo iz Ljubljanskega dvora, Sodelujejo gg. Heri Svetel, prof. Karel Jeraj in Gustav Miiller; 21: Koncert Radio-orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 14. aprila. 12.45: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18: Radio-orkester; 19: Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali; 19.30: Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina; 20: Plošče; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Časovna napoved in poročila; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 15. aprila. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Radio-orkester; 19: V. Moderndorfer: Slovenska folklora, kratek pregled: 19.30: Dr. Nikolaj Preobra-ženski: Ruščina; 20: Prenos iz Budimpešte: 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Pred sodiščem. — Ste bili v kritičnem trenutku gospodar svoje svobodne volje? — Ne, gospod sodnik, ženo sem imel s seboj. Jean Rameau Vejica zimzelena Pierre Peyrau je vstopil v tramvaj in obraz mu je žarel kot da bi stopal na Olvmp. No, sa] pa tudi gre na 01ymp. Namenjen je h gledališkemu ravnateiju, da in u prečita v stihih pisano dramo. Slava je torej že blizu. Bogovi so se blagohotno ozrli nanj, toda ne prenaglo. Že celili deset let je napenjal Pierre Pevrau vse sile, da osvoji Pariz z velikim delom. Pariz se je pa junaško branil. Končno, kakor je Pierre Peyrau upal. zasadi svoje delo v srce ve.e-mesta, od koder pojde njegova slava po vsem svetu. Priznanje in nagrada prideta potem kar sama. Resnici na ljubo bodi povedano, da gledališče Taitbout, ki mu je bil namenil svoje delo. ni bilo baš izrazito kulturno podjetje. Imelo je samo 450 sedežev. Toda delo, določeno prvotno za Theatre - Francais, potem pa še za 36 drugih odrov, zmožnih vprizoriti »Kraljica Trebizonda«, je ocenil končno ravnatelj zakotnega gledališča, ki je bilo pripravljeno sprejeti to delo med svojo običajno šaro. Čim bo prečrtana, sprejeto in vprizorjeno. se odpre temu sijajnemu delu pot v svet tako. kakor se je drugim dramam, ki jih igrajo v Vaugirardu in Olacieru in ki bodo od tud lahko nadaljevale svoj polet na najvišje vrhove 01ympa. S svojimi štirimi dejanji, ki jih je pritiskal na materinska prsa, je hitel torej proti ulici Taitbout, proti hiši št. 79. Kmalu je prispel do gledališča. Gospod ravnatelj bo že počakal deset minut. Gospod ravnatelj ga je res pričakoval. — Samo trenutek, prosim, — je dejal sluga. Čez poldrugo uro je ravnatelj Pier-ra Peyraua sprejel. Sluga ga je odvedel v tesno, mračno sobo. podobno kleti. Čeprav je bila ura že tri, sta bi'li obe okni skrbno zagrnjeni. Videl je samo ozko mizo, stoječo v kotu, na nji je pa brlela petrolejka. — Sedite, dragi gospod, — je dejal ravnatelj z k asom. ki je pričal, da je vajen govoriti kratko in samozavestno z ljudmi, namenjenimi na Parna-s. — Poslušam vas. Pierre Peyrau je spoznal ravnateljski glas, toda ravnatelj je bil skrit nekje v temi. Ta sprejem je napravil na Peyraua čuden vtis. Vendar je pa potegni iz žepa rokopis »Kraljice Trebizonda«. zakašljal je — menda da bi pregnal temo — in začel čitati. V začerku je čital zelo glasno, razločno in resno; prvi stihi so zveneli *z njegovih ust kot petje rajskih ptic. pripravljenih razleteli se na vse strani sveta. K sreči se ;e pripetilo pri četrtem dejanju neka i nepričakovanega. Komurkoli drugemu bi bilo to brez pomena. Pierra Peyraua je pa spravilo pošteno iz ravnovesja. Za enim listom je na.^el vejico zimzelena, že rmenkasto in usahlo vejico z majhnimi, podolgovatimi listki, dišečimi po prepereli preteklosti. Pesnik je bil tako presenečen, da je nehal čitati. To blagoslovljeno vejico zimzelena mu je bila položila med rokopis Anie. Anie, bivša njegova ljubica, zdaj mrtva! Njeno navdušenje za njegovo delo je bilo tako ganljivo. Na rokopise svojega prijatelja je napisala nekaj dni pred smrtjo: — Ljubi me večno, drag! Pierre! — In med liste te drame je položila vejico, poškropljeno z blagoslovljeno vodo. Uboga Anie! Bila je tako dobra! A zdaj mu je prinesla njena vejica zimzelena srečo. »Kraljica Trebizonda«, ki mu ;o je vdahnila samo ona, bo nedvomno srrejeta. O, ko bi se mr:-gla udeležiti tega triumfa! Pierru Peyrauu je kanila solza na papir. — No, gospod, na kaj pa čaka'e? Upam. da .o še ni konec dejanja. — Oprosite. gospod ravnatelj, — je odgovoril Pierre Peyrau z izpremeiiie-nim glasom, — saj že nadaljujem. In nadaljeval Je. Dejanje je imelo proti koncu komična mesta, toda kako bi mogel zdaj govoriti te stavke? Zaradi solz je moral dvakrat prekiniti čitanje ... Draga Anie! Kako nesrečna je bila! Koliko s*a zadnja štiri leta pretrpela skupaj. Zopet je videl v duhu njen obraz, zabuhel, ne posebno lep. toda neskončno udan. neizmerno ljubeč... — Oprostite, gospod ravnatelj. -se je iznova oglasil pesnik in si z robcem o-trl solze ... prevzel me je žalo- sten spomin... To je neumno, priznam, Če dovolite, vam prečitam vse dejanje še enkrat od začetka. — To je odveč, dragi moj. — Dobro, pa preidem k petemu prizoru. — Ni treba, saj vem že dovolj. Preveč žalostno je vse to. Mnogo preža-lostno. — Toda, gospod ... — Zagotavljam vas, da bi pariško občinstvo to dramo izžvižgalo... Sicer ste pa sami plakali pri čitanju. Na svidenje, dragi gospod! Napišite kaj drugega. Tu so vrata, prosim ... Zdaj so lile Pierru solze še bolj iz oči, solze sramote in obupa. Ah, vejica zimzelena, lepo srečo si prinesla! Brez tebe bi bila drama najbrž sprejeta... Pierre je hotel vreči usahlo vejico v potok, pa je pomisHl, da so se je dotikali prstki pokojne ljubice. Pierre Peyrau se ni vrnil domov, temveč je krenil na pokopališče, h grobu svoje Anie. Pokleknil je, poljubil va-lovečo travo, potegnil revolver iz žepa in se ustrelil. Oh. dečko se je hotel usmrtili! Kakšna ideja! Se sreča, da se mu je tresla roka. Krogla je zadela samo zunanje uho. To se bo kmalu zacelilo. Osmojeni lasje zopet zrasto. Kako 12-umno je bilo to! No. zdaj pa »ovejre mamici Balizardovi, zakaj ste naorav-li to neumnost. Bolno srce? V vaših letih, saj ni čuda. Toda, to preide ... Zdaj nam pa povejte, kaj nameravate početi? V vašem žepu smo našli zvezek, popisan z lepo pisavo. Ste pisaa to sami? Vi imate res angelsko roko... Ste morda knjigovodja? In pa — — našli smo blagoslovljeno vejico zimzelena ... to mi je bilo všeč. Mislila sem si, to ni slab človek, če nosi v žepu blagoslovljeno vejico. Moramo ga rešiti. Ali hočete voditi trgovsko korespondenco mojemu bratu, stanujočemu tu blizu? Šest frankov boste dobivali dnevno. Seveda za začetek — — pozneje bomo pa že videli, ka: se da storiti. Vam diši goveja juha. a? Saj sem jo sama skuhala. Tako je govorila Pierru lepo reje-na dama, v čije stanovanje so ga bili prenesli po poskusu samomora. Avtor ^Kraljice Trebizonda« je nekaj Časa ogledoval to vrlo damo. In ponujeno mesto je seveda sprejel. Vodil je korespondenco pokopališkega mizar a Rudolfa Balizarda. In ker je imel negovane nohte in je znal tako lepo recitirati monologe, se je zagledala vati edina mizarjeva hči [voaa. Oženil se je z njo in kmalu bo milijonar. No torej, vejica zimzelena ie vendar ie prinesla srečo. Na dan poroke ie pokazal Pierre Pe.vrau svoji nevesti na vejico zimzelena, rekoč: — Ivona. poljubi to vejico, brez nje bi se ne bila nikoli poznala. Žena Pierra Peyraua je rade volje poljubila usahle listke, dišeče po nre-pereli preteklosti. In bivši pesnik je bil prepričan, da 5 ie dobra Anie tam gori odpustila njemu, J ki ga ;e hoteh videti srečnega, ko je bila še živa. Prezident Doumergue se ženi Pri prezidentskih volitvah v Franciji bo odločala prav za prav ženska Prezident francoske republike Doumergue je sicer že prileten, vendar je pa sklenil poiskati si družico in zlesti v zakonski jarem. Toda odlični francoski državnik ima smolo ali pa srečo, kakor se vzame. 13. maja bodo namreč v Franciji volitve p rezidenta republike in Doumergue lahko mirno trdi, da doprinese težko žrtev državi, če bo izvoljen za prezidenta, kajti v tem primeru se bo moral odpovedati rodbinski ireči. Če pa ne bo izvoljen, bo lahko zatrjeval, da mu ni bilo do prezident-stva, ker ima večje skrbi z ženitvijo. O tem priča njegovo vedenje ob posetu španskega kralja Alfonza XIII. v Parizu. Ko se je Doumergue poslavljal od njega, mu je dejal: »Ko posetite Pariz prihodnjič, sprejme Vaše Veličastvo kdo drugi«. Španski krarj je sicer iz vljudnosti izrazil svoj dvom, toda to je bila res samo vljudnost, kajti z vladajočimi veljaki je zdaj v večini držav križ. Nihče ne ve, ali bo Doumergue ponovno izvoljen za prezidenta republike, nihče pa tudi ne ve, ali bo španski kralj še dolgo kralj, kajti revolucionarna vihra v Španiji je od dne do dne močnejša. Vsak francoski politik prizna prezi-dentu Doumergueu, da mu je potreben počitek in da po pravici hrepeni po rodbinski STeči. Francija ni preživljala še nikoli tako burnih časov v svoji notranji politiki, kakor pod sedanjim preziden-tom. Vlade so se menjavale tako hitro, da so novinarji komaj sproti beležili imena ministrov. Enodnevna ali enotedenska vlada pod Doumergueom ni bila nič posebnega. Večino vladnih kriz je rešil Doumergue s tako lahkoto, kakor še noben framcoski prezident. Njegovo stališče pogosto ni bilo preveč trdno, kajti spori med levico in desnico so se v Franciji zelo poostrili. In ko je prezident videl, kako težko je zanj nastopati strogo objektivno v raznih aferah, je še bolj zahrepenel po počitka. Če ne bo ponovno izvoljen za prezidenta, se hoče po zgledu svojih prednikov umakniti kam na kmete in nadomestiti v rodbinskem življenju to. za kar v mladih letih ni imel časa. Najbrž bo pisal tudi svoje spomine. Proti prezidentovi ženitvi ne more nihče imeti pomislekov, saj ni zakona, ki bi prepovedal prezidentu oženiti se. Kočljivo je samo vprašanje ceremonij, združenih s prezidentovo ženitvijo. Ce bi bil Doumergue navaden zemljan, bi popeljal svojo izvoljenko pred oltar, vzela bi se in umaknila očem radovednega sveta kam na kmete. Toda prezident je prezident in tak dogodek, kakor je ženitev poglavarja države, ne more uiti pozornosti radovednega sveta. Prezident in njegova izvoljenka sta pravi vzor zvestobe. Že dolga leta čakata drug na drugega v trdnem prepričanju, da pride čas, ko se bosta lahko vzela. Doumergue bi se bil lahko že davno oženil in tudi njegova izvoljenka je imela dovolj snubačev, pa se ni hote- la omožiti. V mladih letih sta nekako pozabila vzeti se, zato pa hočeta vsaj zdaj na jesen življenja ujeti nekaj srečnih trenutkov. Ves francoski narod jima to iz srca želi. In ni v Franciji človeka, ki bi prezidentovi izvoljenki ne želel, da postane soproga aktivnega prezidenta. Je pa nevarnost, da bi se Doumergue tudi kot zakonski mož preveč pečal z državnimi posli in da bi za domače ognjišče ne imel časa. Zdaj gre za to, ali se bo prezidentovim nasprotnikom posrečilo pridobiti na svojo stran njegovo izvoljenko in jo pregovoriti, naj vpliva na Doumerguea, da se umakne iz političnega življenja. Vidimo torej, da bo tudi v tem primeru prav za prav odločala ženska.__ Mastni dohodki Neki statistik je izračunal, koliko zasluži vsako uro 8 najsrečnejših Francozov. Prvi med njimi je filmski igralec in pevec Chevalier, ki mu vrže vsaka ura dela 13333 frankov. Takoj za njim je avtor iger »Abeceda ljubezni« in »Marius« Marcel Pagnol, ki se drži načela »vsaka ura 10.000 frankov«. Šele tretji v vrsti najsrečnejših Francozov je avtomobilski magnat Citroen, čigar delovna ura je vredna 7333 frankov. Četrti je bivši mož zloglasne madame lianau Lazar Bloch, ravnatelj propagande velike finančne družbe, ki mu vrže vsaita ura dela 1500 frankov. Temu siedi zvezda pariških sodišč odvetnik dr. Campinchi, ki zasluži vsako uro 833 frankov. Šele na šestem mestu je prezident republike Doumergue, ki zasluži celih 13.000 frankov manj na uro kakor Chevalier, namreč samo 333 frankov. Znani človekoljub kirurg Gos-set dela povprečno 15 ur na dan in zasluži vsako uro 44 frankov. Ed Branly znan po svojih izumih na polju brzojava, zasluži vsako uro samo 10 frankov. Ta vrstni red najsrečnejših Francozov z največjimi dohodki je zelo značilen in poučen. Priča namreč, da naj- i višji funkcionar v državi z največjo od- 1 govornostjo ni najbolje situiran, temveč | da imajo neprimerno večje dohodke ljudje, ki znajo potegniti za seboj občinstvo. 950.000 psov pobijejo Denar je tudi v sovjetski Rusiji najmanj tako vladar sveta, kakor drugod t po svetu, če ne še bolj. In pomanjkanje denarja bodo pošteno čutili psi v Rusiji, kajti država je sklenila seči po njihovih kožah. Psi naj s svojimi kožami pripomorejo državi popolniti zaloge surovin. Pasja koža se da namreč ustrojiti, a ustrojena koža pomeni denar. Zloglasna boljševiška petiletka se hoče spraviti tudi na pse, ki jih hočejo sistematično pobijati, njihove kože pa porabiti v praktične svrhe. Ko so pustili Turki pred leti poginiti carigrajske pse, so se zgražali prijatelji žvali po vsem svetu. Turki so lahko ugovarjali, da je šlo za nujno potrebo, ki jih je prisilila k temu koraku. Rusi pa ne morejo opravičiti svojega postopanja in njim prijatelji živali po pravici zamerijo. Sovjetske oblasti so že zasnovale načrt, po katerem hočejo pokončati 950.000 psov in sicer samo v tekočem letu. Načrt točno določa, koliko psov bo treba pokončati v tem ali onem okraju. Petrograjski okraj bo moral dati 25.000 pasjih kož, moskovski 43.000, severokavkaški pa celo 100.000. Pri tem ne bodo prizanesli niti psom najpleme-nitejših pasem. Boljševiki aristokracije itak ne priznavajo in zato tudi pri psih ne bodo delali nobene razlike. Lovskega psa ubijejo prav tako, kakor psička najplemenitejše pasme ali navadnega psa čuvaja. Pasje kože bo kupovala država po poldrugi rubelj. Pobiti skoraj milijon psov pa ni tako lahko in zato bo posloval v vsaki vasi poseben pasji komisar. Zavod za proučevanje onega sveta Milijonska zapisifina za zavod, ki bo podpiral cerkev v nauku o zagrobnom življenju Plemenita aK prismuknjena Američanka Ruth Rowlandova v Saint Loui-su je zapustila v oporoki 120.000 dolarjev ali v naši valuti 6,720.000 Din za ustanovitev zavoda za proučevanje onega sveta. Zavod bo zbiral in proučeval ves dokazmi materijal, iz katerega bo razvidno, da s smrtjo še ni konec življenja, temveč da živi človek tudi onstran groba, seveda drugače, kakor na tem svetu. Čudno! V Rusiji so ustanovili prvo brezbožniško univerzo, na kateri bodo znanstveno izpodbijali verske dogme in dokazovali, da boga sploh ni, v Ameriki pa hočejo ustanoviti zavod, ki bo podpiral cerkev v nauku o zagrobnem življemu. To je nedvomno edinstven primer. Oporoka Ruth Rowlandove spominja deloma na oporoko Francozinje Guss-manove, ki je zapustila pred 50 leti akademiji znanosti 100.000 frankov z naročilom, naj dobi ta denar z obrestmi vred učenjak, ki se mu posreči dobiti zvezo s prebivalci drugih planetov. Toda denar leži še vedno nedotaknjen in najbrž bo preteklo še mnogo vode, predno ga bo kdo dobil, če ga sploh bo. Med obema oporokama je pa vendarle razlika. Z denarjem Ruth Rowlandove se ustanovi zavod, kakršnega svet še ni videl. So sicer raziskovalska središča, ki razpolagajo z bogatimi denarnimi sredstvi in katerih naloga je proučevati nadnaravne sposobnosti medialno navdahnjenih ljudi, kakor je Institut de Metapsychique in londonska National Laboratorv. Toda ti zavodi se pečajo samo mimogrede s problemom, kateremu bo novi zavod v celoti posvečen. Tu ne gre za okultni laboratorij. Telepatija, pojavi materijalizacije, proro-ški dar in drugi taki fenomeni se bodo smeli proučevati v Rowland - Institutu Ptiči kot akrobati Če govorimo o letalstvu, radi omenjamo, da so nekateri letalci s svojimi akrobacijami prekosili celo ptice. Angleški ornitolog Sidney Evershed pa pravi, da to ni res, temveč da so nekatere ptice izvrstni akrobati. Med drugimi pticami je opazoval gavrana, letečega z nogami navzgor. Najbrž je hotel opozoriti nase samico, za katero se je potegoval. Prevrnil se je zdaj na stran, zdaj zopet na hrbet, nekaj časa je padal v čudovitih krivuljah, potem je pa zopet letel na hrbtu nekaj časa pod drugo ptico. Mahal je s krili in letel v smeri, ki se je zdela opazovalcu z zemlje vodoravna. Tako je letel dokaj dolgo, potem se je pa obrnil in letel zopet normalno. Galebe so pogosto opazovali, kako se v zraku prekucujejo in delajo nekakšne obratne loopinge. Ni pa izključeno, da je to prekopicavanje slučajno, kajti največkrat so opazovali pri tem mlade galebe, ki jih je zanašal veter. _ Milijoni za kolonijalno razstavo Bliža se otvoritev velike kolonijalne razstave v Parizu, ki bo privabila čez poletje v francosko prestolico nepregledne množice tujcev. Tudi lajik si lahko misli, da tako ogromna razstava ni baš poceni in da stroški ne dovolijo, da bi postalo prirejanje kolonijalnih razstav ljudski sport. Nihče pa ni pričakoval, da bo morala Francija za to razstavo tako globoko poseči v žep. Francoski listi so objavili podatke o stroških za kolonijalo razstavo in številke so presenetile celo največje pesimiste. Samo razstavna poslopja in ureditev razstavišča stane 187,800.000 frankov. 2e pred otvoritvijo razstave bodo narasli stroški na 350 do 400 milijonov frankov. Toda razstava je zamišljena tako, da bo sama krila vse izdatke. Če odštejemo poslopja trajne vrednosti, ki Michal Corday: Iz sočutja Znana igralka Ema Dorsay je sedela s svojima dvema sestričnama doma in čitala roman. Utrujena je prelistala nekaj strani, potem je pa zazdehala, zaprla knjigo in se zagledala v praznino. Rada se je istovetila z junakinjami romanov, ki jih je čitala. Vživela se je v njihovo širokogrudnost, ponižnost, ironijo ali napuh. To pot je šlo za zgodbo o čudoviti udanosti, s amo zatajevanje se je cedilo iz zgodbe kakor voda iz stisnjene gobe. In naenkrat je Ema Dorsay začutila hrepenenje po brezmejnem sam oz a ta je -vanju. Tudi ona se mora kesati, delati pokoro, trpeti in podrezati v zaceljene rane. Toda ranjenih src ni pri rokah; vsi predmeti v njeni bližini pa vzbujajo v njeni duši samo radostne spomine. Njen glavni ljubček je zelo miren mož m mnogo potuje. Gledališki ravnatelj je z njo vedno še preveč prijazen. Pisatelji pišejo svoja dela po njenem okusu. Vsi ljudje jo imajo radi. Zares — ne more se pritoževati, da bi ji bik) kaj hudega. Naslanja torej svoje krasno čelo.na okno in gleda na uJi-oow Okna privatnih stanovanj in tudi hotelska so zakrita z žaluzidami proti sobicu. Sence dreves so legale v zapuščene ulice. Tišina in puščoba vročega poletnega dne. In vendar — na drugi strani ulice se i sprehaja po hodniku mladenič. Ema se začenja zanimati zanj. Mladi izprehaja-lec naenkrat vznemiri njeno prazno srce. Na njem ni baslo nič posebnega, ne na obleki, ne na obrazu. Zdel se je vsakdanji, kakor risba iz zakotnega modnega lista. Ema Dorsey je pomislila: Najbrž pomočnik iz galanterijske trgovine. Mladenič je napravil kakih sto korakov, potem se je pa vračal z dokaj živahnim izrazom na obrazu. Tu pa tam se je ozrl nazaj, potem pa zopet na hišo, v kateri je stanovala Ema. Končno se je ustavil in si prižgal cigareto. Menda je mislil, da ima pravico stati, če kadi. Samo če je zaslišal, da se bliža avtomobil, se je brž ozrl v tisto stran. — Bože moj, — je pomislila Ema, — gotovo je zaljubljenec, ki čaka tu na svojo ljubico. Pripeljati se mora z avtomobilom in se je seveda zakasnila. Ema je bila zelo zadovoljna s svojo detektivsko žilico in ker se je že začela zanimati za zadevo, ji je hotela priti do dna. Mladenič se je začel zopet izpreha-jati po hodniku. Mimo je prišel prodajalec novin in je na ves glas kričal ime svojega lista. Mladenič je kupil novine in jih začel prebirati, ne da bi prekinil svoje nervozno izprehajanje. Sicer je pa čital zelo raztreseno. Neprestano se je oziral po ulici. — Ubogi dečko, — je porrkisHla Ema, — tako nemiren, tako razburjen je... Spomnila se je onih davnih časov (samo zdelo se ji je, da so davni!) ko je bila tudi ona še neizkušena začetnica, ko je prebirala vsa drhteča ljubavna pisma in se veselila krasnih šopkov. Srx>rninjala se je tudi svojih orvih vlog in prvih zaletov za psihološkimi izkušnjami. In razmišljala je: Gotovo smatra ta hip svojo ljubico za najdražestnejše, pa tudi za najbolj kruto bitje. Njeno življenje se mu zdi sama laž in prevara. Potem pridrvi avtomobil. Prepričan je, da se je pripeljala ona. Toda avtomobil vozi naprej. Zmerja se s tepcem, v nji pa vidi zdaj čisto navadno žensko. Pogleda na uro. Še pet minut hoče čakati. Ko mine teh pet minut, sklene čakati še pet mmut, toda te morajo biti zadnje. Ze odhaja. Toda kaj ko bi prišla baš zdaj? Oh, kotita muka zanj! samo kolikor bodo v zvezi s pojavi umrlih ljudi. A to se zgodi celo po nazi-ranju spiritistov samo v zelo redkih primerih teh fenomenov. Ni še znano, kdo prevzame vodstvo originalnega zavoda. Če bodo vodili delo po načelih znanosti, bo moral zavod delovati v tesni zvezi z9 dokaj mlado panogo zdravniške vede, ki prav za prav šele nastaja. Nazvali bi jo lahko thanatolo-gija, veda o smrti, ali bolje rečeno veda o umiranju, kajti ta disciplina se bavi z medicinskim proučevanjem telesnega umiranja ljudi in živali. Da bi moglo biti baš to prehodno stanje med tem in onim svetom izredno poučno za problem trajanja življenja, o tem bi morali biti prepričani sami spi-ritisti, kajti večina poslanstev z onega sveta se pripisuje umirajočim ali pa pridejo od umrlih nekaj ur po njihovi smrti. Tu je treba omeniti zelo bogato zbirko takih poslanstev, ki jo je ustanovil neumorni zvezdoslovec Flamma-rion. Iz te zbirke, ki se imenuje »La mort«, je jasno razvidno, da so spiriti-stična poslanstva po medialni poti tem redkejša, čim več časa je minilo po smrti dotičnega človeka, od katerega hočemo dobiti vesti z onega sveta. Večina teh zelo spornih glasov izvira iz zadnjih minut, ko človek že umira. Iz tega bi se dalo sklepati, da stopimo z mrtvim v stik najlažje ob uri smrti, če je to sploh mogoče." Ko pa človek umre, se vezi med spiritistično mišljenim onim in tem svetom v časovno-prostornem bitju zrahljajo in se končno sploh pretrgajo. Malo je torej upanja, da bi dosegel Rowland-Institut praktične uspehe, kajti smrt je tista meja, ki je človek kliub svoji genijalnosti najbrž nikoli ne bo prekoračil. jih je mnogo, gre na račun razstavne režije kot take nekaj nad 100 milijonov frankov. Te izdatke hočejo kriti v prvi vrsti s prodajo razstavnih srečk, ki naj bi vrgla 99 milijonov frankov, na vstopnini mislijo dobiti 7,500.000 frankov, na najemnini paviljonov in zabavišč pa 12,500.000 frankov, skupaj torej 119 milijonov. Chicago ima novega Zupana Slika nam kaže bivšega čikaSkega župana Thompsona (zgoraj) in novega župana, Čeha Antona čermaka (spodaj). Pozna svoje ljudi. — Zdi se mi, da je knjigovodja v svoji pisarni zaspal. Poglejte, če je res. Tišina v njegovi sobi se mi zdi sumljiva. — Gospod šef, stavim glavo, da ne spi, kajti v spanju naš knjigovodja strašno smrči. Zagonetni otoki Norveška ekspedicija, ki se je napotila z ladjo »Norvegia« okrog južnega tečaja, je zdaj v bližini Petrovega otoka na 63. stopinji južne širine in 170. stopinji vzhodne dolžine. Od tod je krenila naravnost proti severu, da najde male Nimrodove otoke. Toda otočkov ni bilo nikjer, kakor da so se pogreznili v morje. Ekspedicija jih je iskala in iskala, pa ni bilo o njih duha ne sluha. Zdelo se je kakor da jih sploh ni bilo, čeprav so se raziskovalci že opetovano mudili na njih. V teh krajih južnega Ledenega morja se večkrat pripeti, da otokov, ki so jih komaj odkrili, pozneje ne morejo najti, čeprav jih morje ni požrlo. »Nor-vegia« je križarila po več dni na kraju, kjer b» morali biti otočki, ne da bi našla najmanjšo sled za njimi. Dalo bi se torej misliti, da so se otočki pogreznili v morje- Ko so pa izmerili morje, se je pokazalo, da meri povsod okrog 40C0 metrov. Ladja je odplula proti otoku Doughtery, ki ga pa tudi ni bik) nikjer. In tudi tam go ugotovili, da je morje globoko 4000 m. Da bi bili otoke napačno zabeležili na zemljevidu, je izključeno, ker so jih videle mnoge ekspedicije. Geologi stoje torej pred zagonetko, ki je ne morejo pojasniti. Poroka v visoki kraciji Poročali smo, da se je poročil v sredo v Palerma najstarejši sin francoskega pretendenta na prestol vojvoda Guise grof de Pariš s princeso Izabelo Orieansko^Bregan« za. Na sliki vidimo mlada zakonca po po* roki. Zloraba pridige ~~ Metod isti čna cerkvena občina t Novem Orleansu je imela službo bož* jo, katere se je udeležil tudi neznan mladenič, ki je ves zamaknjen poslu* šal pridigo. Župnik je govoril baš o krščanskem usmiljenju, ljubezni do bližnjega in podpiranju siromašnih ljudi Po pridigi je neznanec vstal, vzel iz svoje denarnice cekin in bankovec za pet dolarjev, položil oboje v svoj klobuk in šel po cerkvi pobirat milo* dare. Videč njegovo velikodušnost so verniki prav radi prispevali po svojih močeh k zbirki v dobre namene. Žup* nik se je sicer čudil neznančevemu po* četju, ni pa protestiral, kajti bil je pre* pričan, da je imela njegova pridiga tako blagodejen vpliv in da dobi denar itak on. Toda lahko si mislimo njegovo presenečenje, ko neznanec ni odšel v zakristijo, da bi izročil župniku denar, temveč jo je urno popihal iz cerkve. Verniki so začeli klicati za njim, naj izroči denar župniku, pa jim je že na pragu odgovoril: Dragi bratje! Doka* zali ste svojo dobrodelnost in prepri* čal sem se, da ste si vzeli nauke svoje* ga župnika k srcu. Prostovoljno ste mi izročili svoje prispevke, ki si jih ob* držim Stanovanjska kriza« — Tole stanovanje mi je všeč, samo pretemno je. Vendar bi ga pa najel, če bi malo popustili pri najemnini. — Saj ne bo svetleje, če popustim. Mirka! Kruta beseda za njo. Kaj ko bi poskusila potolažiti ga? To bi bila resnična požrtvovalnost, ljubezen do bližnjega, krščansko delo usmiljenja. Če bi mogla nadomestiti bridkost njegovega razočaranja z nepričakovanim občutkom sreče? Ce bi vzbudila v njegovi duši namesto mučnega, grenkega spomina iluzijo ljubavne pustolovščine? Mar bi ne bil to najlepši dokaz ljubezni do bližnjega? Kar urno! Hitro je vzela klobuk, oblekla plašč, poiskala denarnico — kajti kdove? — in dejala služkinji: — Lucae, če se ne vrnem kmalu, recite gospodu, da sem odpotovala k svoji stari teti v Versailles. — In odšla je. Srce ji je močno utripalo, ko se je ustavila pred neznancem. Toda znala je ohraniti navidezno dostojanstvo in nedostopnost. Ozrla se je samo enkrat na neznanca in njen pogled je takoj učinkoval. Potem je počasi nadaljevala svojo pot. Mladenič je nekad časa okleval. $e enkrat je pogledal na uro in jo spravil malomarno v žep. Potem si je zavihal brke in popravil kravato ter stopil k dami, ki ga je bila tako izzivajoče pogledala. Ema Dorsay je čutila vzpodbudo v tem, da mu je že na prvi pogjed všeč. Križ samozatajevanja se ji je zazde. naenkrat neizrečeno lahko breme. Nasmehnila se je. Neznanec se je tudi nasmehnil in se zagledal v njene oči. Ta pogled se ni prav nič razlikoval od drugih pogledov. Sicer pa, kaj jo briga vse drugo, naliti je hotela samo balzama na ranjeno srce. Ema ni razmišlii-la, da je že toliko in toliko moških ocenilo in okusilo njeno lepoto. Šlo ji je za resnično ljubezen do bližnjega. Toda nekakšna močna radovednost je obšla njeno dušo: hotela je spoznati svojo rivalinjo. V avtomobilu, ki jo je peljal z mladeničem v Boulonski gozd, se je še za silo otresala svoje fantazije. Sklenila je, da bosta skupaj večerjala na terasi poletne restavracije. Ko se ji je zdelo, da je delo njene ljubezni do bližnjega že končano in da bi bil že čas otresti se ljubavne opojnosti je vprašala: — Koga si čakal tako dolgo na hodniku, kjer sva se seznanila, ti don Juan ti? Odgovoril je z ono prostodušnost.io, ki je vedno znamenje resnice: — Čakal sem šoferja igralke Hme Dorsay. Obljubil mi je, da mi da ob petih, ko pripelje gospoda domov, vstopnico za nocojšnjo gledališko predstavo. Stev 81 >SLQVENSEI NAROD«, dne 11. aprila 1931 Stran 7 Prostitucija in družba Spolni nagon bi nam moral biti najsvetejli, kar le nositelj in vzdrievatelj življenja Glede na tri članke o pro* stitucijii v Jugoslaviji, ki smo jih priobčili nedavno po bro* šuri beograjskega zdravnika dr. Konšt&ntinovića, smo pre* jeli zanimiv prispevek k temu vprašanju v splošnem. To mme* nje o prostituciji priobčujemo, čeprav se z njim ne strinjamo. Seveda zelo žalostno poglavje — že za* radi tega, ker ga menda ignoriramo iz sa* me ganljive sramežljivosti in čistosti src. Najprej moramo naglasiti, da živimo v dobi, v kateri se je pričelo družabno hi* navstvo očitno kaznovati na naa samih. Začelo je prodirati spoznanje, da so vse družabne forme več ali manj omajane — anahronizmi — življenjske vrednote niso več stalne, absolutne, vse je relativno. In relativna. problematična je danes pred* vsem morala. Človek je izgubil svojo ce* no. dočim se vedno bolj draii kruh na eni strani — na drugi pa pada cena človeka. S svetovno vojno je bilo človeško doetojan* stvo popolnoma pogaženo, z njim pa so tudi izgubile ceno avtoritete m svetost. Tedaj pa je moral tudi napočiti trenutek, ko je človek izpregledal, da vlada v živ* ljenju cinični egoizem ter da, kdor hoče živeti, mora biti i sam egoist. Se pravi, krinke smo strgali raz obrazov ter spozna* li, da smo le zveri, oborožene z grozotno čeljustjo — s civilizacijo. Ni čuda potem takem, če se sodobni človek smeje življenjskim pravilom, zapo* veuim in prepovedim, ko pa vidi, da mu ukazujejo razmere in v njih oblikovani nas goni. Lahko jc reči, da je to ali ono grdo, da se ne sme — ali kako bi se naj to lju« dem dopovedalo? Uveriti ljudi, jim vwbu* ditt smisel in spoštovanje za etiketo m estetiko — kako? — če je naša etika slab* sa in manj utemeljena v nas kot so gole življenjske strasti? In estetika — ko pa človek ne pozna več nič lepega — razen tega, kar ugaja njegovim razdraženim na* gonom in živcem! Kaj pomaga pri vsej dobri volji vsa vzgoja in kazni ljudem, ki niso dovzetni za takšno vzgojo, ki vzgoje prav nič ne pogrešajo; zaprite zver, bičajte jo, mrcva* rite, ali pa jo v socijalnosti pitajte in ne* gujte, kakor hočete — vsi čudeži bodo iz* ostali. Ce hočemo odstraniti štor, je brez* pomembno obrezovati veje. Ce ponujamo človeku moralo, mora biti bolj ustrezajoča kot njegova, mu mora prinašati več naj* potrebnejšega, prilegati se mora njegovim življenjskim prilikam — sicer ta naša mo* rala ne bo osvojila nikogar. Vse kar je v življenju, mora imeti podlago bas v tem življenju, vse mora biti upravičeno, vzroč* no in stvarno. Zato pa je težko verjeti, da bi se dali v človeku zatreti kar tako nekateri posa* mezni nagoni. Vsi nagoni v človeku so ve* za ni med seboj in še tako neznatna člove* ška lastnost ni brez večjega razloga, izvor ima v nečem, podlago. In to podlago m o* ramo podreti, korenine iztrebiti, če hoče* mo tudi njih izrastke. To se pa pravi, ustvariti značaj, preroditi človeka. Toda človeka prerodi samo silnejši ogenj, kot je njegovo življenje. Toliko samo za boljše razumevanje. Verao, da se v življenju deK skoraj vse na dva pola, skoraj se zdi tako, kot deli* mo elektriko v pozitivno in negativno. Zato pa imamo tudi dobro in zlo, ugaja* joče in zoprno. Ce bi bilo lahko mogoče samo eno, n. pr. dobro, tedaj bi v pravem pomenu besede tudi tega ne bilo, se pravi, dobro je zaradi tega, ker obstoji tudi zlo. Najhujše je pri tem to, da prav za prav nihče dobro ne ve, kaj je v resnici dobro in kaj zlo. Kar se zdi enim zlo, je druge* mu dobro in narobe. Zato so vsi evangeliji relativni. Prav tako je tudi v našem primeru. Imamo zagovornike in nasprotnike prosti* tucije. Zato se tudi lahko proetiruclja za* govarja, kakor se ji nasprotuje. Upoštevati pa moramo dejstva in bodimo povsem ne* pristranski. Prostitucija je stara kot človeštvo, pa j tudi morala je enake starosti. Življenjski | osi človeštva »ta lakota in ljubezen (spol* ni nagon), okoli njiju se &uče vse drugo, vse ima praizvor v tem. Tako tudi sebičnost, ki ni prav za prav nič drugega kot glad in žeja, življenje, lakota — hrepenenje za nasičenjem: uživanjem. Ta nagon vodi človeka skozi življenje k enemu in istemu, k samouživanju, poleg tega nagona pa je, kot rečeno, še drugi glavni, spolni nagon. Zatreti ta dva nagona v človeku, se pravi umoriti ga. Poleg tega pa moramo vedeti, da se ta nagona medsebojno popolnoma prepletata in izpopolnjujeta. Zato pravimo tudi po pravici, da je sebičnost najmoč* nejša ljubezen, kajti biti sebičen se pravi nekaj hoteti, hrepeneti, to pa je končno — ljubezen — teženje k nečemu. Tako se ta nagona v dejanju ljubezni popolnoma spojita v neločljivo celoto, v žarišče; zato pa vidi človek v tem vse najlepše, najsve* tejše, odnosno hoče videti, in če je priza* deta v ljubezni njegova sebičnost, če n. pr. ljubljeno bitje ni popolnoma njegovo, se mu pač mora zdeti to strašen greh, žaljenje njegove morale. Sjegova morala je zgrajena na temelju sebičnosti. Torej, kar je človeku najdražje, najljubše, to mu je najsvetejše, ali samo njegovo, nedo* takljfvo. Prav iz tega razloga si je razlagati tisto gorečnost zoper prostitucijo. Vendar pa je ta gorečnost v nekem pogledu še po* sebno upravičena, kar mora priznati še takšen zagovornik prostitucije: spolni na= gon bi nam moral biti v resnici najsvetej: J/, ker je nositelj, vzdrievatelj življenja. Kajti življenje samo na sebi je svetost, če poznamo sploh svetost. Pogrešno je vdati se prostituciji potem takem, kajti s tem se prav za prav odreče vrhovni življenjski nalogi — živeti, vzdrževati življenje, i za* vreči lastno telo . , , A v življenju se da vse opravjčiti. Rekli smo, da kar eden smatra za pravo, to drugi za krivo, sma* tra pa po svojem prepričanju iz moči svo* jega značaja. Zato pa človek »pade« po svoji morali, ali pa po sili razmer. Morda bi bili taksni ljudje sicer koristnejši člo* veški družbi, lahko bi ji pa še bolj ikodo* vaH kot tako . . . Morda so baš za to naj* sposobnejši — rečeno, brest slabega name* na. Menda po tem ni preveč pogrešno, če eVocf 3C let Jsffislec v gw*€*d*iji tttctectJSlct? si zamišljamo problem prostitucije tako: Najprej si moramo biti na jasnem, če se prostitucija sploh da iztrebiti, ko ima že »zgodovino«, če človeštvo lahko brez nje živi. Nato je treba odgovoriti — če smo prišli do prepričanja. da se prostitucija ne da zatreti — ali, in v kakšni meri, je škodljiva za družbo. Nekateri seveda tr* de, da je že neizpodbitno dokazana škod* ljivost prostitucije in je torej razpravlja* nje o tem brezpredmetno. Vendar se pa zdi, da to ni povsem točno. Ni oporekati, da je škodljiva, a vsiljuje se nam vpraša* nje, zakaj prav za prav eksistira — goto* vo ni brez razloga, nekakšna potreba ali nuja jo vzdržuje. Kdo so ti faktorji je ko* likor toliko jasno, o tem smo že govorili; kruh je dražji kot človek, morala ni samo ena. In končno moramo vedeti pri za« stavljenem vprašanju, kako se sploh da zatirati prostitucija, odkod izvira, ali je socijalno zlo, ali nepravilno pojmovanje morale — poznati moramo pvsihološke in biološke razloge. Gotovo pa je, naj bi bilo tako ali ta* ko. da si moramo biti na jasnem, kakšno stališče moramo zavzeti glede prostitucije. Tista bitja, ki so se ji vdala, so še vedno ljudje, se pravi, moramo skrbeti, da osta* nejo ljudje. U redi ti, regulirati je treba to »potrebno zlo«, a začeti je treba pri sa* mem korenu. »Izgubljenke« morajo biti pravno*socijalno zaščitene prav tako kot drugi državljani — če je že prostitucija zakonito dovoljena. Vse kar je podedovala naša doba sta* rega nerešenega, bo morala čim preje re* siti, sedanjost ji nalaga nove naloge. Zad* nji čas, da se izmotamo iz vrtinca, kaosa. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Joeefo-voc: vodo zlasti bolni na Črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ter brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vsi modeli na skladišču: Čez 100 let ne bo več premoga Geologi pravijo, da v prihodnjem stoletju premoga ne bo več na svetu. Vsiljuje se vprašanje, kako bu potem ^ električno energijo, ki se Je rabi vedno več, kajti večina elektrarn je navezana na parni pogon in torej tudi na premog. Ko ne bo več premoga, bo najvažnejša naloga električne industrije rešiti vprašanje proizvodnje električne energij- s pomočjo vodne sile. V ospredje stopijo države, ki imajo mnogo gorskih potokov in vodopadov. kakor so Norveška, Avstrija in Švica. Električna energija teh držav, ki imajo neizčrpne vire vodne sile, bo obvladala Izvozni trg svojega območja in pritegne nase vse prodajne interese. Norveška igra že zd.tj v mednarodni električni industriji zelo važno vlogo. Celotna proizvodnja norveških elektrarn znaša že od leta 1^-J7 celih S milijard Kwh. Ni daleč čas, ko bomo govorili o uvozu odnosno izvozu električne energije. Največji izvoznik bo nedvomno Norveška. Po mnenju nemških strokovnjakov je računati z uvozom iz norveških elektrarn v južnem delu države. Električni vod bo treba graditi preko Danske zlasti v severno Nemčijo in nje- fa napetost bo znašala .^Kl.OOO voltov. _e zdaj dobiva Nemčija precej električne energije iz Češkoslovaške. Moderne žen>Ue. — Kaj menite o modernih ženskah? — Oprostite, na slikarstvo se ne spoznam. Zamorec pred sodiščem. — Priseči bos morah Bob. Ali ves kaj je prisega? — Vem, gospod. — Ali pa veš. kaj se zgodi, Se po krivem prisežeš? — Vem. Bob pride v pekel, kjer se bo cvrl. — Res je. Ali bos torej govoril resnico? — Tega j>a že ne, ker bi izgubil pravdo. da so AJS motom kolesu rit m\emfaam*mmmmt* konstrukcijsko na visku ki prvem FlaMtoe ol*Jft»ve,' VSI rezerv«! deli na Zahtevajte cenike«! eft dmKU Hi usJi onkureočne cene! O. ŽUŽEK, Itjtftfeljaaa, Tavfcrpm ttfica IX- a— v šaha beseda SO par- Plača mc lahko tuđi v mamkaJv SUx uđgovor znamko I » Na vprašanja bra% —=—• ndecntriHomo ~ Najmanjši oglom WH» NA LJUBLJANICI se čolni že izposojujejo. Dobi ga lahko vsakdo v čolnarni na Trnovskem pristanu. 1463 POZOR! Prava erfurtska semena, strogo ločena in dobro kaljiva, dobite pri M- Vidmajerju. Cankarjevo nabrežje št. 3, stojnica nasproti Tekstilbazarja, Vodnikov trg, 1301 KLEGANTNE OBLEKE izdeluje krojaški atelje Franjo Premelč, Ljubljana, Dunajska cesta 29. - Brzo likanje; moderniziranje. 1303 MODROCE vrane la atrik. moćno blago a Di& 240.*- zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in olago za preobleko pohištva najceneje Kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg st. t FORD AVTO št. A 850.751, rabljen 3000 km, 5 sedežna limuzina, takoj ugodno naprodaj. — Poizve se pri: American-motors. Ljubljana. 1311 MODERNA HIŠA z velikimi lokali, gostilniško koncesijo, prekrasnim stanovanjem v gornještajerskem mestu naprodaj za 95.000 šilingov. — Vprašanja pod »Na roke šilingov 40.000/1299« na upravo ^Slov. Naroda«. KRASNO POSESTVO z rodovitnimi njivami, sadonos-nikom, travniki in vinogradom, na solnčni legi na Spodnjem Štajerskem, naprodaj. Informacije daje Alojz štrukelj, St. Vid št. 35, pošta Begunje pri Cerknici. 1309 RESTAVRACIJA na otoku Rabu ali restavracija na Sušaku naprodaj povoljno takoj, ker ne morem na dva kraja voditi. Ponudbe na: A. Šafar, Sušak, Račkoga 22. 1308 DAMSKI KLOBUKI najcenejši in najlepši — že od Din 50.— naprej. Preoblikovanje Din 28. — Salon :>Le Fem-me Chic« Anica Puhek, Ljubljana, šelenburgova ulica 6/1. 1296 NAGRADO 500 do 1000 Din dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Primorec 1298«. RIBIŠKE PALICE kolesa, svilene in navadne vrvice, proste in montirane trni-ke. raznovrstne blestilce, umetne ribice in druge ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, LJUBLJANA, Kongresni trg št. 9 OGLAS V vsakem kraju se otvori podružnica. Za ta namen se išče zaupljiva oseba katerega koli poklica za upravitelja (-ico) podružnice Mesečni dohodek 150—200 dolarjev. Pošljite kuverto z naslovom. Dopise na: »The Xovelty-Company«, Valkenburg (L. Holland). Dopisovanje po možnosti nemško ali francosko. OTOMANE V NAJEM ODDAM dobro vpeljano kotarsko delavnico z vsem Inventarjem (orodje in stroji) in zalogo suhega lesa. Pripravna tudi za mizarje. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1310 STANOVANJE V KRANJU na glavnem trgu. v pritličju na dvorišču oddam s 1. majem. — Zelo pripravno za krojača, čevljarja, trgovca z zelenjavo itd. Pojasnila daje Franc Majdie v Kranju. 1306 VRTNAR oženjen, brez otrok, ki bi opravljal poleg vrtnega dela tudi ostala hišna dela in oskrboval nekaj krav, dobi takoj službo, žena bi imela svoj dnevni zaslužek. Stanovanje, luč in kurjava prosto, plača po dogovoru. — Pismene ponudbe na Upravo graščine Jurklošter, via Laško. 1307 KRASNO POSESTVO z rodovitnimi njivami, sadonos-nikom, travniki in vinogradom, na solnčni legi na Spodnjem štajerskem, naprodaj. Informacije daje Alojz Štrukelj, St. Vid št. 25, pošta Begunje pri Cerknici. 1287 BUKOVA DRVA prvorazredna, kupim vsako množino. Na ponudbe brez cene se ne oziram. Drvara Ivica Praznik, Zagreb, Draškovičeva št. 54. 1288 Deske. trame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje in pode — dobavi po najnižji ceni Ilirija", d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva cesta 6, tel. 25—95 10% POPUSTA na žagan in tesan STAVBNI LES. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska c. 12 RADI ODPOTOVANJA ugodno naprodaj: elegantna kompletna spalnica iz trdega lesa, 1 pisalni stroj »Adler« v jako dobrem stanju, 1 otroški stolček, 1 moško kolo, 1 šivalni stroj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1285 Klavirje. planine ,Dalibor' (ČSR) ki ste jih videli na Velesej-mu, so prvorazredni instrumenti oklopne konstrukcije, agrafi, 3 pedali (harfa), lahka precizna mehanika, električne svetiljke, začasno še za reklamno ceno Din 15.200 na obroke od dinarjev 400 izključno le pri tvrdki Alfonz Breznik LJUBLJANA, Mestni trg 3 (magistrat) Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidna In po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBS pleskarstvo in soboslikarstve Ljubljana. Sv. Petra c SS. VOI-NO za modroce poceni proda Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1229 POHIŠTVO NA OBROKE! Spalnice, hrastove, politi rane Din 5.500.— Spalnice, pleskane > 2.800.— Omare > 560.— Postelje > 260.— Kuhinje, kompl. > 1.100.— Kredence > 580.— Sprejemajo se tudi naročila za trgovske oprave in vsa mizarska popravila. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18. Pomlad prihaja.7 A. <$ E. Skaberne Ljubljana Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda ti Din 520 dO 820 ^ po izberi blaga stalno v zalogi SITAR KARL, LJUBLJANA. VVolfova ulica štev. 12. (Dvorišče) Modroce afrik Din 320,?*--, tridelne Din 280.*«, Zaradi nesreče inoenturita odprndaf man u fakt urnega in konfekcijskega blaga PO glfrbeko anisanih cenah. Se vljudno pri poroča ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja, za poklonjeno cvetje in obilno udeležbo pri pogrebu naše srčno ljubljene, nepozabne mame in soproge, gospe Franje Jerančičeve izreka vsem najtoplejšo zalivalo URIJH ROGELJ LJUsUJAHH, %m. Pttra cesta 26 ioboko žalujoča rodbina •Teran Al eeva ZA SPOMLAD SAMO POLČEVLJI. Vrsta 2651-05 Prodajamo jih iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svojim otrokom, da se jim bodo nožice pravilno razvijale. Vrsta 2642-80 Navadno Beba noče istih čeveljčkov kakor jih imajo bratci. Zato smo ta čeveljček okrasili Vrsta 2922-00 Športni čeveljček za dečke. Je iz rjavega boksa z okrašenim jezikom. Podkovan je z medeninastimi klinci. Za šolo in izlete. Vrsta 1987-22 Vam, ki ste izpostavljeni štrapacu, je trena za spomlad lažjih čevljev. Evo jih s stanovitnim gumastim podplatom. Za neverjetno nizko ceno. Vrsta 9637-21 Ta udobni, enostavni čevelj ima stalen krog odjemalcev. Izdelujemo jih iz laka, črnega, rjavega boksa za isto ceno. Vrsta 6627-08 Eleganten, udoben Čevelj za odličnega gospoda. Športniki na terenu m na tribunah ne morejo prebiti brez te oblike. Ur. 192 Vrsta 6637-11 Ako nosite obleko iz angleškega blaga, ne morete biti brez te oblike športnega čevlja, izdelanega iz najboljšega boksa in okrašenega z okusno perforacijo. človek ne velja nič, če se ne zna sam uveljaviti Tudi svoje zunanjosti ne sme zanemariti. Pred vsem ne sme nositi čevljev z izhojemmi petami. Zato so tudi PALMA podpetniki tako priljubljeni v vseh kulturnih državah, ker so elegantni in trajnejši od usnjatih pet. Ne zaradi luksusa, temveč iz ozirov preudarnosti in varčnosti se nosijo čevlji samo s PALMA gumastimi podpetniki« Domači produkt. 01 g oderne spalne divane zimnice, otomane, fotelje in vsa tapetniška dela izdeluje solidno in poceni KOBILICA AVGUST TAFETNIK IN DEKORATER LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 25, dvorišče Pri boleznih želodca in črev vzemite tudi Vi F1GOL. FIGOL osvežuje in čisti kri. Dobiva se po vseh lekarnah, po pošti pa razpošilja izdelovalec Apoteka Dr. Semelic, Dubrovnik 2/60. — 3 steklenice ? poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. Najnovejši »Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pneu-matika. Ceniki franko. Najnižje cene. »TRIBUNA« F. B. L., LJUBLJANA, Karlov ška c. 4. %J 1 »^x^p?ot PEVMATIIMU. AJE^Š ggl ^---PREHLADU m ISHIJASU. W VT II 11 < LABORATORIJ D7 RAMLtJLVA § iSjT Franc Jager tapetništvo LJUBLJANA, Sv. Petra n. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive po-Najuodeniejša oblika! stelje, patentne divane L t d H£j ,-----PREHLADU m ISHIJASU. W W* II M j j LARORATORIJ DT RAMLtJLVA 9 mmWJ*. BEOGRAD Sarajevska 84 DOBIVA SE V VSEM LEKARNAM POCENI DIM.7S Prostor sa posteljnino. | Garantirana konstrukcija! 1 V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc. dr. Iv. Matko: Proti tuberkulozni dispenzar v službi socialno - higifenske borbe proti jetiki kot lindski in knžni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenbnrgova ulica štev. %. OC1 • v vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna 4* Telefon 2495 najbolji! čeiki Mogovi Zajamčeno čiatovolnene moške in damske blagove isdnjih novosti sa pomladno In letno sezijo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegel - Imhof — Brno Palackćho tf. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. • Najnižje tvorniške cene. - Najsolidnejsa izvršitev vseh naročil. * Na zahtevo vzorci zastonj in postavne prosto. d?ezetW namixni f*r>ti 150/150 na dobrem blagu Din 55.—. Breda žepni robci komad Din 2.—. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje; spe-cielni entel oblek. Vezenje mehanično, umetno in ročno, tamburiranje hotelskih in gostilničarskih zaves. Matek & Mikes, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) I. SLANOVIC SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, Gajeva ulica štev. 2 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana. 0303EE]EEQE]EBQQQEQQĐQI Najbolje kupite ŠIVALNI STROJ in KOLO za dom, obrt in industrijo samo „GRTTZNER" - „ADLER" Švicarski pletilni stroj „Dubied" Elegantna oprema — ne-prekosljiv materijal! — Pisalni stroji v 3 velikostih! — NOVOST! šivalni stroj kot damska pisalna miza Samo pri Još« Peteline — Ljubljana Telefon 2913. ZMERNE CENE TUDI NA OBROKE! RAZPIS. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo zidarskih, železobetonskih in težaških del palačo na vogalu Gajeve in Beethovnove ulice v Ljubljani. Potrebni načrti, proračuni in razpis se dobe pri podpisanem uradu 15« t. m. dalje, med uradnimi urami za Din 200.—. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne aprila 1931 pri podpisanem uradu do pol IZ. ure dopoldne. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran JsserJak. - Za upravo m maeratnl del Usta: Oton OiriatoL — Val ▼ Izubijani.