DOLENJSKI GOZDAR glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto letnik XVI februar 1979 št. 2 Stekla je razprava o zaključnem računu V široko zastavljeno družbeno akcijo, ki naj zagotovi slehernemu delavcu, da bo temeljito seznanjen z rezultati dela in mu obenem omogočila neposredno odločanje o razporejanju ustvarjenega dohodka, smo se vključili tudi v naši delovni organizaciji. V ta namen so priprave za organizacijo razprav o zaključnem računu za leto 1978 stekle takoj prve dni po novem letu. Sestali so se predstavniki delavskih svetov vseh naših TOZD, TOK in DSSS in se dogovorili o koordinirani akciji. Sledil je poseben sestanek strokovnega sveta in nato še sestanek predsednikov samoupravnih delavskih kontrol. Vsi ti sestanki so imeli namen, da se akcija razprav spelje tako, kot je to zapisano v zakonu o združenem delu. Rezultati vseh priprav so se že pokazali, saj so do konca januarja vsi vodje TOZD in TOK ter služb pripravili izčrpna poročila o poslovanju v preteklem letu. V njih so zajeti kazalci o fizičnem obsegu proizvodnje, o finančni realizaciji prodaje gozdnih sortimentov, o stroških pri posameznih fazah proizvodnje, o izvozu, o izostankih z dela in o številnih dragih problemih, ki so se pojavljali v proizvodnem procesu. V analizah je povsod nakazana tudi rešitev določene problematike, kar zlasti velja za ukrepe pri povečanju storilnosti in uvajanju nove tehnologije dela. V februarju bodo vsi delavci seznanjeni s poslovanjem v (Nadaljevanje na 5. str.) Božidar Jakac: EDVARD KARDELJ (visoka jedkanica, 1944) Slava in hvala tovarišu Edvardu Kardelju „Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si človek lahko ustvari samo sam. Avantgardne site socializma in socialistična družba imajo potemtakem lahko en sam cilj — da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko — na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev — svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljanje." Človeka, ki je zapisal te plemenite misli, ni več med nami. Tiho, do zadnjega trenutka snujoč, se je sredi dela poslovil od nas tovariš Edvard Kardelj, eden najuglednejših in najzaslužnejših borcev za srečo delovnih ljudi. Šele smrt mu je vzela iz rok neutrudno ustvarjalno pero, s katerim je kot genialni mislec in vodilni teoretik marksistične misli in socialističnega samoupravljanja dal svoj zgodovinsko pomemben temeljni delež naši stvarnosti. Pol stoletja je posvetil našemu revolucionarnemu gibanju in mu dal vse svoje nenadomestljive sposobnosti, nezlomljivo voljo komunista—borca, ki ni poznal ne umika ne oddiha. Tovariš Tito, s katerim je Edvard Kardelj sodeloval štiri desetletja na težavnem in častnem revolucionarnem potu, je v izjavi o smrti svojega najzvestejšega in najbližjega soborca med drugim zapisal, da je bogato revolucionarno delo tovariša Kardelja globoko vsajeno v našo družbeno bitnost, v temelje naše skupnosti in zato je tudi trajno. Njegov svetli lik bo še generacijam navdih in zgled doslednega komunista, neutrudnega revolucionarja in čudovitega človeka. Tovariša Edvarda Kardelja— Krištofa, narodnega heroja in velikega Slovenca, ni več med nami. Nenadomestljiva praznina ostaja za njim in šele zdaj občutimo, kako enkraten in edinstven je bil kot politik, mislec, strateg, junak revolucije in hkrati tako neskončno preprost in enostaven ter drag kot človek. V teh težkih dneh naj nas hrabri njegov svetal življenjski lik in vodi njegova neutrudna delovna ustvarjalnost. Sledimo mu in uresničujmo njegovo oporoko: srečo si lahko ustvari človek samo sam, svoboden v svobodni družbi, s samoupravljanjem, z demokracijo in zvestobo revoluciji, neuvrščenosti in neomajni pripadnosti boju za mir na svetu. Poročilo splošne službe Delavski svet je imel lani 3 seje, na katerih je sklepal o razdelitvi združenih sredstev za investicije in potrdil finančni načrt za leto 1978, sprejel je program dela delavskega sveta, odobril je izplačilo nagrade ing. Jožetu Kuretu za predložene tehnične izboljšave in koristne predloge, razpravljal je o usmerjenem izobraževanju, o zemljiškoknjižnih zadevah, sprejel je pravilnik o varstvenih ukrepih pri ravnanju z razstrelilnimi sredstvi in razstreljevanju, pravilnik o knjigovodstvu, pravilnik o zavarovanju plačil, sprejel je izhodišča za izdelavo razvida del. Nadalje je sprejel osnutke naslednjih samoupravnih sporazumov: o osnovah plana in srednjeročnega piana, o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo in izobraževanje ter spremembe sporazuma o ugotavljanju in razporejanju prihodka in dohodka. Razpravljal je o združitvi avtoparka in zadevo odložil na prihodnji čas, razpravljal je o organizaciji AOP službe, sklepal o najetju posojila, potrdil je periodični obračun in sprejel predlog rebalansa plana za leto 1978. Odbor za stanovanjska razmerja je imel v letu 1978 4 seje, na katerih je sprejel sklep o vezavi sredstev pri banki, odobril je posojilo delavcem za gradnjo stanovanj in sredstev za nakup družbenih stanovanj, razpisal je stanovanjsko posojilo, razpravljal je tudi o prioritetni listi za delitev solidarnostnih stanovanj stanovanjske skupnosti Novo mesto. Odbor za izobraževanje in štipendiranje je imel 3 seje, na katerih je sklepal o povečanju štipendij, o razpisu in dodeljevanju štipendij, šolnin ter povračil stroškov šolanja. V letu 1978 smo delavci gozdnega gospodarstva trikrat na referendumu potrjevali samoupravne akte: 9. marca smo sprejeli pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebe dohodke in skupno porabo, predlog samoupravnega sporazuma Avtonabave Ljubljana in plan investicij za leto 1978; 19. maja smo sprejeli letni plan; 9. novembra smo sprejemali samoupravni sporazum o osnovah planov, o srednjeročnem načrtu za leto 1976-1980, o združevanju sredstev za stano- Odsotnost z dela zaradi bolezni in nesreč žal narašča Kljub prizadevanjem, da bi bila odsotnost z dela zaradi bolezni in nesreč manjša, nam vsi pokazatelji kažejo, da celo narašča: leto:__________poškodbe pri delu:______poškodbe izven dela: 1977 85 del. 1424 ur 112 lel. 1410 ur 1978 85 1900 ur 118 " 1862 ur Najpogostnejši vzroki odsotnosti z dela so bolezni dihal, kosti in prebavil-': 1977 1978 Akutne infekcije 139 del. bolovalo 902 ur 184 del. bol. 1252 ur bolezni kosti in skl. 54 66 5 " 71 M 117 6 " revmatizem 71 658 " 63 " 766 " bolezni živcev 30 47 5 " 32 " 679 " bolez.želod.in dvanaj. 43 370 ,H 55 ... 558 " pljučnica 25 242 " 20 " 204 " duševne motnje 23 19 4 " 28 " 219 - Za gradnjo in obnovo stanovanjskih hiš smo lani razdelili 1,640.000 dinarjev Za gradnjo ali dograditev stanovanjskih hiš so bila lani razde= ljena naslednja sredstva: vanjsko izgradnjo in za izobraževanje, o razporejanju celotnega prihodka ter o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. —, ------------- Ul Gozdno gospodarstvo lesnopredelovalno industrijo. (TOZD, TOK) ima sklenjene samoupravne sporazume o Številčno stanje zaposlenih de-skupnih osnovah in merilih za lavcev po TOZD in TOK: urejanje medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega prihodka s tovarno celuloze Krško, Slovenijalesom—trgovino, Jadranom iz Sežane in z Številčno stanje zaposlenih delavcev po TOZD in TOK TOZD leto 1977 plan 1978 za realizacija za 1978 TOZD Novo mesto 113 117 113 Straža 106 112 101 Podturn 107 116 10 8 Črmošnjice 79 88 85 Črnomelj 92 113 99 TOK Novo mesto 30 33 37 Črnomelj 24 27 25 Trebnje 26 24 26 TOZD Gradnje 32 37 37 skupne službe 50 54 54 659 721 685 Fluktuacija delavcev po TOZD T0ZD prišli v latu 1978 odšli v letu 1978 od drugod iz drugih drugam v druge TOZD »tt TOZD 30 Novo mesto 2 2 Straža 6 6 4 11 Podturn 2 5 Črmošnjice 8 5 6 Črnomelj 14 8 TOK Novo mest) 4 1 2 Črnomelj 3 3 Trebnje 2 2 TOZD Gradnje 13 3 Skup. službe 3 2 3 1 57 14 38 12 Zaposleni iz drugih republik leto 1977 leto 1978 zaposl.žensk TOZD Novo mesto - - 12 Straža 9 2 4 Podturn 30 29 16 TOZD Novogradnje adaptacije skupaj Novo mesto 315.000,00 70.000,00 385.000,00 Straža 235.000,00 - 235.000,00 Podturn 95.000,00 40.000,00 135.000,00 Črmošnjice 40.000,00 115.000,00 155.000,00 Črnomelj 220.000.00 160.000,00 380.000,00 Gradnje 60.000,00 15.000,00 75.000,00 TOK Novo mesto 40.000,00 - 40.000,00 Črnomelj 15.000,00 35.000,00 50.000 )00 Trebnje 35.000,00 - 35.000,00 DSSS 150.000,00 - 150.000,00 Skupaj: 1.205.000,00 435.000,00 1.640.000,00 O rekreaciji delavcev so bili podatki že objavljeni. Črmošnjice 29 2 8 15 Črnomelj 29 35 7 TOK Novo mesto 2 2 3 Črnomelj - - 2 Trebnje - - 2 TOZD Gradnje - - i skupne službe - - 29 Peter GeršiS 99 96 91 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO NEZGODE V ZVEZI Z DELOM - PRIMERJAVA 1977/1.978 Povpr.štev.zaposlenih Nezg. na del Nezg.na p. Skupaj IZGUBLJENI DNEVI RESNOST 10ZD, TOK Leto Redni Dninar. Skupaj Štev % Štev. * Štev. % do 30 dni lad 30 dni Skupaj dni primer) TCZD "Go-.darstvo" _1977_. 1978 111 8 119 18 15,13 1 0,84 19 15.97 194 17 211 .. .... NOVO MESTO 112 10 122 21 v 17,21 i 0,82 22 18,03 576 26,2 TOZD "Gozdarstvo" 1977 110 2 112 22 19,64 2 !1,79 24 21,43 304 136 440 . .18,3... STRAŽA 1973 107 4 111 18 16,21 - - 18 16,21 504 28,0 TCZD "Gozdarstvo" 19 77 1978 108 4 112 12 10,71 13,04 - _ 12 10,21 -217 ... 262 479 .... 39,9 . PODTURN 112 3 115 15 - - 15 13,04 335 22,3 TOZD "Gozdarstvo" ČRMOŠNJI3E 1977 1978 79 80 9 11,25 1 1,25 10 12,50 ...m.. .193 .. _5?8 . _ .3.9,8 84 1 85 11 12,94 2 2,35 13 15,29 374 28,8 TOZD "Gozdarstvo" ČRNOMELJ 1977 100 6 106 18 16,98 1 0,94 19 17l92 . 313 148 461 24,3 1958 97 9 106 14 13,21 - 14 13,21 108 7.7 1977 1978 30 1 31 5 16,ij _ _ 5 16.13 74 12 86 17,2 TOZD "GRADNJE" 3*+ 3 37 1 2,70 1 a 70 2 5,40 14 7,0 TOK "Gozdarstvo" NOVO MESTO 1977 1978 30 9 39 4 10,26 - - 4 10,26 55 - . 55 13,7 35 16 51 1 1,96 - - 1 1,96 23 23,0 -1977 1978 16 5 21 1 4,76 _ _ 1 4,76 26-_ - 26 26,0 ČRNOMELJ 23 7 30 1 3,33 - - 1 3,33 18 18,0 TOK "Gozdarstvo" 1977 22 7 29 - - 1 3,45 1 3,45 36 142 178 178,0 TREBNJE 1978 26 6 32 3 9,38 - 3 9,38 57 * 19,0 1 51* 1 1,85 - - _ 1 1.85 26 13 39 39,0 DSSS 1978 52 53 1977 659 44 703 _ 90_ 12,80 6 0,85 96 13,66 14£0 923 2373 24,7 SKUPAJ GG: 1978 682 ' 60 742 85 11,45 4 0,54 89 11,99 2009 ■ ■ . 22,6 >; Poročilo službe o varstvu pri delu V dneh od 6. do 8. junija je opravil redni pregled stanja varstva pri delu pri naši delovni organizaciji republiški inšpektor dela ing. Ivan Rozman. Obiskali smo tesalnico v Straži, spravilo lesa v revirju Soteska — Ora-žem, sečišče na Pogorelcu (odd. 107), sečišče v revirju Rog — Cink (odd. 24) ter delavski dom Črmošnjice. Opaženo je bilo, da nekateri delavci na sečnji in spravilu lesa ne uporabljajo vseh osebnih varstvenih sredstev, da prenosniki moči na nekaterih traktorjih še vedno niso zavarovani z varnostnimi oklepi ali pa so le—ti odstranjeni, da obstojajo nekatere pomanjkljivosti v novi tesalnici lesa ter da TOZD in TOK še nimajo pooblaščene in usposobljene osebe za varstvo pri delu. Inšpektor je terjal odpravo pomanjljivosti, kar je bilo opravljeno. TOZD in TOK so bili še s posebnim dopisom službe varstva pri delu opozorjeni na pomanjkljivosti z napotilom, da o tem razpravljajo tudi njihovi delavski sveti, samoupravne delavske kontrole ter OOS. 23. 6. je republiški rudarski inšpektor obiskal TOZD Gradnje, kjer si je ogledal obstoječe kamnolone. V zapisniku je podal zahteve po odpravi številnih pomanjkljivosti, ki se nanašajo na izkoriščanje kamnolomov (pomanjkljiva tehnična dokumentacija ali pa je ni; ni dovoljenj za izkoriščanje; nepravilni načini izkoriščanja kamnolomov; ni uvedena knjiga rudarskega nadzora; kontejner za razstrelivo ni uzemljen; minerji niso usposobljeni za miniranja v rudarstvu).Terjal je, da se te pomanjkljivosti med letom odpravijo. V kamnolomu Soteska je ugotovil nekatere nepra- vilnosti, na katere je že dalj časa opozarjala tudi služba varstva pri delu DO (ustrezno urejanje kaskad, predhodno odstranjevanje neuporabnega sloja in drevja na robovih, ozemljeva-nje kontejnerjev za razstrelivo ipd.) in o tem dala v uporabo ustrezna navodila. BOGOMIR ŠPILETIČ, varning. Primerjava uresničevanja gojenja in varstva gozdov s planom: A) Vsi gozdovi skupaj (družbeni in zasebni) (Tabela 3) Kot poseben uspeh lahko smatramo, da je bil plan gozdnogojitvenih del v zasebnem sektorju dosežen skoro 100 %, čeprav je ob začetku leta kazalo, da to ne bo mogoče zaradi pomanjkanja denarja. Zaradi večjega odkupa lesa, zaradi ugodnejše prodaje, ob primerni organizaciji ter s sodelovanjem kmetov lastnikov gozdov pa so bile naloge zadovoljivo opravljene. Tudi v družbenem sektorju so bila skoraj vsa najpomembnejša dela opravljena 100 in več odstotno. Od drugih (samo) pomembnejših dogodkov v zvezi z gojenjem in varstvom gozdov je potrebno omeniti ukrepe za preventivno varstvo gozdov Poročilo službe za urejanje in načrtovanje Služba za urejanje in načrtovanje je v letu 1978 delala v skladu s srednjeročnim programom urejanja gozdov za razdobje 1971—1980. Z letom 1978 smo opravili revizijo načrtov gozdno g osjpodarskih enot: Mirna gora in Šentjernej, katerih veljavnost se je v tem letu iztekla. Opravljena so bila vsa pripravljalna kabinetna in terenska dela, nakar smo začeli zbirati terenske dendrometrij-ske podatke. V gozdnogospodarski enoti Mirna gora (3.497 ha) je bilo: 1.120 (32 %) ha popolne premerbe, 230 (7 %) ha okularne ocene, 2.147 (61 %) ha statistične metode. V enoti Mirna gora je 92 % družbenih gozdov in le 8 % zasebnih gozdov. V gozdnogospodarski enoti Šentjernej (3.030 ha) je bilo: 561 (19 %) ha popolne premerbe, 1.241 (41 %) ha statistične metode, 1.228 (40 %) ha okularne ocene. TONE HOČEVAR, dipl. ing. pred požarom: sestanek, ki smo ga skupaj z UJV Novo mesto organizirali s predstavniki vseh tistih, ki lahko vplivajo na preprečevanje požarov (ljudska milica, šolstvo, gasilci, lovci, kmetijci), sodelovanje z Dolenjskim letalskim centrom in trošenje propagandnih letakov; predlog občinam Novo mesto, Črnomelj in. Metlika, da proglasijo nekatere gozdove za posebno ogrožene. V organizaciji DIT gozdarstva so bila opravljena naslednja posvetovanja s področja gojenja in varstva gozdov: - redčenje v bukovih sestojih, - ugotavljanje in preprečevanje škod po divjadi ter - obnavljanje prestarelih sestojev na Rogu. Vsako izmed teh posvetovanj je imelo svoj teoretični in praktični del na terenu. Leta 1978 sta bili dve posvetovanju o učinkovitosti ter o (Nadaljevanje na 4. str.) Prehrana delavcev — organizacija prehrane v letu 1978 celodnevna prehrana malica v lastni menzi v drugih menzah prejema bone zaradi: diete - nem.org.pr. TOZD Novo mesto - 28 - - 85 Straža - - 80 6 15 Podturn 14 77 - 13 4 Črmošnjice 29 48 - 4 4 Črnomelj 34 32 2 3 • 28 TOK Novo mesto - - 5 - 32 Črnomelj - - 2 - 23 Trebnje - - 2 - 24 TOZD Gradnje 13 9 - - 15 skupne službe _ 53 - 1 - 90 247 91 27 229 ERAHC MARKO VIC, Poročilo o gojenju in varstvu gozdov (Nadaljevanje s 3. str.) . ... plan Izvršite/ Cena po normah pn gojenju m varstvu Vrst. d.l. ha,ur,m3 ha, ur, m3 % enoti gozdov, prav tako z delom v pisarni in na terenu.-------------------------------------------------------------------------------------- K popisu o naj debelejših drevesih v družbenih gozdovih Pripr.tal za nar.našem. 10,70 2,00 19 3398 smo dodali še popis bodike Pripr.tal za osn.pogozd. 88,20 130,58 148 13510 (Dex aquifolium) ter tise v Pripr.tal za intenz.nasade 44,23 44,23 100 13510 naravnem okolu (Taxusbacca- Osnovno pogozdovanje 107,50 133,51 124 21906 ta). Intenzivni nasadi 44,23 44,23 100 21906 Razen že omenjenih zdrav- Spop^lnjevanj e 8,20 7,00 85 21906 stvenih pregledov so bile tudi Dognojevanje 27,20 71,90 264 2882 pedološko analizirane drevesni- Obžetve 801,15 1026,69 128 3405 ce. Na podlagi teh pregledov je Čiščenje gošč in kultur 929,94 819,27 88 4817 podan predlog za gnojenje z Redčenje - prvo 311,51 297,67 96 9093 mineralnimi gnojili. Gotove so Redčenje - drugo 480,22 457,35 95 2598 tudi prve pedološke analize o Reševanje iglavcev 99,00 145,15 147 7230 spremembah v tleh pod inten- Ostala dela nege ur 3878 2631 68 83 zivnimi nasadi iglavcev. Polag.in izd.lov.dr. m3 649 243,98 37 374 Leta 1978 smo v drevesnici Pos.in izd.6luč.prip. m3 11150 10488,23 94 107 Zadobrova pri Ljubljani od Klešč.stoj.drev es m3 1754 1213,16 69 145 Inštituta za gozdarsko in lesno Čisč.protipož.pasov m2 125650 73379 58 2 gospodarstvo dobili 800 sadik Ost.varst.dela ur 3558 2847 80 83 izbranih sort orehov in jih Ost.uredit.dela ur 8220 5592 43 83 porazdelili preko TOZD in Nabiranje storžev kg 200 66 TOK po vsem našem območju Izd.ograje proti divj. ha 13,20 152 ur Vodja sl. za goj.gozdov: Zaščita z repelenti ha 44,50 31 70 992 JANEZ PENCA, dipl.ing. Čiščenje košenic ha 10,70 4,40 9 8263 Gojenje in varstvo gozdov v letu 1978 Kljub pomanjkanju denarja za gozdnogojitvena dela, kot je bio predvideno v planu za leto 1978 in kljub težavam za delavce, je plan za ta dela v zasebnem sektorju uresničen s 101 %. V družbenem sektorju smo opravili 94 % del, v obeh sektorjih pa še poleg tega dela, ki so bila plačana z denarjem SIS za gozdajtvo SRS v vrednosti 2,490.000 din, in sicer pripravo tal in osnovanje intenzivnih nasadov na 44,23 ha in vzdrževanje nasadov na površini 205,63 ha. V zasebnem sektorju je za izpolnitev plana najzaslužnejši TOK Novo mesto, ki je po vrednosti (in po količini) presegel plan za 10 %. Čeprav v družbenem sektorju plan ni v celoti dosežen pa lahko ugotovimo, da so skoraj vsa najpomembnejša dela opravljena 100 in več odstotno. Manj je bilo opravljenih varstvenih deli in ostalih del, ki jih ni mogoče za vsako leto naprej točno predvideti, ker so odvisna od vremena (razne ujme) in od razširjenosti bolezni in škodljivcev. Leta 1978 smo pogozdili 140,51 ha gozdov in osnovali 44,23 ha nasadov in porabili 558.580 sadik smreke (543.305), macesna, duglazije, jelke, omorike in bukve. Sadike na 71,90 ha smo pri pogozditvi pognojili z mineralnimi gnojili. Ob-želi smo 1.026,69 ha nasadov, očistili pa 819.127 ha. Preredčili smo 755,02 ha sestojev in opravili premeno na 145,15 ha. Zaradi posušitve po napadu bolezni in škodljivcev ali po snegolomu in vetrolomu polomljenih dreves smo posekali 10.488 m3, t.i. slučajnih pri pa dk o v. Skupno smo pri gojenju in varstvu gozdov porabili v družbenem sektorju 114.087, v zasebnem pa 48.448 delovnih ur (skupaj 162.535 ur) ali na 1 hektar 2,03 ur. Pri tem niso upoštevana odkazova-njc in vsa druga dela, ki jih opravljajo revirni gozdarji in drugi gozdarski strokovnjaki. Račun kaže, da smo na 1 ha zasebnih gozdov (pribl. 55.000 ha) delali le 0,88 del. ure, toda pri tem je treba dodati še znatno število delovnih ur revirnih gozdarjev pri odkazovanju in pa seveda upoštevati še delo lastnikov gozdov. Vendar lahko trdimo, da bi spričo razmeroma slabo ohranjenih kmečkih gozdov moralo biti opravljeno več gojitvenih del, za kar pa bi bilo potrebno tudi več denarja, zbranega za biološko amortizacijo. To je pomembno vprašanje, ob katerem bi se morali zamisliti kmetje - samoupravljavci TOK za gozdarstvo. J. P. r ■« a'1 ' vi: **.'• ;*v-x fj-ih .v'"’' - - ^ f M, tl ' *• -.o***, v ■ ' tv, v ... V * - . ' * 4 'J* J. t ’• f..-: — -Or . tm m!' i M g i 1' ib * > ■ rži. Ž'čč 'T v.. • •f <1« V.V.T Priprava tal za pogozdovanje v skoro neprehodnih grmiščih je zelo zamudno in drago delo, ki pa je potrebno, če želimo rodovitna tla bolj gospodarno izkoristiti. Jeseni 1978: pogled z gozdne ceste Podgrad — Radoha, na Travah. POROČILO S KLASA : Zublji „žrejo“ gozdove Na Krasu ]e lani zgorelo 210 Opomin tudi za nas! Kmetje, lastniki gozdov! Največ gozdnih požarov nastane zaradi požiganja trave in grmovja ob robu gozdov, zato je kurjenje v bližini gozda strogo prepovedano in kaznivo. V februarju, marcu in aprilu je nevarnost gozdnih požarov največja, zato bodimo še posebno previdni! VARUJMO GOZDOVE, NAŠE ZELENO BOGASTVO! TOZD, TOK St.m.ž. vseh v seč. POSEKANA DRUŽBENI igl. list. KOLIČINA ZASEBNI igl. list. Skupaj o>3 Obrat. ure v goj. skupaj UČINEK NA MOTORNO ŽAGO m3 Obrat, igl. list. Skupaj ure TOZD Noto mesto 6l 59 3278 17231 . . 20559 1279 60 293 353 22 TOZD Straža 47 45 12124 14912 - - 27036 2300 269 331 600 51 TOZD Podturn 44 44 24151 9288 - - 33439 2318 549 211 760 52 TOZD Črmošnjice 41 4l 9933 15265 - - 25208 300 242 372 6l4 7 TOZD Črnomelj 44 41 2760 16062 - - 18822 2500 67 392 459 61 TOK Noto mesto 13 13 _ _ 1866 1005 2871 1280 143 77 220 98 TOK Črnomelj 4 4 - - - 300 300 404 - 75 75 101 TOK Trebnje 14 13 512 1622 450 500 3074 1500 74 162 236 115 DSSS - tečaji 7 - - - - - - - - - - TOZD "Gradnje" 1 SKUPAJ: 276 260 52758 74420 2316 1805 131309 11881 212 293 505 46 SKUPAJ : 127.188 4121 131.309 735 1 mra * ok.5 »3 46.5*230m3 A. KAMIONI IH PRIKLOPNA VOZILA TOZD St. Noeil. kam. ton Možni prod. del. dneTj LETNO DNI REALIZACIJA 1978 REALIZACIJA 1977 Prod. L dneri Prod. Popra- Ost. dn./kara Tila izp. m3 tkm ■3 tkm St. kam. 1977 Noto mesto 4 1072 738 185 176 147 I8856 376258 19263 389928 4 Straža 3 810 662 220 100 31 23841 533460 28343 467784 3 Podturn 5 1072 827 185 272 214 36476 925838 44687 1050356 5 Črmošnjice 3 801 577 192 106 106 23323 560740 26793 757058 3,4 Črnomelj 4 1092 820 205 149 95 21357 381794 25237 438131 5 Skupaj OO 1978 19 310 4847 3624 191 808 592 I3O858 277S090 _ _ 20,4 Skupaj GG 1977 20,4 280 5393 4107 201 744 582 144328 3103257 144328 3103257 Poprečno na kom 1978 - - _ _ 191 39.2 31.2 _ _ na kam 1977 - - - “ 201 36.5 23.5 - - - - A. SPRAVILO LESA S TRAKTORJI TOZD in tipi traktorja St. trak. SteT. pod. dni Obrat. ure UČINEK 1978 Skupaj m3/tr. popr. «3 m3/dan Skupaj UČINEK «3/tr. 1977 popr. a 3/dan St.tr. 1977 Noto mesto IMT 558 4 ni pod. 3156 8283 2070 _ 4691 2345 15.8 2 Straža 2 390 (195) 2093 8096 4048 20.8 3601 3601 19.8 1 Poaturn M 4 623 2835 11951 2988 19.2 15638 3905 24.5 4 Črmošnjice 5 848 4642 14104 2820 16.6 13801 3450 20.5 4 Črnomelj " 2 268 (134) 1179 3374 1687 12.6 1577 1577 8.9 1 SKUPAJ trakt. IMT 558 17 - (162) 14337 45808 2682 - 39308 3276 19.9 12 Straže Timberjack 1 153 804 5740 5740 37.5 7566 7566 41.8 1 Podturn " 1 140 807 5767 5767 41.2 7884 7884 59.3 1 SKUPAJ Timberjack 2 293 1611 11507 5753 39.3 15450 - 45.0 2 SKUPAJ IMT + Timberjack: 19 15948 57315 - - 54758 - - 14 B. SPRAVILO LISA Z ŽIČNIMI ŽIRJAVI Noto mesto M-D 2 1 56 336 606 606 1040 1040 13.8 C. MEHANIZIRANO SPRAVILO SKUPAJ REALIZACIJA »3 INDEKS T97S 1977 1978/77 1977/76 1976/75 SpraTilo s traktorji 19 - 57.315 54.758 104 127 108 SpraTilo z žič.žerjari 1 - 606 1.272 48 140 58 SKUPAJ eprarilo A + B: 20 - 57.911 56.030 103 136 106 Poročilo službe za mehanizacijo V skladu s sprejetim planom investicij za leto 1978 so bila lani nabavljena in dana v proizvodnjo sledeča proizvodna in transportna sredstva: 1. kamioni Magirus—Deutz (210,310) (brez nadgradnje) -2 kom., 2.370.400.— , Tozd Novo mesto, Podturn 2. avtomobilska nakladalna — dvigala 4 kom., 1.605.000.-, TOZD Novo mesto, Podturn, Črmoš. 3. polprikolice 12 t — Voz. Gorica, 3. kom. samo nadgradnja (prikol. nabav, že leta 1977) 112.865.-, TOZD Novo mesto, Straža, Črmoš. 4. traktorji IMT 558 z opremo za spravilo lesa 6 kom., 898.834.—, TOZD Novo mesto, Straža, Črmoš., Črnomelj 5. žični nategi 9 kom., 58.500—, TOZD vsi, TOK vsi Prevoznik lesa GG Novo mesto — lastni kam. druge del. organizacije zasebni avtoprevozniki skupaj ves prevoz: Prevoz lesa m3 1978% 130.858 76 19.047 11 25.798 13 175.703 100 Prevoz lesa m3 1977% 144.328 83 7.920 4 22.540 13 174.788 100 Stekla je razprava o zaključnem računu (Nadaljevanje s 1. str.) preteklem letu. Razprave se bodo odvijale v skupinah, na sejah DS, na sindikalnih zborih in podobno. Tako bodo računovodski podatki, za katere računamo, da bodo pripravljeni okrog 20. februarja, pomenili samo piko jia i. Na TOZD Gozdarstvo Črmošnjice in TOK Gozdarstvo Črnomelj (za delavce) so prvi začeli z razpravami. Ostali jim že sledijo. Razprave o zaključnem računu za kmete lastnike gozdov bodo zaradi objektivnih razlogov stekle šele v prvi polovici marca. Na njih bomo v smislu zakona o združevanju kmetov začeli zbirati prostovoljne člane za naše TOK. V sistem informiranja bo vključeno tudi naše glasilo, ki bo zaradi obsežnih gradiv priobčilo le najpomembnejše podatke. Ing. JOŽE PETRIČ 6. avtobus TAM 110 A8 (30+1) _ 1 kom., 470.683.-, TOZD Črmošnjice 7. kombi — kamionet 1 kom., 189.265.— , TOZD Gradnje 8. kombi IM V 3 kom., 488.667.—, TOZD Novo mesto, Straža, Podturn 9. kombi — zastava 750 1 kom., 75.620.-, TOK Novo mesto 10. trans, naprave — žaga Poganci (plan 1. 1977) vred. sed. oprema 1 kom pl., 1.256.740.—, TOZD Novo mesto 11. freza 1 kom., 17.952.— TOZD Novo mesto 12. kosilnica 1 kom., 7.850—, TOZD Novo mesto 13. freza 1 kom., 58.463 —, TOZD Gradnje 14. dinamostroj za miniranje 2 kom 6.500—, TOZD Gradnje skupaj: 7.617.939.— din Izrabljen prevozni park povzroča delovni organizaciji velike težave pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov tako iz družbenega kot iz zasebnega sektorja (odkup). V preteldem letu smo se zato bolj kot prejšnja leta posluževali tudi uslug prevoza drugih delovnih organizacij in zasebnih prevoznikov. Njihova udeležba v skupnem prevozu lesa za GG v letu 1978 je razvidna iz sledečega pregleda: (TABELE:1—2—3— JOŽE KURE, dipl. ing. Povzetek poslovnega poročila TOZD.GRADNJE” za leto 1978 TOZD „GRADNJE" je v preteklem letu opravljal naslednje dejavnosti: - projektiranje gozdnih cest, - gradnjo gozdnih cest, - strojne in minerske usluge, - pridobivanje in prodajo peska, - servis motornih žag, - urejanje okolja in pridobivanje stranskih gozdnih proizvodov. Projektiva je bila v preteklem letu zelo zaposlena, saj smo razen gozdnih cest trasirali tudi javne ceste v Suhi krajini. Skupno je bilo zakoličenih 9.327 m cest, pribl. 5 km vlak in 18 km tras bodočih cest in vlak. Razumljivo je, da so bila razen terenskih del opravljena še druga dela, kot so: izdelava projektov, tekoča izdelava perspektivnega programa gradnje cest, pridobivanje lokacijsko gradbene dokumentacije, evidenca (kataster) o gozdnih cestah, razna poročila v zvezi s cestami in drugo. Ceste smo gradili na Gorjancih in Ruperč vrhu za TOZD in TOK Novo mesto, nekaj malega pa tudi za TOZD Podturn in Straža na Rogu in Brezovi rebri. V gradnjo cest smo kot investicijska sredstva vložili 6,513.321,65 din, za rekonstrukcije in razširitve pa 1,465.257,24 din. Od navedenih investicijskih sredstev smo porabili za ceste v zasebnih gozdovih 28 % ali 1,846.609,81 din, ker grajene ceste pač potekajo tudi po zasebnih gozdovih. Največji, 7.657 m dolg in finančno ter tehnično najtežji gradbeni objekt predstavlja cesta GABERJE -KRVAVI KAMEN. Del te ceste v dolžini 2.459 m financirajo druge DO po samoupravnem sporazumu. Višina združenih sredstev znaša 2,183.377,40 din. Cena za kilometer gozdne ceste je kaj različna in znaša za cesto GABERJE — KRVAVI KAMEN 109.639,250 din, za cesto RUPERČ VRH - PETANE pa 525.371,25 din. Pri gradnji smo vnesli tudi nekaj nove tehnologije, kot je uporaba težkega buldožerja za velike izkope, globinsko miniranje na trasi in strojno škarpiranje izkopnih brežin. To novo tehnologijo bomo tudi v bodoče uporahijali povsod, kjer bo mogoče. Kljub velikim vlaganjem v gradnjo cest imamo gozdove še slabo odprte. Poprečno imamo šele polovico zaželene gostote cest na hektar gozdne površine. Družbeni gozdovi so odprti bolj, zasebni manj. Gostota cest po posameznih TOZD in TOK je naslednja: TOZD „GOZDARSTVO” NOVO MESTO 13,52 m/ha TOZD „GOZDARSTVO” STRAŽA 17,50 m/ha TOZD „GOZDARSTVO” PODTURN '19,83 m/ha TOZD „GOZDARSTVO” ČRNOMELJ 11,60 m/ha TOZD „GOZDARSTVO” ČRMO-ŠNJICE 11,75 m/ha TOK „GOZDARSTVO” ČRNOMELJ 7,04 m /ha TOK „GOZDARSTVO” NOVO MESTO 7,26 m/ha TOK „GOZDARSTVO” TREBNJE 12,32 m/ha - Poprečno za območje 10,17 m /ha Razen cest smo zgradili tudi 2.300 m gozdnih vlak. Sodelovali družbeni gozdovi: iglavci m3 listavci m3 drva m3 skupaj m3 - doseženo 52.758 40.172 34.257 127.187 - planirano (po rebalansu) 50.613 37.146 41.555 127.314 indeks 104 103 96 100 zasebni gozdovi: - doseženo 13.558 36.724 5.612 55.894 - planirano 9.720 30.620 10.315 50.655 indeks 139 120 54 110 smo tudi pri gradnji nekaterih krajevnih cest. Za usluge, ki jih opravljamo za druge DO in zasebnike, nismo sprejeli vseh naročil, ker smo bili s svojim delom preveč zaposleni. V peskokopu Soteska je bilo oddano 24.502 m3 materiala, od tega 16.420 m3 sejanega peska in 8.082 m3 materiala za posipavanje cest. Celotni izkupiček znaša 1,685.326,30 din. Stroške za peskokop smo precej zmanjšali, ker smo sami globinsko minirali; porabili smo 5.684 kg razstreliva, zato bo tudi finančni rezultat ugoden. V servisu motornih žag, kjer sta zaposlena 2 mehanika in delno skladiščnik, je bilo popravljenih 671 motornih žag in škropilnic za SLP sektor in 568 za zasebni sektor lastništva. Finančni rezultat servisa ne bo preveč ugoden zaradi nizke cene ure popravila, ki znaša sedaj 91,60 din. V bodoče bo cena popravila znašala 120,00 din, s čimer bo rentabilnost servisa zagotovljena, saj je produktivnost mehanikov že sedaj na zadovoljivi višini. Največja težava pri servisu je delovni prostor. Tega zaradi težav z lokacijo še ne bomo kmalu odpravili. Dejavnost urejanja okolja in stranskih gozdnih proizvodov, ki se je v letu 1978 priključila k TOZD „GRADNJE", je že dala zadovoljive rezultate. Bojazen glede rentabilnosti je že odveč, ker je finančni rezultat ugoden. Z boljšim sodelovanjem ostalih gozdarjev in zasebnikov bomo izdelavo stranskih gozdnih proizvodov nedvomno povečali, s tem pa dvignili tudi rentabilnost. Povpraševanje po teh proizvodih je iz dneva v dan večje. Pokazatelje o količinskem doseganju plana za tako raznolike dejavnosti, kot jih imamo na TOZD „GRADNJE", je težko prikazati v kratkem povzetku poslovnega poročila. In raznih podatkov pa je razvidno, da smo plan pri vseh dejavnostih dosegli zadovoljivo, nekje več, nekje spet manj. Končno oceno o poslovanju TOZD “GRADNJE" bo pokazal zaključni račun. Pričakujemo ugoden rezultat. V razpravi bomo podrobno analizirali vse slabosti in dali smernice za bodoče delo. Ing. DANILO KURE — Ozelenitev notranjosti modernih stavb ima vse več privržencev zaradi zelo udognega vpliva rastlin. Uporabljajo največ tropske in subtropske rastline (Iz Amerike). Organizacija dela v 1978 Plan sečnje smo izpolnili Do konca decembra smo Strukturo in primerjavo s pla-posekali 127.188 m3 lesa, od- nom prikazujemo v naslednji kupili pa 55.894 m3 lesa. tabeli. Na področju organizacije dela smo v minulem letu reševali osnovna organizacijska vprašanja, ki so bDa načrtovana z letnim programom. Za spremljavo gibanja osebnih dohodkov, za nadzor delitve osebnih dohodkov in proučevanje možnosti izplačevanja osebnih dohodkov glede na ustvarjene možnosti je bilo porabljenega manj časa in je bilo malo narejenega. To predvsem Posamezni TOZD in TOK pa TOZD Črmošnjice so plan proizvodnje do konca TOZD Črnomelj decembra izvršili takole: TOK Novo mesto TOZD Novo mesto 103 TOK Črnomelj TOZD Straža 97 TOK Trebnje TOZD Podturn 96 101 102 108 124 93 JANEZ RUSTJA OBVESTILO Gozdno gospodarstvo Novo mesto obvešča lastnike gozdov, da priglasijo sečnjo lesa za domačo uporabo in blagovno proizvodnjo ter posek novoletnih jelk v letu 1979 področnim temeljnim organizacijam kooperantov v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem. Priglasitev napišejo na obrazcu, ki ga dobijo v pisarni navedenih TOK ali revirnih vodstev. Priglasitev odpošljejo oz. oddajo do 30. aprila 1979. Temeljne organizacije kooperantov prosijo lastnike gozdov, da zaradi racionalizacije dela upoštevajo to obvestilo. Prošnje, poslane po tem datumu, bo TOK reševala le v izjemnih primerih. zaradi preobremenjenosti z drugimi deli. Pojavila so se namreč dela, ki niso bila planirana v zvezi z izobraževanjem in kadrovskimi zadevami, sestanki strokovnega sveta, tekmovanja gozdarjev in sodelovanje v raznih komisijah. Nedokončane naloge organizatorja dela se morajo vnesti vprogram letošnjega leta kot prioritetne naloge. To so predvsem: dokončanje razvida del in nalog, ocenitev del, proučitev osnov in meril za delitev osebnih dohodkov po delovnem prispevku delavcev. Taka delitev osebnih dohodkov temelji na kriterijih, ki so določeni z zakonom. Ti kriteriji so: zahtevnost dela, količina dela, kakovost dela, gospodarnost, ki vključuje prihranek pri opravljanju dela, inovacije in čas opravljanja dela. Opis del in ocenitev zahtevnosti dela je ravno v tem času v razpravi; ko bo to sprejeto po posameznih TOZD, bo rešeno vprašanje šele enega kriterija za delitev osebnih dohodkov po delovnem prispevku delavca. Proučiti je potrebno možnost novega normiranja del v sečnji lesa glede na uvajanje nove tehnologije. Z uvedbo novega načina normiranja del bo možen prehod na avtomatsko obdelavo proizvodnih planov po TOZD. Ta pristop bo omogočil razširitev možnosti avtomatske obdelave podatkov na druga področja: obračun osebnih dohodkov, knjigovodstvo proizvodov, evidenco gospodarjenja z gozdovi, obračun proizvodnje itd. JOŽE LUKSI C Poročilo službe za AOP Služba za AOP je opravljala na področju računalniške obdelave podatkov naslednje naloge: mesečno obdelavo podatkov fakturirane prodaje gozdnih sorti-mentov, žaganih in tesanih proizvodov, postranskih proizvodov in uslug, ločeno za TOZD, TOK in DSSS. Trimesečno: skupno obdelavo podatkov fakturirane maloprodaje sortimentov in uslug. V februarju, pred obdelavo podatkov za januar, je izvedla na predlog komercialne službe ažuriranje datoteke stanja kupcev in stanja sortimentov ter datoteko planiranih proizvodnih količin gozdnih sortimentov, žaganega lesa in tesanega lesa s planirano prodajno ceno v letu 1978. Datoteko smo ažurirali tudi med letom. Mesečno smo pripravljali podatke, ki zajemajo kontrolo šifriranja sortimentov in uslug ter preverjali pravilnost luknjanja podatkov s pomočjo verificirke. Mesečno testiranje podatkov, odpravljanje sistemskih napak in obdelavo podatkov smo opravljali direktno na rač. CYBER na RRC v Ljubljani. V začetku 1978 je bilo izvršeno zajemanje in priprava podatkov za ažuriranje osnovnih sredstev po inventurnem stanju z dne 31. 12. 1977 in poračun amortizacije za leto 1977. Sledilo je zajemanje in priprava podatkov za revalorizacijo osnovnih sredstev za leto 1977 in predračun amortizacije za leto 1978. Ob prvem trimesečju, polletju in tretjem trimesečju je bilo izvršeno zajemanje in priprava podatkov za ažuriranje stanja os. sredstev iz nabave, brezpl. prenosa, prodaje in razhoda. Trimesečno testiranje in obdelavo podatkov smo opravili neposredno na rač. Cyber pri RRC v Ljubljani, potom TERMINALA in uslug programiranja ZKGP Kočevje. Služba za AOP je nudila pomoč pri koriščenju rač. obdelanih podatkov knjigovodkinji osn. sredstev. Pripravo podatkov in knjiženje fin. knjigovodstva je po predhodni usposobitvi obstoječega kadra (na tečaju, ki ga je organizirala PE Birostroj Ljubljana) Prevzela v delo služba za računovodstvo v začetku leta 1978. čun prispevkov in OD še dodatna programa za izpis virmanov in izpis obvestil. Med letom jih je bilo potrebno zaradi sprememb prispevkov dopolniti. Na novo je bilo potrebno izdelati program za izpis virmanov, zaradi novopredpisanih virmanskih obrazcev. Pri vzdrževalnih delih računalnika DARO - 1840, pripravi podatkov, obrač. prispevkov in OD, knjiženju in vodenju obdelave sodelujeta služba za AOP in računovodska služba. Ing. DANICA BELOPAVLOVIČ Spominček na lansko zvezno in republiško tekmovanje gozdarjev v Novem mestu: IMV nam je posodila eno svojih največjih prikolic. V njej je sodniška ekipa izračunavala uspehe posameznih tekmovalcev. Na levi je vodja ekip ing. Ciril Remic, poleg njega pa Jože Lukšič, Alenka in Marija (Foto Andrej Agnič). Poročilo komercialne službe Kupci: po finančnem obsegu prodaje so kupci razvrščeni po velikosti, in sicer: 1. Novoles Straža 2. Slovenijales izvoz 3. IMV Novo mesto 4. Celuloza Krško 5. Slovenijales—notr. trg 6. Savinja Celje 7. Kurivoprodaja Ljubljana 8. Pionir Novo mesto Izvoz: v preteklem letu je naš izvoz dosegel količino 16.823 m3 in vrednost 25.956.605,85 din. Izvažali smo samo gozdne sorti- 50.462 m3 13.632 m3 13.878 m3 23.830 m3 5.090 m3 4.840 m3 7.080 m3 5.748 m3 50.238.146.00 din 22.161.133.00 din 16.128.116.00 din 12.751.397.00 din 7.916.204.00 din 7.893.110.00 din 7.358.703.00 din 6.967.761.00 din mente. Največji kupec za omenjeno količino je bila Italija s 14.854 m3 in Nemčija s 1.928 m3. Glavni sortimenti, ki smo jih izvažali in količine, so naslednje: - hrastovi hlodi 4.150m3 - bukov j amski les 4.107 m3 - bukovi hlodi 2.506 m3 - javorovi hlodi 1.928 m3 -lipovi hlodi 559 m3 - češnjevi hlodi 519 m3 - brest, hlodi 435 m3 - hrastov jamski les 716 m3 - ostalo je hlodovina ostalih trdih in mehkih listavcev. Gibanje prodajnih cen gozdnih sortimentov Zaradi primerjave smo vzeli poprečne prodajne cene po grupah sortimentov od leta 1975 dalje: prodano na domačem trgu: leto 1975 1976 indeks 1977 indeks 1978 indeks iglavci 121.- 812.— 112 920,- 113 1.134,- 123 teh. 1. lis.690 — 769.- 111 863.- 112 1.066.- 123 prost. 1. 340,- 365,- 107 391,- 107 426,- 108 Prodano v izvoz in na domačem trgu: 1975 1976 indeks 1977 indeks 1978 indeks iglavci 121.- 812,- 112 920,- 113 1.134,- 123 teh. L lis. 731,- 818,— 112 964,- 118 1.214,- 126 prost. 1. 350,- 379,- 108 398,- 105 108 LUDVIK STARIČ, dipl. ing. Služba za AOP je sodelovala s programerji PE Birostroj Ljubljana pri izdelavi programa za obračunavanje prispevkov in OD, programa za izpis virmanov in programa za izpis obvestil. Po večkratnem testiranju in potrebnih dopolnitvah (upoštevajoč nove predpise, nove prispevne stopnje in nove virmanske obrazce) smo v marcu začeli uporabljati program za obračun prispevkov in OD. Priprava podatkov, obračun in knjiženje OD na magnetne kartice je bila izvršena za tri mesece nazaj - januar, februar, marec, nato pa tekoče za posamezen mesec. Od maja dalje smo uporabljali poleg programa za obra- Sodoben prevoz lesa: kamion z dvoosno polprikolico Gozdne železnice v Beli krajini V prejšnjem sestavku (Tone Fabjan je o gozdni železnici na Rogu pisal v XIV., še ciklostiranem letniku Dolenjskega gozdarja), sem opisal zgodovino gozdne železnice Golobinjek — Črnomelj. V nadaljevanju pa bom skušal opisati obratovanje gozdne železnice Vel. Bukovje — Črnomelj, ki je bila prva gozdna železnica v Beli krajini. Med vasmi Tribuče, Pribinci in Vel. Selami leži gozd, imenovan Velike Bukovje. Da so tu bukovi sestoji, pove že samo ime. Nekdaj so ta gozd, ki meri približno 360 ha, obkrožali stelniki in košenice. Po drugi svetovni vojni so košnjo opuščali, steljniki in košenice so se zarasle. Vmes smo posegli gozdarji in pogozdili v okolici približno 200 ha površin, tako da je zdaj že strnjen gozd do Vinice. Vel. Bukovje je bilo last bivše avstroogrske države. Svetovna vojna 1914 — 1918 je terjala surovine za zaledje in fronto. Med temi so bile tudi deske, drva in oglje. Leta 1916 so se odločili, da pričnejo s sečnjo Vel. Bukovja. Sestoji so bili zreli in dostopni. 600 Rusov, Čehov in Italijanov v Bukovju Leta 1916 je prišlo v Bukovje okrog 600 vojnih ujetnikov. Bili so Rusi, Čehi in Italijani in seveda oficirji in vojaki. Italijani kot znani graditelji so bili odrejeni za gradnjo proge, Rusi in Čehi za gradnjo taborišča. Kdo je progo projektiral ni znano, verjetno vojaški strokovnjaki. Progo so gradili na več odsekih, tako da je bila zgrajena v 6 mesecih. Taborišče so ruski ujetniki zgradili hitreje. Rusi, ki so bili navajeni ostrih zim in našega podnebja niso poznali, so si zgradili barake, zakopane v zemljo — „zemljan-ke“. Za Italijane in avstrijski štab pa so zgradili navadne barake. To taborišče je bilo na kraju, ki ima danes krajevno ime „sekular“. Tu je namreč kasneje postavljena žaga cirku-larka za rezanje žel, pragov, po kateri je nastalo narečno krajevno ime. Železniška proga je potekala iz Črnomlja v bližini vasi Žagar-ce, kjer je bil zgrajen most preko Lahinje, nato v bližini Desinca in Tribuč v Bukovje. Proga je bila dolga približno 18 km. V Bukovju so zgradili več stranskih, pomožnih tirov, po katerih so vagončke vlekli konji h glavni progi. Do razpada Avstrije so ujetniki delali samo drva. Vozili sta-dve lokomotivi, kurjeni z drvmi. Kompozicija je imela 5 vagonov po 10 — 12 prm drv, tako da je v eni vožnji prepeljala 50 — 60 prm drv. Dnevno so opravili 2 — 3 vožnje. Vagone za drva so imenovali „rame“, za hlodovino pa „gipi“. Strokovno delo sta vodila logarja Peter Tkalčič iz Pribine in Stefan Petek iz Vel.Sela. Ujetniki so sekali do razpada Avstrije 1918. Ujetniški režim ni bil prestrog. Nekateri ruski ujetniki so se spoznali z okoli- škimi dekleti, se pozneje poročili in ostali tu (Volkov, Nikolajev). Potomstvo so pustili tudi nekateri drugi ujetniki. Možje iz okoliških vasi so bili na fronti in je bila potrebna pri hiši vsestranska pomoč. No, o tem je boljše, da zgodovina molči. .. Bukovje prevzame stara kraljevina.. Po razsulu Avstrije je Bukovje prešlo vlast „kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca". Ta je gozd prodala zagrebškemu lesnemu trgovcu Marku Benediku. Obenem z dozdom je kupil tudi progo. Z izkoriščanjem Buko\ja je nadaljeval. Najel je delavce iz Gorskega Kotarja in nekaj domačinov. Postavil je žago cirku-larko za žaganje pragov, deloma pa so prage_tesali. Hlodovino so vozili v Črnomelj na žago. Izdelovali so drva in kuhali oglje. Želežniška proga Bukovje - Črnomelj je peljala v bližini gozda „Zastava".ki je bil last le sne gi trgovca Šuteja, tudi iz Zagreba. Podjetje se je imenovalo „Šumograd". Ta gozd meri 170 ha. Leta 1924 je Benedik kupil „Zastavo" od Suteja. Od proge Bukovje — Črnomelj je zgradil približno 4 km dolg odcep v Zastavo. Po novi progi je vozila le ena lokomotiva. Zastavo, ki je bila porasla s hrastom in s smreko, so posekali na golo. V Gradcu so osnovali drevesnico „Šumograd", kjer so vzgajali sadike za pogozdovanje Zastave in Bukovja. Na istem mestu je drevesnica tudi zdaj. Strojevodji sta bila Gazvoda in Šušteršič, nekaj časa leta 1926 pa že Vinko Klemenc, ki živi v Črnomlju in mi je tudi pomagal pri zbiranju podatkov. Pričenjala se je lesna kriza, pa tudi vsi boljši sestoji so bili že posekani. Benedik je bil verjetno dober trgovec in je pravočasno prodal Bukovje leta 1927 Kreditni banki Ljubljana. Ta je ustanovila delniško družbo „Jugoles", ki je gospodarjenje nadaljevala in pričela tudi z odkupovanjem lesa od zasebnikov. Proga ni bila več rentabilna ter so jo pričeli leta 1927 demontirati in prestavljati na Roško progo. Koliko je bilo po progi prepeljano lesa, bi se dalo oceniti. Bukovje je bilo last banke do zasedanja SNOS, ko je prešlo v družbeno imovino. Od zrelega gozda do goščave, zdaj pa dober drogovnjak Odkar je prevzela kreditna banka Bukovje, pa do leta 1954, je bil tam logar Vranešič iz Tribuč. Ker ni bilo sredstev za gojitvena delaje bilo Bukovje že velika goščava, kjer so se zadrževali divji prašiči in celo volkovi. Intenzivno strokovno delo opravljamo v sestoju preteklih 25 let. Z večkratnimi negovalnimi ukrepi smo oblikovali bukov drogovnjak, ki bo v bodočnosti dal dober tehnični les. Nekdanjo progo smo z razširitvijo spremenili v kamionsko cesto. Imena, ki so jih delavci 10 let uporabljali, pa so še ostala in domačini se laje orientirajo, če jih usmeriš proti — „štacijonu, vekselnu, sekular-ju, „malemu glajzu" in podobno, kot če rečeš, da se dobimo v oddelku 138 ali 140. Da je proga vplivala na življenje okoliških vasi, ni potrebno posebej ponavljati. Občasna zaposlitev ljudi in živine je bila takrat še kako iskana. Proga in delo je bilo prekinjeno v letih, ko je nastopila najhujša kriza 1929 — 1936. Področje, ki mu je delo v Bukovju dajalo dodatni kruh, pa je zelo pasivno. Deloma so tamkajšnji ljudje dobili nadomestilo za takratne hude čase po vojni. Ko so zbirali delovna leta za upokojitve, so večinoma uveljavljali delo v Bukovju od začetka do konca. Uslužbenec, kije reševal zahtevke, je nad množico prošenj bil že tako presenečen, da se je prišel informirat na gozdno upravo, če je res v Beli krajini bila kdaj tako velika sečnja, da je lahko sodelovalo toliko delavcev. Seveda smo pritrdili. Tudi naša generacija ima v Bukovju še polno dela, ki ga prejšnja ni dokončala. Še ena železniška proga je bila v Beli krajini. Pri bivši kočevarski vasi Slaba gorica pelje na meji oddelka 63 in 61 približno 1,5 km dolga trasa nekdanje proge. Progo je postavila družba „Jugoles". Zgrajena je bila podobno kot ostale, le vagončke so vlekli konji do ceste, kjer so tovor preložili na vozove in vozili les v Črnomelj. Sekali so sedanje odd. 36,37 in 62. Proga služi za traktorsko vleko, vendar jo bomo z razširitvijo preuredili v kamionsko cesto. Na vojaških specijalkah je vrisana le proga Črnomelj — Rog. Ostale proge niso vrisane. Verjetno je geografski zavod (vojni) delal karte v letih 1929 — 1936, ko je ta gozdna železnica obratovala. Leta se odmikajo, generacije se menjajo in z njimi tudi priče bližnje preteklosti. Skušal sem zbrati nekaj podatkov iz tega dela zgodovine gozdarske dejavnosti v Beli krajini, dokler ne gredo v pozabo in z njim seznaniti bralce našega glasila. TONE FABJAN S k m Jribuče ^ Adlešici Marin do. Suhor 2uruči o Prevoz lesa s konjsko vprego na Brezovi rebri leta 1960. 0 varstvu človekovega okolja že v osnovni šoli Sedanji osnovnošolci bodo leta 2000 odrasli možje in žene v najbolj ustvarjalnih letih svojega življenja, na katera se sedaj pripravljajo v šolskih klopeh. Dvajset let, ki nas še ločijo do takrat ni veliko, če pomislimo, kako hitro mineva človeško življenje, a vendar doba, v kateri se lahko in se tudi bosta ob neverjetno naglem razvoju znanosti in tehnike naš svet in naše življenje bistveno spremenila. Toda ves ta bliskoviti napredek z dosežki, ki bi si jih nedavno tega težko pričarala celo najbujnejšega domišljija, zaenkrat še ni kos nevarnostim, ki jih prinaša s seboj in ki ogrožajo tri temeljne vire človeškega življenja: rodovitno zemljo, vodo in zrak. Če bi namreč nadaljevali tako kot delamo sedaj, bi zemljo zastrupili s kemičnimi sredstvi za zatiranje insektđv in plevelov, v rekan in morjih bi uničili vse življenje (nekatere vode so že mrtve), iz zraka pa potratili kisik, brez katerega življenje ni mogoče. Prav zaradi takih grozečih nevarnosti, ki so že v preteklosti mnogokrat odločno zapretile, n.pr. ob uničenju gozdov z nastajanjem puščav, z množičnim poginom rib v zastrupljenih vodah, v ogolelih okolicah tovarniških dimnikov ali celo z zastrupitvijo ljudi, živali in rastlinja ob kemičnih tovarnah, se je človeštvo, upajmo, še pravi čas zavedlo: skrb za zdravo človekovo okolje ima prednost pred vsemi, tudi najbolj fantastičnimi dosežki človekovega razuma. Kako prav je torej, da je v učnih programih za naše najmlajše vse več prostora za vzgojo in znanje iz varstva okolja. Pri pouku biologije učenci ne spoznavajo le vseh pojavov življenja v našem okolju, temveč na podlagi svojih lastnih izkušenj opažajo, kaj vse to naše zdravo okolje ogroža in kako naj bi to ogroženost preprečevali.Na pobudo svojih vzgojiteljev s svojimi dejanji po svojih močeh in na področjih, ki so jim dostopna, že sedaj rešujejo okolje (npr. pobiranje smeti, zbiranje odpadkov i.p.) pred onesnaževanjem. Ob tem pa se v njih ukoreninja zavest odgovornosti do ohranitve okolja, ki jih bo kasneje kot delavce in samoupravljalce spodbujala k takim odločitvam ob iskanju napredka v proizvodnji, ki ne bodo v nasprotju z varstvom človekovega okolja. V sedmem in osmem razredu učenci svoje znanje o človekovem telesu in zdravju povezujejo s spoznavanjem sredine, v kateri žive. Ko se uče o boleznih in negi dihal, govore tudi o onesnaženosti ozračja. Učenci poizvedo, ali je zrak, v katerem delajo njihovi starši, onesnažen in kako so delavci zaščiteni na delovnih mestih. Zanimajo se, kakšni odpadki nastajajo v tovarnah v njihovi okolici in kam jih odlagajo. Zvedo, kako je nepravilno ravnanje z organskimi odpadki nevarno za širjenje nalezljivih bolezni in se tako že v šolskih klopeh pripravljajo za odločitve, ki bodo koristile ravnotežju v naravi, kadar bodo že sami delavci in samoupravljavci. Učenci naj že zgodaj spoznajo samoupravno naravnanost naše družbe, ki stremi le za tak razvoj gospodarstva, ki ne bo ogrožal narave. Pedagogi priporočajo pouk, ki je čimbolj povezan s pojavi in vprašanji, na katere naletijo otroci v svoji družini, v okolici, v krajevni skupnosti ali pri najbližjem podjetju. Tak pouk pa ni samo zbiranje znanja, temveč tudi vzgoja osveščenoti, brez katere ne gre, kadar se je treba v škodo trenutnih osebnih koristi odločati za dolgoročne dobrine splošnega pomena. Pouk je popestren z vprašanji, na katere učenci odgovarjajo z izkušnjami iz praktičnega življenja. Za konec naj navedem kot primer sklepni račun, ki je povezan s skrbjo za čisto ozračje. Za vožnjo od Kopra do Lendave avtomobil porabi 200 kg kisika, s to količino pa človek shaja eno leto. Boenig 707 uniči med enim poletom čez Atlantik 35 ton kisika. Koliko ljudi bi živelo s tem porabljenim kisikom eno leto? Račun ni težak, toda rezultat je zastrašujoč. In kaj lahko storimo za zdravo okolje mi? Vsak posameznik malo, toda vsi skupaj ogromno, če bi se odpovedali raznim svojim drobnim razvadam in potratam. * — Večletno preučevanje mešanih gozdov smreke in duglazije v Karpatih je pokazalo, da se je duglazija aklimatizirala na področju bukve, postopoma izrinila smreko in prevladala. V starosti 70 let znašajo zaloge duglazije 1100 m3 po ha. Ali bo dovolj natančno? Komisija vidi vse . .. (Foto: Marjan Bauer) Brez Prešerna bi bili Slovenci narod brez genija, ljudstvo brez luči... Odlok, s katerim je bil dan Prešernove smrti proglašen za kulturni praznik slovenskega naroda, je bil sprejet na predlog in utemeljitev Odseka za prosveto pri Predsedstvu S NOS 28. januarja 1945, v zadnjih mesecih osvobodilne vojne torej. Že v februarju 1945 so to obletnico v tem smislu proslavili v enotah NOV, v krajih na osvobojenem ozemlju in drugod po Sloveniji. Obletnico smrti našega največjega pesnika smo zatem začeli po vsej Sloveniji slaviti kot naš kulturni praznik. Dviga nam kulturno osvešče nost, naš narodni ponos in Njegova kulturna dediščina je hkrati tudi temelj in jedro načel in ciljev NOB. Prešernova beseda nas je spremljala skozi revolucijo in nam dvigala duha borbe in vere v zmago. ,, V svobodi bo naša naloga uresničiti vso žlahtnost in visokost Prešernove oporoke v vsem našem življenju. To je veliko, naporno in dolgo delo kulture in človečnosti, ki ga moramo izvršiti, če hočemo, da bo naša svoboda dobila svoj zadnji smisel in da bo slovenski narod prišel do svoje prave podobe. Prešernov genij nas ne bo zapustil pri tej nalogi, zvest nam bo in nas bo zahtevno vodil, če ostanemo mi zvesti njemu". To so zaključne besede Josipa Vidmarja iz govora, ki ga je imel na Radiu O F 3. decembra 1944 v Črnomlju. Oporoko velikega Prešerna še vedno uresničujemo. Mojster slovenske besede, pesnik Oton Župančič, je leta Jože Poljanec se je rodil leta 1922 v Gabrovčcu pri Krki. Kratkohlačništvo je Jožko preživel doma. Brž pa, ko se je okrepil, se je spoprijel z delom v gozdu. Po očetovih stopinjah! V najtežjih dneh domovine je devetnajstletni Jože Poljanec kaj hitro spoznal edino pravo pot. Že jesen v enainštiridese-tem ga je ponesla med partizane. Ob koncu se je s XIV. brigado udeležil tudi pohoda na Trst. Leta zmagovite revolucije našega naroda so tudi iz Jožeta Poljanca stesale zavednega, vseskozi aktivnega člana nove družbe. Po končani vojni je spet delal v gozdu. Tedaj mu je 1946 o velikem Prešernu med drugim dejal: „ Trubar je bil prvi, Prešern je edini. .. Brez Prešerna bi bili Slovenci ostali v somraku, narod brez genija, ljudstvo brez luči: strahota je pomisliti na takšno temno vrzel, na takšno zevajočo praznino in njene nasledke za našo kulturo, kajti zavedajmo se: kar pri nas poslej piše in poje, se oslanja na Prešerna in njegovo genialno delo.. . Že leta 1926 pa je Oton Župančič mariborski mladini povedal znamenite besede: ,,Jaz ne grem nikdar iz domovine, da ne bi vzel vsaj Prešerna s seboj, in vam, mladi Pod pokroviteljstvom UNESCO je francoska televizija 28. januarja s posebno oddajo odprla mednarodno leto otroka, ki ga je pred dvema letoma prvič razglasila generalna skupščina Združenih narodov. Sedem šefov držav je ob tej priložnosti poslalo svoje osebne poslanice, namenjene otrokom vsega sveta. . Predsednik Tito je v svoji poslanici poudaril, da je odnos do otrok odnos do prihodnosti človeka. Če hočemo ustvariti svet miru, prijateljstva, enakopravnosti in socialne pravičnosti, moramo to že zdaj kruh rezala KZ Krka. Pridno je moral delati, da je preživel svojo petčlansko družino v Gabrovčcu pri Krki. Kot gozdar v revirju je bil Jože Poljanec zaposlen od šest-i' petdesetega leta. Vseskozi je bil vesten in marljiv pri svojem delu, poleg katerega je še vedno našel čas za družbenopolitično udejstvovanje. Ko te dni odhaja naš tovariš Jože v pokoj, naj mu povemo: pravega, olesenelega pokoja in starosti gozdarji sploh ne poznamo. Vedno z gozdom, saj gozd je z nami in gozd je večno življenje. KASTELIC prijatelji, morem samo svetovati: omislite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, in potem mi ni treba več reči, da se nikar ne ločite od nje. Zakaj čim bolj se boste poglabljali v Prešernov svet, tem več lepote vam bo žarelo iz njega, tem več skrivnosti vas bo vabilo vedno in vedno k njemu. In ljubili boste Prešerna, kakor je vreden ta edinstveni duh. Spoštovati Prešerna—pesnika in Prešerna—človeka se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav pojmiti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega grenca in jo prema- zagotoviti našim otrokom. Ne smemo dovoliti, da bi krivice tega sveta še naprej prizadevale zlasti najmlajše rodove. Tovariš Tito je sklenil svoj pozdrav otrokom sveta takole: ,,0d prizadevanj v dobro otrok in njihove sreče ne samo v svoji državi, temveč tudi v vsakem kotičku našega planeta, ni plemenitejšega dejanja kot je skrb za otroke, za srečo in blaginjo vseh narodov. To je človeška solidarnost na prvi in največji preskušnji. Iskreno želim, da bi letošnje leto močno spodbudilo to solidarnost. Želim, da bi se združila prizadevanja vseh držav in narodov, da bi bilo življenje današnje mlade France Mihelič: Prešernov portret (1945, Črnomelj) govati v pokorni službi vseobče-ga življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas. Zato še enkrat: ljubite Prešerna! generacije in tistih, ki bodo prišli, obvarovano trpljenja in da bi potekalo v miru in ustvarjalnem delu. Otrokom vsega sveta pošiljam pozdrave in naj toplejše želje, da bi jim letošnje leto prineslo dosti veselja in da bi jim odprlo vidike lepšega življenja v prihodnosti. " V Jugoslaviji se dejanja ne razlikujejo od besed, tudi ko gre za srečo, zdravje, razvoj in prihodnost naših otrok. V vsakem delovnem okolju odvajamo ustrezen del sredstev za vzgojo in varnost otrok, za njihov duševni in telesni napredek in vraščanje v socialistično družbo. Marsikje po svetu pa je drugače. Čeprav je Organizacija združenih narodov že pred 20 leti sklenila, da ima sleherni mali prebivalec Zemlje pravico do sreče in da je človeštvo zadolženo, da mu nudi najboljše, se odnos do otrok mnogokje še ni spremenil ali zboljšal. Nad 500 milijonov otrok na svetu živi v skrajno slabih razmerah. Ob milijardah in bilijonih denarja, ki ga razvite države porabijo za oboroževanje in izdelovanje vedno bolj uničujočih orožij, bi nahranili, ozdravili in šolali stotine milijonov otrok po vsem svetu. Da je res tako, nam pove že tale podatek: moderen nadzvočni bombnik stane danes toliko, kot znaša osebni poprečni dohodek 250.000 učiteljev v enem letu. N.S. Iztekla se je zelena delovna pot tovariša Jožeta Poljanca Najplemenitejše: skrb za otroke Poslanica predsednika Tita ob začetku mednarodnega leta otroka — Na svetu živi danes milijarda in 558 milijonov otrok, med njimi pa milijoni in milijoni nimajo niti osnovnih pogojev za življenje in razvoj. Začela se je razprava o razvidu del in nalog Komisija za izdelavo predlogi o razvidu del in nalog na posameznih TOZD in TOK so dobile v sredini januaija delovni material. Sestanki komisij so bili v Podturnu za TOZD Podturn, TOZD Straža in TOZD Črmošnjice, v Črnomlju za TOZD Črnomelj in TOK Črnomelj, v Novem mestu za TOZD Novo mesto, TOZD Gradnje, TOK Novo mesto in TOK Trebnje. Sestankom so prisostvovali tudi predstavniki sindikata, predsedniki delavskih svetov in strokovni delavci TOZD. Predstavniki sindikata so bili gozdarstvu, kot nam je znano, še posebno opozorjeni, naj se sindikat aktivno vključi v razpravo o razvidu del in nalog, kakor tudi o analitični oceni del in nalog. Z dobro preštudiranim razvidom si bomo začrtali nadaljnjo usodo dela in razvoja naših TOZD, s pravilno oceno del in nalog pa si bomo postavili temelje medsebojnih odnosov. Pravilno ocenjeno delo vpliva tudi na uresničevanje kadrovske politike. TOZD zaman sprejemajo programe o strukturi izobraževanja, če bodo posamezna dela premalo ovrednotena in se za taka dela delavci ne bodo prijavljali. Pravilno moramo vrednotiti delovne razmere, v katerih delavci opravljajo proizvodno delo. V Izvolili smo delegate v medobčinsko gospodarsko zbornico in splošno združenje V skladu z ustavo in zakonom o združenem deluje bilo potrebno dati novo vsebino dela gospodarski zbornici. To pa narekuje organizacijske in kadrovske spremembe. Zbornica je tisto mesto, kjer naj bi se povezovalo združeno delo ter naj bi delavci usklajevali posebne, skupne in splošne interese. Dogovarjamo se o oblikovanju medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko (občina Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje) ter splošnega združenja za gozdarstvo Slovenije. Pri gozdnem gospodarstvu bomo oblikovali konferenco delegacij, ki jo sestavljajo naslednji delegati: ing. Jože Petrič, DSSS, Jure Krampelj, TOZD Novo mesto, Muhič Jure, TOZD Straža, ing. Niko Goleš, TOZD Podturn, Ernest Haler, TOZD Črmošnjice, Jože Barič, TOZD Črnomelj, Uroš Kastelic, TOK Novo mesto, Jože Vidmar, TOK Črnomelj, ing. Jože Falkner, TOK Trebnje, in Matija Mazo-vec, TOZD Gradnje. Delegacija bo obravnavala problematiko medobčinske gospodarske zbornice in splošnega združenja gozdnih gospodarstev, predlagala določene rešitve in pošiljala delegate v skupščine. Delegatom, zborničnim organom ter delavcem želimo na novi poti uspešno delo! FRANC MARKOVIČ so razmere težje zaradi mokrote, umazanije, ropota, tresljajev in nevarnosti telesnih poškodb. Pri težkem fizičnem delu in delu na prostem sledi še velika možnost prehlada. Pri delitvi osebnih dohodkov na podlagi delovnega prispevka delavca je ocena dala ena izmed elementov poleg količine, kakovosti, gospodarnosti in inovacij. Razvijanje sistema delitve osebnih dohodkov bomo morali nadaljevati takoj, ko bomo zaključili razpravo in sprejeli razvid in oceno del. Sedanji pravilniki v naših TOZD temeljijo še na oceni delovnega mesta, količini opravljenega dela (ki jo merimo z normativi ali ocenjujemo) in kakovosti dela (ocenjujemo). V naše pravilnike smo vnesli sicer objektivni pristop k delitvi osebnih dohodkov, vendar nas moti ocenjevanje dela. Pri tem si izmišljamo vsa mogoča opravičila, vendar je glavni vzrok v obremenjenosti z mezdno miselnostjo. S tem smo obremenjeni delavci v administrativnih in strokovnih službah in delavci v neposredni proizvodnji. Še vedno razmišljamo, kako bi obšli novi pristop, ki ga zahteva ustava in zakon o združenem delu in se vrnili na akordni sistem, ki je preživel celo v kapitalističnih družbah, od koder izhaja, ali pa za administrativni kader na mesečne plače (kakor v starih, lepih časih). Pri ocenjevanju količin in kakovosti je opaziti, da se nekateri delavci, ki predlagajo ocene, poslužujejo subjektivne ocene kljub temu, da v naših aktih ni uzakonjena .Ocenjevati moramo delo in to: koliko gaje opravljenega, katere naloge so izvršene in kako je delo opravljeno. Napačno in nezakonito je ocenjevanje po tem, kako se je delavec vedel pri opravljanju dela, ali je pravočasno prihajal na delo, ali ima pravilen odnos do sodelavcev, ali ima pravilen odnos do samoupravljanja itd. Za vedenje delavca pri delu imamo sankcije, s katerimi nediscipliniane kaznujemo, vestne in disciplinirane pa pohvalimo, jim podelimo priznanja ali nagrade. JOŽE LUKSI Č Kaj pa samoupravna kontrola? Zanimiva so poročila, ki so jih obravnavali člani samoupravne kontrole gozdnega gospodarstva na seji dne 30. januaija 1979. Najdlje so na tem področju prišli v TOZD Gozdarstvo Novo mesto, Črmošnjice, TOZD Gradnje in pri skupnih službah. V čem je napredek? Da je samoupravna kontrola postavila na dnevni red vsaj tista vprašanja, ki so predmet razprav in ugibanj nekaterih ali pa vseh delavcev v neki delovni enoti. Največ razprave so posvetili so komisije za ocenjevanje koli- delovni disciplini in opozorili samoupravne organe in odgovorne delavce, da podvzamejo ukrepe za izboljšanje. Opozorili čine in kakovosti dela, da zadevo obravnavajo resno in odgovorno. Analizirali so inventurna poročila in opozorili na Pametno: skupna vlaganja v izgradnjo mehanične delavnice Člani komisije za tehnično sodelovanje med Novolesom in gozdnim gospodarstvom predlagajo delavcem, da v svojih delovnih organizacijah razpravljajo in sklepajo o skupnih vlaganjih v nove prostore in opremo mehanične delavnice v Straži. Nova mehanična delavnica s kapaciteto, ki bo zadovoljila potrebe po vzdrževanju in popravilu vozil in strojev Novolesa in gozdnega gospodarstva, bo stala v neposredni bližini Novolesa. Bo sicer v Novolesovem kompleksu, vendar s posebnim dohodom. Predračunska vrednost je okrog 10,000.000 din. Novoles predlaga, da bi gozdno gospodarstvo prispevalo 3,000.000 din, Novoles pa 7,000.000 din. Z izgradnjo naj bi pričeli že letos, jo tudi končali in opremili, če ne bo o skupnem financiranju kakšnih posebnih težav. Če se bodo delavci obeh delovnih organizacij tako odločili, bo razvezan eden (zmed zamotanih vozlov, ki smo ga gozdarji že poskušali razvozlati z gradbenim podjetjem Pionir, oziroma z izgradnjo lastne mehanične delavnice, pa doslej nismo uspeti. Verjetno je taka naložba, če bo do nje prišlo, najbolj pametna in racionalna. Naša naloga je, da se o tem temeljito dogovorimo. F. M. ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••C pomanjkljivosti meri! in kriterijev za obračunavanje manipulantov ter nakladalcev kamionov; o higieni v jedilnicah (žaga Poganci), o neodgovornosti in slabi udeležbi na sejah delavskega sveta, komisij, zlasti pa delegacij; o pripravah na zaključni račun, o nadurah in kilometrini; obravnavali so poročilo inšpektorja (TOZD Gradnje) in še bi lahko naštevali. Poudariti moramo, da ni šlo samo za odkrivanje napak, pač pa tudi za ukrepanje. Samoupravne kontrole po TOZD so predlagale vodjem TOZD, da začnejo postopek najmanj proti 7 delavcem zaradi kršenja delovne discipline. Člani samoupravne kontrole ugotavljajo, da so naloge v zvezi s pripravami na razpravo o zaključnem računu dobro pripravljene. Zato prosijo vse delavce in kmete, da poročilo o gospodarjenju v letu 1978 temeljito analizirajo, ugotovijo morebitne slabosti oziroma napake, pa tudi uspehe in vse to upoštevajo pri delu v tekočem letu. Samoupravna kontrola je ugotovila, da predsedniki nekaterih komisij (TOZD Črnomelj in Straža ter TOK Novo mesto in Trebnje) niso sklicali seje komisije samoupravne kontrole ali pa seje niso bile sklepčne, zato naj zamujeno čimprej nadomestijo. Predsedniki bodo sklicali sejo po razpravi o zaključnem računu. Na seji bodo analizirali poleg gospodarjenja tudi razpravo o zaključnem računu. FRANC MARKOVIČ Predlog o poklicih v gozdarstvu Dosedanje izkušnje na področju izobraževanja nam bodo pot pri uvajanju novega sistema usmerjenega izobraževanja V začetku februarja je bila seja komisije za preobraže-vanje vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu. Na seji smo obravnavali nomenklaturo poklicev v gozdarstvu, organizacijo sistema vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu, učne načrte za magistrski študij za področje gojenja gozdov in pridobivanje lesa, programske osnove za tehnični pouk v prvih dveh letih usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu ter o učnih prostorih in pripomočkih. Komisija je predložila v javno razpravo naslednji predlog poklicev v gozdarstvu: — gozdni delavec (ozki profil), delavec s končano ali nedokončano osnovno šolo z opravljenim tečajem za sekača, gojitelja, drevesničarja, vzdrževalca gozdnih dreves- DVE NAPAKI V PREJŠNJI ŠTEVILKI DOLENJSKEGA GOZDARJA Pod fotografijo Ivo Lovrino-vič je pri številki 12 milijonov prm drv izpuščena decimalna vejica — pravilno je torej 1,2 milij ona. V članku „Radoške in gorjanske hoste“ bi v uvodnem (krepkeje tiskanem) delu morala stati namesto besede „Upravniki" — uporniki, kar je sicer iz smisla stavka možno razbrati. Oprostite! nic, voznik konjske vprege; — gozdar (široki profil), delavec s končano dveletno šolo za gozdarje, oziroma dve leti usmerjenega izobraževanja ter s pridobitvijo dodatnih praktičnih znanj: gojitelj, delavec pri pridobivanju lesa, šofer, traktorist, žičničar, drevesničar merilec lesa; — gozdarski tehnik — (široki profil), — gozdarski inženir — (široki profil), V zameno za delovna mesta so se pojavila dela in naloge, ki jih je bilo potrebno oblikovati v neko zaključeno smiselno celoto. Pri oblikovanju in poimenovanju del so služili kot pripomočki popisi del in opravil, ki so bili opravljeni v jeseni 1977 in osebni razgovori z delavci. Oblikovanje del je potekalo iz poslovnega procesa kot celote po deduktivni poti do najnižjih elementov poslovnega procesa, zatem pa združevanje v smiselne celote, ki so se poimenovale kot delo ali naloge. Naziv dela ali naloge naj bi v skopih besedah na enostaven način povedal, kaj se razume pod tem nazivom oz. kaj mora delavec delati, če prevzame to — diplomirani gozdarski inženir (široki profil), — magister — (široki profil). V zvezi z usmerjenim izobraževanjem smo se v komisiji začeli bolj konkretno soočati z vprašanjem, kako uveljaviti sistem usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu. Znašli smo se torej pred odgovorno nalogo, kako v praksi uveljaviti stališča zakona o usmerjenem izobraževanju. Dosedanja razprava o teh delo ali nalogo. Pri oblikovanju del in nalog je bil zelo pomemben kriterij sestavljenost dela, ki je porazdeljena v osem stopenj. Za vsako stopnjo sestavljenosti dela je potrebna odrejena strokovna usposobljenost: teoretična strokovna usposobljenost ali z delom pridobljena delovna usposobljenost. V primeru, da je več kot 20 odst. opravil v časovnem trajanju, ki zahtevajo drugačno usposobljenost, se je iz teh opravil obl ikovalo posebno delo ali naloga in opredelitev v pripadajočo stopnjo sestavljenosti dela. Za opredeljevanje sestavljenosti dela je služila tabela s 14 vhodi. vprašanjih, osnutek zakona ter naša dosedanja prizadevanja omogočajo, da bomo prebrodili začetne težave. Izobraževanje je treba še bdj kot doslej povezovati s potrebami dela in z razvojem naše družbe, to pa bomo dosegli s samoupravnim planiranjem in dogovarjanjem. Komisija je z nekaterimi pripombami sprejela učni načrt za podiplomski študij za področje gojenja in pridobivanje lesa. Prav tako je ugotovila, da je predloženi učni program za pouk v prvih dveh letih usmer-j enega izobraževanja primeren za javno razpravo. Osnove za oblikovanje del ali nalog so bili še kriteriji: odgovornost, umski napor, fizični napor in delovne razmere (ropot, vlaga, tresljaji, možnost prehlada, nevarnost poškodb in umazanost). V delovnem materialu je obdelanih 220 del; od teh je evidentiranih največ v delovni skupnosti skupnih služb, in sicer: 95. Vsa dela so analitično ocenjena po nekoliko spremenjenem sedanjem sistemu. Da se prekrivajo cene del z ocenami delovnih mest, je zgolj slučajno, kljub temu, da smo težili k temu, da ne bi prišlo do večjih odstopanj. Pri izdelavi tabel smo hoteli nekoliko bolj poudariti delovne razmere pri delu na terenu. Ta dela zajemajo zlasti področja gozdarsko strokovnega kadra, sečnje, spravila in prevoza lesa ter gojenja gozdov. JOŽE LUKŠIČ FRANC MARKOVIČ Namesto delovnega mesta: delovne naloge Z opustitvijo delovnega mesta in uvedbo del in delovnih nalog kot temeljnih nosilcev pravic delavca, ki izhajajo iz naslova združevanja dela v TOZD, je reševanje nekaterih vprašanj bistveno drugačno. Posebno pomembno je vprašanje osebnega dohodka, ki je bil izplačevan po delovnem mestu in ne po tem, kaj je posamezni delavec opravljal in kako je to delo opravil. Ni napačno, Ker plačujemo, temveč ker ne izkoriščamo! Pogosto negodujemo nad visoko stopnjo prispevkov od bruto osebnih dohodkov za splošno in skupno porabo. Razumljivo je, da o tem razpravljamo in da nam ni vseeno, koliko damo. Konec koncev pa bi morali biti le vsi prepričani, da dajemo za potrebne skupne zadeve, da spet dajemo zase in da so pravzaprav ta „bremena" mnogokrat celo bolj smotrna in nam bolj v korist, kot vsakodnevni izdatki, saj si s prispevki zagotavljamo med drugim zdravstveno varstvo, bolniško oskrbo in pokojnino za stare dni. Toda plačujemo tudi za kulturo, znanost, šolstvo, telesno kulturo, za varstvo otrok. Za koga? Za naše otroke, pa tudi zase! Tega pa se premalo zavedamo in ne izkoristimo vsega, do česar imamo pravico. Kulturne ustanove in društva nam ponujajo gledališke igre in glasbene prireditve, slikar- ske, kiparske ali fotografske razstave, muzeji svoje arheološke in zgodovinske zbirke, mi pa smo premalo vneti, da bi si širili znanje in plemenitili duha. Toda v resnici nas tudi te lepote zanimajo m vesele. Za to so prepričljiv dokaz naši sindikalni izleti, ki jih običajno združimo z obiski v galerijah, muzejih ali drugih kulturnih ustanovah. Takrat naenkrat ugotovimo, koliko lepega je pred nami in zmanjkuje nam časa, da bi se vsega dodobra naužili. Ne zamujajmo torej več priložnosti, ki nam jih nudijo muzeji v naši okolici, slikarskih rastav, ki se jih zvrsti lepo število vsako leto, gledaliških predstav, za katere nam podjetje preskrbi celo vstopnice. Ali še drug primer. Vzdržujemo dobro organizirane in opremljene zdravstvene ustanove in čeprav bi z vso pravico lahko, vendarle ne poskrbimo za svoje zdravje- Zatorej — le razpravljajmo in premislimo o prispevkih, a obenem ne pozabimo izkoristiti tega, kar nam kot protivrednost od ustanov, ki jih podpiramo, pripada! Ne zato, da bi zapravljali, temveč zato, da bi bili bolj izobraženi, zadovoljni, zdravi in močni za delo in življenje. ♦ i f ♦ ♦ ♦ s ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Zagotovimo delo tudi pozimi! Na papirju imamo zagotovljene vse pravice do dela in tiste, ki izvirajo iz minulega dela, kljub temu pa tičijo nekatera pomembna vprašanja naših medsebojnih odnosov in dolžnosti do sodelavca na stranskem tiru V tem sestavku nameravam predlagati, kako zaposliti pozimi delavce, ki sicer delajo na gojenju in v drevesnicah. Za izvršitev plana gojitvenih in drevesničarskih del potrebujemo 39 delavcev. Z dinamiko plana izkoriščanja, gojenja, drevesnic in drugih del je predvidena tudi dinamika zaposlitve, po kateri nam manjka še 9 delavcev. Razliko dopolnjujemo z najetimi delavci — dninaiji, deloma pa tudi s šolsko mladino. Zaradi sezonskega dela je najete delovne sile kar precej. Dninarje je čedalje težje dobiti, posebno še, ker ima ta kategorija delavcev nižji osebni dohodek. Razen tega pa niso, kadar delajo, izenačeni s stalnimi delavci pri nekaterih nadomestilih, n,pr. pri regresu za prehrano, pri prevoznih in pri dopustih. Od 15 delavcev, ki stalno delajo samo na gojenju in v drevesnicah, je 7 delavk. Ostali delavci so se v to kategorijo uvrstili iz vrst gozdnih delavcev sekačev zaradi poklicnih bolezni, nesreč pri delu ali drugih zdravstvenih razlogov. Tako kot nam v sezoni na vseh koncih manjka delavcev, pa jih je preveč konec leta, ko zaradi slabega vremena v zimskem času teh del ni mogoče opravljati. V najbolj ugodni zimi traja to dva meseca, v manj ugodni tri mesece pa tudi več. Za TOZD, ki zaradi ugodnih naravnih ali drugih pogojev ustvarjajo presežke dohodka, to ne predstavlja večjih težav. Za našo TOZD, ki ima razmeroma Vodik za pogon avtomobilov? V vrsti dežel na svetu povzročijo avtomobili 60 odst. onesnaženja zraka že sedaj, ko jih je na zemlji 300 milijonov. Toda znanstveniki predvidevajo, da bo leta 2000 avtomobilov dvakrat več, torej 600 milijonov! Poprečen avtomobil odda na leto okrog 800 kg strupenega ogljikovega monoksida in še druge škodljive pline ob hkratni porabi ogromnih količin kisika, brez katerega ni življenja. Da bi preprečili onesnaženja zraka in pa zaradi vse manjših zalog nafte tehniki vneto iščejo nova pogonska goriva. Tako so že uspeli poizkusi z avtomobilom na električno energijo, pa tudi s pogonom na vodik, ki ob spajanju s kisikom zgori v vodo. Oba načina pa za praktično uporabo za zdaj še nista primerna. — Raziskave o propadanju jelke v ČSR nedvomno kažejo, da je zgradba jelkinih sestojev osnovni in odločilni činitelj za zdravje in prirastek jelke. Zdravi so jelovi sestoji, ki so močno vertikalno slojeviti. slabe naravne pogoje, pa je to velika obremenitev. Izpad prihodka za omenjenih 15 delavcev, ki delajo izključno na gojenju in v drevesnicah, izražen v vrednosti delovnih ur, znaša samo na TOZD Gozdarstvo Novo mesto v treh mesecih približno 680.000 din. Da bi vsaj deloma pokrili omenjeni izpad, smo vsako leto iskali možnosti za zaposlitev teh delavcev preko zime v drugih delovnih organizacijah. Kako je z delom pozimi pri drugih delovnih organizacijah? Zadnjih nekaj let nam je to, sicer s težavami, uspevalo pri novomeški Krki, TOZD zdravilna zelišča. Pogoji niso bili ravno najboljši, vendar še sprejemljivi. V letu 1978 smo razgovarjali z nekaterimi delavnimi organizacijami, a na koncu je ostala samo možnost pri IMV. Toda tudi ta je zaenkrat iz neznanih vzrokov padla v vodo. Naj omenim, da se počutiš kot berač, ko hodiš po delovnih organizacijah in sprašuješ za zaposlitev ter za pogoje, ko hkrati veš, da bi to lahko urejali drugače. Predvidevamo, da bomo v prihodnjih letih imeli še več takih delavcev in da bodo težave še večje, če jih ne bomo začeli reševati na drug način. Starostna struktura zaposlenih na TOZD ni ugodna. Pri poprečni starosti 41 let imajo člani kolektiva povprečno komaj 16 let delovne dobe. Več kot 1 /3 zaposlenih je starih nad 45 let, 65 % pa nad 40 let. Manj kot 1 /3 jih ima nad 20 let delovne dobe. Ta struktura je pri fizičnih delavcih v direktni proizvodnji še bolj neugodna. Pri vsakem periodičnem zdravstvenem pregledu gozdnih delavcev sekačev ugotovimo, da jih nekaj zaradi poklicnih obolenj ali poškodb ne bo moglo naprej delati na istih delovnih mestih. Za te delavce dobimo priporočila, naj jih zaposlimo na drugih, lažjih delovnih mestih. Običajno so to delavci v starosti 40 - 50 let. V teh letih so za težko delo v gozdu, stalno izpostavljeni vremenskim neprili-kam, že precej izčrpani in ne morejo več dosegati normativov tako kot v mlajših letih. Če iščejo zaposlitev v drugih delovnih organizacijah, je navadno ne dobijo zaradi starosti in neustrezne kvalifikacije. Tisti, ki dosežejo pogoje za kakršnokoli upokojitev, pa imajo zelo majhno pokojnino. Pri sedanjih možnostih te delavce lahko zaposlimo samo na gojenju, pri vzdrževanju cest in vlak, v drevesnicah in na žagi. Ni prave rešitve, če delavd v zimskem času izkoristijo plačan ali neplačan dopust zato, ker nimajo dela, ali da jim plačamo deževne dneve, ko to dopušča dosedanji pravilnik. Rešitev za TOZD in delavce je v tem, da jim zagotovimo ustrezno delo! S tem bomo ustvarili večji dohodek TOZD in kar je pomembnejše, delavcem bomo zagotovili ustrezne osebne dohodke. Se posebej velja to za Za šest vozov lesa naenkrat pelje kamion Magirus s polprikolico (foto: J.P.). starejše delavce, ko se jim začenjajo osebni dohodki šteti v osnovo za pokojnino. Že več let smo razmišljali, kako zagotoviti delo v zimskim času doma, v delovni organizaciji. Vendar praktičnih rešitev nismo našli. Od razmišljanja o tem vprašanju bi morali preiti na stvarno reševanje. Zadevo bi morali zastaviti kot nalogo z zadolžitvami. V samoupravnih aktih imamo deklarativno zagotovljene vse pravice do dela in tiste, ki izvirajo iz dela, dejansko pa tičijo nekateri problemi na stranskem tiru. Ob koncu predlagam, kako bi v bodoče odpravljali omenjene težave. Kako bi odpravili te neljube težave? Razviti moramo dejavnost, v kateri bodo delavci lahko nemoteno delali pozimi. V okviru TOZD je možno na žagi Pogan-ce izkoristiti stavbo garaž in jo usposobiti za kakšno dopolnilno dejavnost, v kateri bi izkoristili kot surovino les. Za delo naj bi se uporabili manjši in manj zahtevni stroji. Najti je treba proizvod, trg, denar za naložbo in zagotoviti rentabilnost. — Pomagati si moramo s podaljšanim delovnim časom v sezoni tako kot v kmetijstvu. V tem primeru bi morali delavci delati 10 ur dnevno in vse proste sobote, da bi nadoknadili izpadli čas. Praktično, vsaj v celoti, na tak način stvar ni izvedljiva, ker delavci ne bi bili v enakopravnem položaju z ostalimi. Na drugi strani pa nastanejo še druge težave v zvezi s prehrano, odmori, prevozi in nadzorom. — Zaposlitve delavcev v drugih delovnih organizacijah, s katerimi imamo sklenjene samoupravne sporazume o dobavi lesa, pri Novolesu in IMV pa tudi v tovarni zdravil Krka. V okviru delovne organizacije bi bilo možno skleniti ustrezne sporazume za zaposlitev takih delavcev vseh TOZD in TOK pri IMV Novo mesto, Novolesu in Krki v njihovih obratih in v tovarnah v Novem mestu, Straži, Soteski, Črnomlju, Suhorju in Šentjerneju. Podobne sporazume nekatere gozdnogospodarske organizacije z lesno industrijo že imajo. Verjetno pa bi morali prispevati tudi denar za uvedbo in ureditev ustreznih delovnih mest. Za zaposlitev delavcev pozimi bi morali poskrbeti čimprej in v ta namen prispevati tudi ustrezna sredstva, tako da bomo res vsem delavcem zagotovili primeren osbni dohodek, pa tudi boljši gospodarski uspeh naših TOZD. MIRKO BAJT Zaščita sadik in mladja na področju Mirne gore Večkrat razmišljamo o našem preteklem delu in poseganju v naravo oziroma v gozdno združbo. Rastemo z njo, se staramo ter tako zapažamo dobre in slabe strani svojih ukrepov. To se zlasti izkaže, če se na tem področju vživimo v razmere dalj časa kot gozdaiji in ljubitelji narave. Tako smo tudi na našem področju opazovali in opazujemo ter tudi po svojih močeh ukrepamo. V svoje dnevnike pa beležimo razne spremembe v tej združbi, s katero smo vsakodnevno pove- zani. Objedanje mladja jelke po jelenjadi smo opazili že leta 1958. Do tedaj je bila škoda še zelo zmerna, pozneje pa se je povečala. Zato smo na najbolj ogroženih področjih okoli Go-lobinjeka proti koncu vegetacije začeli ovijati vršičke jelovega mladnja s stekleno volno. Uspeh ni izostal, toda jelenjad je začela z drgnjenjem in objedanjem lubja. V začetku leta 1960 smo začeli z osnavljanjem nasadov smreke in macesna. V odd. 103 na Škrilju je jelenjad popasla okrog 70 odst. sadik. Macesen se je prihodnjo pomlad lepo obrasel, na jesen pa smo vršičke zaščitili z aluminijevo folijo. Spomladi smo jo odvili in jo uporabljali vse dokler je bilo potrebno. Sadike so to prvo objedanje dobro prenesle, saj je vlogo vrha prevzela ena od stranskih vejic, tako da ni bilo izpada. Poskušali smo tudi z zaščito naravnega vznika in mladja javorja in jelke. Zgradili smo žično ograjo, visoko 2,5 m na površini 0,03 ha. Toda pri obhodu tega področja sem videl, kako je srnjak lahkotno preskočil ograjo, malo povohljal in na drugi strani ravno tako skočil ven, kot da je hotel dokazati, da ograja zanj ni nobena ovira. Poskušali smo tudi s prema-zovanjem mladja z zmesjo, v kateri je bilo poleg drugega tudi laneno olje, vendar se to žal ni obneslo. Leta 1976 smo opazili obgri-zovanje vršičkov smreke na področju Golobinjeka in ob meji s KGP Kočevje. Naslednje leto smo sadike smreke premazali s kemično snovjo Dendro-col. Delo smo opravili kasno jeseni, da bi tako poganjki zago- tovi že oleseneli. Ker je čez dva dni zapadel sneg, dela nismo mogli več nadaljevati. Na tem področju se redno zadržuje jelenjad, toda obgrizovanja ni bilo opaziti, čeravno je bilo to zimo manj snega in so vršički sadik gledali iz snega. V času vegetacije in nato o obžetvi istih sadik pa sem opazil, da so premazani vršički rumenkasti in da se jih še vedno drži čmkasta barva Dendrocola. Premazane sadike na okrog 3,00 ha sem primerjal s sadikami, ki niso bile premazane. Ugotovil sem, daje tu razlika v prirastku, o čemer sem obvestil upravitelja tov. Fabjana in ing. Penco. Slednji mi je svetoval, naj izmerimo 100 namazanih in 100 nenamazanih sadik. Novembra 1978 smo namerili sledeče prirastke: premazane: 100 kom. — 834 cm, nepremazane: 100 kom — 1063 cm. Iz tega sledi, da so imele nepremazane sadike smreke za 27 % večji prirastek v višino kot premazane. Pri meritvi je bilo opaziti, da so bili nekateri poganjki premazanih sadik tako poškodovani, miiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiMiiimmiiimNiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmmiiiiiiiii •w Z občnega zbora SD „Gozdar” Tudi ŠD „Gozdar" je zaključilo 1978 leto, zato je bilo potrebno napraviti končni obračun dela. Na občnem zboru, ki je bil 6. 1. 1979 in na katerem je bila večina voljenih predstavnikov iz TOZD, TOK in DSSS, so potegnili črto pod uspehi in neuspehi iz prejšnjega leta, izvolili novo vodstvo ter določili smernice za nadaljnje delo. Pa poglejmo, kje vse so se športniki GG v prejšnjem letu udejstvovali. Sindikalne športne igre so v občini Novo mesto tradicionalne in znane po množičnosti in dokajšnji kvaliteti. Iger smo se številno udeležili tudi mi Sodelovali so naslednji: — ekipa plavalcev, ki je v skupni uvrstitvi zasedla odlično 4 mesto; med posamezniki je bil Alojz Jarc prvi, ing. Radovan Lapanje pa drugi; — odbojkarji so tudi odigrali vse tekme, vendar pa zaradi kadrovskih težav z manjšim uspehom; — ekipa malega nogometa je igrala tudi letos dokaj uspešno in je pri vrhu lestvice; — pozimi so s precejšnjim uspehom tekmovali tudi smučarji; — šahisti so se na sindikalnem prvenstvu v močni konkurenci častno borili. — Športniki GG so se udeležili tudi Lesariade, kjer so bili uspehi poprečni, udeležba pa bolj množična kot prejšnja leta. Razen teh tekmovanj so se gozdarji pomerili tudi na raznih srečanjih med GG. Tako so pred novim letom sodelovali na kegljaškem četveroboju v Postojni in zasedli tretje mesto. Vse čestitke pa gredo tokrat tov geriniju, ki je med posamezniki zasedel prvo mesto, in tov. Kruhu, ki je zasedel odlično tretje mesto. Omeniti velja tudi športno srečanje delavcev med TOZD, TOK in DSSS, ki je bilo v Črnomlju in kjer so se udeleženci vneto borili za „barve” svojih temeljnih organizacij. V 1979. letu bomo vse svoje delo podredili pripravam na Lesariado, ki bo v Novem mestu. Zato bo potrebno veliko in pridno vaditi, se udeležiti čim več tekmovanj na našem področju, predvsem pa za šport zainteresirati čim več naših delavcev. Na občnem zboru smo sklenili do konca januarja pripraviti podroben plan dela v letu 1979. O tem bomo seznanili vse preko glasila naše delovne organizacije in upamo, da bomo deležni pomoči vseh delavcev. JOŽE KOVAČIČ SMUČARSKI TEČAJ V zimskih počitnicah je Smučarski klub „Gozdar" organiziral začetniški in ndaljevalni tečaj v Novem mestu in v Črmošnjicah. Tečaj v Novem mestu je vodila Neva Lovko, v Črmošnjicah pa Alojz Serini. Na zaključku tečaja v Črmošnjicah je bilo tekmvovanje v veleslalomu. Rezultati: starejše pionirke: 1. Brigita Kure 14,20 sek 2. Marjanca Mirtič 14,40 sek Starejši pionirji: 1. Darjan Marčič 11,18 2. Peter Gašperšič 11,74 3. Joško Padovan 11,78 4. Miran Jurečič 11,95 5. Aleš Mirtič 12,19 diskvalificiran: Iztok Mazovec Mlajši pionirji: 1. Branko Jurečič 15,00 2. Igor Kirar 16,10 Prvi trije pri starejših pionirjih so prejeli medalje in diplome, vsi ostali tekmovalci pa diplome. Vseh tečajnikov je bio 19. ALOJZ SERINI da je vlogo vrha začela prevzemati ena od stranskih vejic. Na nedavnem seminarju na Pohorju sem se pogovarjal s tamkajšnjim revirnim gozdarjem tov. Pungartnikom, ki mi je našo ugotovitev potrdil. Tudi oni so premaz ovali z Dendroco-lom in opazili, da so se vršički bukve začeli celo sušiti. Oni so namreč zaščitili poleg smreke tudi bukev. Kolikor mi je znano, letos pri našem podjetju tega sredstva nismo uporabljali. Kakor je soditi po naših opažanjih, so nekatera zaščitna sredstva premalo preizkušena in nam ne dajo zaželenega učinka. Iskati moramo druge, boljše poti, da do takih ekstremnih škod po divjadi ne bi prihajalo. Kakor mi je pripovedoval upokojeni gozdni delavec in sedaj lovec ter velik ljubitelj narave Ivan Slinkar, se je po letu 1946 le slučajno zatekel kak jelen na to področje, sicer pa je bil jelen tukaj redek ali pa ga sploh ni bilo. Opazil sem, da ima jelenjad rada mlade leskove poganjke, zato pri čiščenju nismo leske le obsekovali, ampak posekali ves grm. Jelka je ostala neobžrta, poganjki leske pa vsi pogrizeni. Za ustvaritev pravilne bioce-noze je še veliko ukrepov, ki so nam dobro znani. Smatram pa, daje premalo dogovora in skupnega planiranja s področnimi lovci. Premalo je pri planiranju gojitve in varstva divjadi upoštevano tudi gojenje in varstvo gozdov. Predpisi in sporazumi pogojujejo sožitje gozda in divjadi. Le lovci in gozdaiji moramo uskladiti interese sprejemljive za obe strani. Takega sodelovanja pa je bilo do sedaj premalo. FRANC JANEŽ ••••••••••••••••••••a Pred nekaj leti so na Kitajskem našli reliktno drevesno vrsto metasekvojo, ki jo sedaj po svetu mnogo uporabljajo za ozelenjevanje, ker je okrasna ter hitro raste in ker je odporna proti poznim in zgodnjim mrazom. V Švici so izmerili višinski prirastek, ki je največji od srede julija do srede avgusta, in sicer 6 — 8 mm dnevno. Metasekvoja je tudi pri nas v parkih vse pogostejša. * Opazili so, da se ob plinovodih suši drevje in druga vegetacija. Zaradi iztekanja plina se v koreninskem sloju poveča delež CO 2 od normalnih 3 — 4 % na 10% in zmanjša delež kisika od 20 % na 5 %. To pomeni, da velike količine CO 2 in metana ter premalo kisika v tleh povzročajo sušenje rastlin. Združitev prevoznega parka pri GG Novo mesto (Nadaljevanje) - tkm ugotavljamo za delovni dan iz naših veljavnih norm prevoza za posamezno prevozno kompozicijo z ozirom na nosilnost kompozicije in poprečne prevozne razdalje za GG 12 km; - pri izračunu tkm je upoštevano minimalno 5 % preseganje norm; - m^ so izračunani po formuli tkm = ton x km pri čemer predpostavimo, daje 1 tona = 1 m3. Vzeta je sledeča letna izkoriščenost delovnih dni. 1) Za sedanjo organizacijo prevoza (1976/77) z analizo dobljena dejanska izkoriščenost: - kamioni 200 dni/leto, - kamion s polprikolico, a) kamion solo 130 dni/leto, b) kamion s polprikolico 70 dni/ le to, - kamion s prikolico; a) kamion solo 168 dni/leto, b) kamion s prikolico 32 dni/ leto. 2) Za bodočo organizacijo prevoza po varianti 1978 in varianti 1979/80: - za kamion solo 200 dni/leto, - za kamion s polprikolico, a) kamion solo 70 dni/leto, b) kamion s polprikolico 130 dni/le to, - kamion s prikolico: a) kamion solo 70 dni/leto, b) kamion s prikolico 130 dni/le to. Primeijavo izračunanih letnih kapacitet po posameznih organizacijskih variantah na osnovi prejšnjih podatkov nam prikazuje naslednja tabela: Iz primerjave je razvidno, kakšna je struktura prevozov v posameznih organizacijskih oblikah. Vidimo, da udeležba kamionov - solo pada, in sicer od 78,3 % v organizaciji leta 1976/77 na 54,4% in 33,5% V ORGANIZACIJU 1979/80. Zelo važna je ugotovitev, DA RASTE PREVOZ V PREVOZNI KOMPOZICIJI KAMION S POLPRIKOLICO, saj se dvigne kapaciteta od 18,3 %jvorganizaciji 76/77 na 32,5% v organizaciji 1978 in na 55,4% V ORGANIZACIJI 1979/80. DOSEČI TAKŠEN TREND PREVOZA PA JE TUDI NAŠ CILJ. Iz zadnjih dveh tabel, ki prikazujeta strukturo prevoznega parka v tkm in m3 ter procentualni odnos v posameznih organizacijskih oblikah z ozirom na prevozno garnituro, je jasno razvidno, da bi perspektivno najbolj ustrezala SESTAVA VOZNEGA PARKA PO VARIANTI 1979/80, SEVEDA V CENTRALIZIRANEM VOZNEM PARKU. Grafični prikaz učinka dosedanjega dislociranega prevoznega parka in predvidena kapaciteta prevoznega parka v novi organizaciji. Za lažjo predstavo o gibanju učinka prevoza v sedanji dislocirani organizaciji prevoznega parka od 1970 - 1977 in za primeijavo z učinkom prevoza v bodoči centralizirani organizaciji prevoza je izdelan poseben grafikon na podlagi študije. Iz grafikona je razvidno, da bi v bodoči centralizirani organizaciji prevoznega parka v skupni masi prevozov za GG bila udeležba posameznih prevoznih kompozicij sledeča: - udeležba kamionov v solo vožnjah bo upadala in naj bi v letu 1980 predvidoma padla od sedanjih prepeljanih 93.000 m3 na cca 54.000 m3, oziroma 34%, od skupno prepeljanih 162.000 m3. a- Kolt -—% DiJ/ GRAFIKON 4: dejansko produktivni dnevi kamionov s polprikolicami (v produktivnih dnevih na kamion s polprikolico) 1972-1976 Visoko nad kabino tovornjaka spretno upravlja dvigalo Vinko Rdbzelj in s tem nadomesti štiri delavce pri izredno težkem in nevarnem ročnem nakladanju (foto; J.P.). - Udeležba kamionov s polprikolicami bo naraščala in bo v letu 1980 narastla od sedanjih 24.000 oziroma 46.000 m3 na pribl. 90.000 m3 ali 55 % od skupno prepeljanih 162.000 m3. - Zaradi prostorninskega lesa bodo verjetno prikolice pri prevozu še nekaj časa potrebne. Predvidoma naj bi udeležba kamionov s prikolicami v prepeljani masi dosegla v letu 1980 pribl. 11% oziroma 18.000 m3 od skupno prepeljanih 162.000 m3. Zaradi spremembe tehnologije v 9ečnji drobnega lesa listavcev in prehoda na prevoz drobnega lesa listavcev v goleh bo v perspektivi prevoz prostorninskega lesa s prikolicami praktično odpadel oziroma bo zreduciran na minimum. Finančni kazalci v zvezi z združitvijo prevoznega parka Najvažnejši finančni kazalec je vsekakor strošek prevoza lesa po prepeljanem m3 v posameznih organizacijskih oblikah, to je v sedanji organizaciji 1976/77 in bodoči organizaciji — varianta 1978 in varianta 1979/80. Ta kazalec je ugotovljen na podlagi ustreznih kalkulacij prevoza lesa (le direktni stroški), ustreznih transportnih kompozicij, letnega števila realiziranih tkm in letno prepeljanih m3 v posameznih organizacijskih oblikah. Upoštevaje prej navedeno bi direktni stroški prevoza, torej brez obratne in upravne režije, v posameznih organizacijskih oblikah znašali: — sedanja organizacija 1976/77 43,53 din/m3 — bodoča organizacija — varianta 1978 41,47 din/m3 - bodoča organizacija — varianta 1979/80 39,06 din/m3 Če primerjamo stroške prevoza med seboj, ugotovimo: — po varianti 1978: pocenitev sedanjega prevoza (zaokroženo) za 5 %; - po varianti 1979/80: pocenitev sedanjega prevoza (zaokroženo) za 10%. Združitev prevoznega parka, gledana širše, je tudi v interesu družbe, saj poveča produktivnost. Omenil sem že, da v finančnem kazalcu — prevozu po m3 - niso zajeti stroški režije. Le-ti namreč jasnost izračunov lahko samo zameglijo, zato režijo v takih izračunih raje izpustimo. Sicer pa bi praviloma računsko vzeto morala biti režija v vseh treh variantah najmanj enaka, če že ne manjša; le-ta namreč po posameznih TOZD obstaja tudi sedaj. Če pa bomo v primerjavi s sedanjo organizacijo prevoza režijo v novi povečali in sedanjo pustili pri TOZD, pa je seveda stvar naše zavestne odločitve. Na to odločitev pa bodo vsekakor vplivali še drugi momenti, n. pr. sedanja obremenjenost posameznega osebja po TOZD itd. No, ne glede na neposredne koristi nove organizacije prevoza pa prinaša koncentrirana organizacija prevoznega parka še vrsto drugih posrednih koristi, ki jih je težko ali celo nemogoče izraziti finačno. Nekatere najvažnejše med temi koristmi so: 1) enotno vodstvo in kontrola prevozov; 2) boljši pregled nad izkorišče-njem posameznih vozil - primerjava med vozili; 3) lažji razpored prevoznih sredstev po TOZD in TOK; 4) smotrnejši (optimalni) razpored prevoznih sredstev z ozirom na vrsto sortimenta in namembnost vozila; 5) lažje in boljše sodelovanje s strokovnimi službami pri DSSS, glede potrebe in prioritete prevoza, tipizacije, obnove parka itd.; 6) večji in boljši pregled nad tako vozil kot nakladalnih naprav; 7) boljša in hitrejša evidenca o izkoriščenju in učinku prevoznih enot; 8) lažje urejanje medsebojnih odnosov in delovnih razmer voznikov. (Nadaljevanje prihodnjič) Dve veseli - na račun pomot. TISKARSKI ŠKRAT Moj trinajstletni sin zelo rad prebira šale. V vseh časopisih in revijah, ki mu pridejo v roke, najprej poišče humor. Nedolgo tega se je lotil tudi zadnje strani januarske številke našega „Dolenjskega Gozdarja“. Kar zavijalo ga je od glasnega smeha. Ker je bil tam objavljen tudi moj prispevek, namenjen razvedrilu, se mi je to kar dobro zdelo. Mislil sem si namreč: „ Vse kaze, da sem enkrat res mpisal dober vic, ko pa se pob tako reži“. Potem, ko se je malo pomiril, pa mi nepričakovano reče: Lahko mi verjamete, da je v rokopisu pisalo: Odbor je na svoji seji sklenil.. . POMOTA Naš kolega Jože F. je zelo vsestranski človek. Zlasti je izven službe aktiven na področju boginje Talije. V kraju, kjer službuje, je tudi glavni nosilec vseh kulturnih akcij. Gozdarji smo kar ponosni na njega. Seveda ima zato obilo sestankov in vaj ter bolj malo časa. Ta problem je rešil Jože na zelo praktičen, čeprav ne preveč originalen način. Namreč na vse službene sestanke prihaja šele takrat, ko so se ostali udeležen- ci že dobro spoprijeli z dnevnim redom in se ogreli z razpravo. V sredo, 24. januarja, pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Ko smo prišli prvi udeleženci nekaj minut pred pričetkom na za ob 11. uri sklicani sestanek, smo ga že našli tam. „Kam pa je to za zapisatje ušlo nekomu. „Kaj si že tu? “ se je začudil in se ga razveselil tov. direktor, ki je hip za tem vstopil. Jože pa je le ves žalosten sedel, čez čas pa najbližjim za sejno mizo potrt priznal, kako grdo se je uštel. Rekel je: „Bil sem prepričan, da je sestanek sklican že ob desetih. Ing. SLA VKO KLAN ČIČ AR V zdravju je moč! Športno rekreacijsko tekmovanje SAVA Kranj — KRKA Novo mesto: 11 točk tekmovalnega programa pod vodstvom Mita Trefalta, kulturnozabavni program, v katerem bodo nastopili: OKTET SAVA, Jaka Šraufciger, ansambel Matiček in pevski zbor Krke. Ne zamudite: v petek, 23. februarja 1978 ob 17. uri v športni dvorani Marof, vstop je prost Pridite, nasmejali se boste in razvedrili! Tudi to se zgodi gozdarju... Razen na pomlajevanje sestojev bi se gozdar moral kar najbolje spoznati tudi na razmnoževanje človeštva.. . „Oči, za kakšne tiče pa sta mož in žena montirala te tičnice po hiši? “ Debelo sem pogledal in v zli slutnji še sam bolj pazljivo še enkrat prebral svoj prispevek. In glej ga zlomka. Tam, kjer bi moralo pisati vtičnice, res preberem tičnice. Grdo se je poigral tiskarski škrat. Še sreča, da je šlo le za vic. Pri tem sem se takoj spomnil dogodka pred leti, ko je šlo za spremembo, za tipkarskega škrata. Odgovoriti sem moral na dopis, ki je prišel na naslov društva iz domačega kraja. Zelo se mi je mudilo, zato nisem počakal, da bi tipkarica dopis štipkala, ampak sem kar še na prazen list pritisnil žig in se podpisal. Cez nekaj dni srečam v Novem mestu funkcionarja na občinski ravni. „Kakšno samovoljno pa zganjate pri vašem društvu“ me pokara in omeni tisti dopis. Pogledal sem v arhiv, našel dopis in med drugim prebral: Odbor je po svoji želji sklenil. .... DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor: Franc Markovič, ing. Jože Falkner, ing. Jernej Piškur, ing. Slavko Klančičar, Janez Šebenik, ing. Tone Šepec, ing. Jože Vidervol in ing. Tone Hočevar — Izhaja enkrat na mesec v 2000 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk: Knjigotisk Novo mesto — Na osnovi ustreznega dokumenta prosto plačila prometnega davka. Revir Planina je bil do izgradnje ceste Otovec-.Sred-ra zaradi neprimernih cest pred leti razmeroma precej oddaljen od Črnomlja. Tudi telefonska povezava je bila le induktorska. Na Planini stanujejo le naši delavci. Pred leti smo neko dopoldne usklajevali v logarnici na Planini revirna gozdarja Jože in Franc ter jaz sečno-spravilne načrte med revirji. V pisarno pride naš cestar Feri, zaskrbljenega obraza, obrača se od enega od drugega in končno nekako izdavi: „Žena bo rodila. Ima popadke in kriči, kaj naj naredim? “ ocenjevali, kdo naj prevzame besedo. Pogledi so se ustavili predvsem na meni Kako se otroke na „svet spravlja“, posebno po devetih mesecih, nisem imel nobene prakse. Kako se postopek prične, no ja,. ?! Oglasi se gozdar Jože: „Jaz sem že asistiral pri takem delu “. Takoj smo se sporazumeli, da prevzame organizacijo. Modro je vprašal preplašenega Ferija: „Kako pogostno so popadki? “ Ko mu je odgovoril, da zelo pogosti, ga je napotil domov z naročilom, da pristavi na štedilnik večji lonec vode in se vrne s poročilom o stanju porodnice. Pričeli smo vrteti telefon, vendar ni ibilo' nobenih zvez. Imeli smo le motorno kolo. Kaj sedaj? Jože je začel pojasnjevati prve ukrepe po porodu. „Pripraviti moramo ostre škarje in dva koščka volnenega traku ali niti Prevežemo pri trebuščku dojenčka ter štiri prste proti porodnici. V sredini p rerežemo, nato dojenčka okopljemo“. Sledila je kratka razprava, vendar smo Franc in jaz prepustila Jožetu strokovno vodstvo. Franc je iskal primerne pripomočke. V tem času prisopiha Feri, ves rdeč: „Je že rodila!! Kaj pa zdaj? “ Spogledali smo se. Konec s teorijo, potrebno je takoj ukrepati. Franc ni okleval Skočil je k sosedj ki je k sreči v tem trenutku prišla domov. Ker je oklevala, je nastopil tako odločno, da je žensko kar odneslo preko poti na pomoč porodnici Kot naročena sta se takrat pojavila s kombijem šofer Mik in Jože Andoljšek. Vztrajali smo, da porodnico in novega državljana odpeljeta, vendar se je Mik bal komplikacij. Uredila pa sta, da je kmalu prišel rešilec z ■zdravnico in odpeljal mater in sinčka v bolnišnico. Stvar se je tako iztekla v naše zadovoljstvo in zadovoljstvo para, ki je postal družinica. Zdaj fant že končuje osnovno šolo in seveda ne ve, kakšne skrbi je že s svojim prihodom na svet povzročil gozdarjem na Planini. Zaključek: ni dovolj, če gozdar ve vse o pomlajevanju sestojev. Dobro je, če čimveč zna tudi o pomlajevanju odnosno razmnoževanju človeštva! TONE FABJAN Seveda smo takoj prekinili naše delo, se spogledali kot bi Za vetrobranskim steklom IMT traktorja žal slabo razločimo Stanka Radovičeviča, ko pelje drva na železniško postajo v Birčni vasi. Stanko s svojimi , jtonji’’ pomaga na vlaki v gozdu, na cesti pa tudi v drevesnici, kjer opravi vsa obdelovalna dela od priprave tal, piki-ranja sadik, škropljenja pa do izkopa.