Rau« politiSn« ^aatL Vprašanje slovenskih naplsoT. Z lalostjo mora mo koostatirati, da je daoes 7 Maribora ie prayzaprav zelo malo slo^eBskih aapiso7 Ša aiti aaBi ljndje Bimsjo izrazit h alo78B8kib aapisor Ia a po •cbnim apetitem zabajajo aaii aarodajaki iz meata ter rodoljasi z deieie ˇ trgoviao in gostilne, ki imajo preSerce Bealke aapise. Mncgim se zd vpraSanje n»pisoy preroalenkostno. Ko pa pribajajv razne entroijoe komiiije in 0 ipoalanst^a droga zt drogo 7 Maribor in yidijo skoro same K^abske napisd, k»j si noisiijo 0 Mjriborn. Odalej moramo z 7so cdloCnoatjo zabtevati 7saj od trgovce7, go stilničarje7 in obrtniko7 slo^enske napiae Kdor bc te) zabtevi Hjnboval. ae mn na) eaoataVao odvza me koccfsija* «, Uspeh bi^arskih kmetoT. Na Ba^arskem sc prilli na krm lo Dedavoo boljfie^iki. Grczili so, d? bodo od^zeli kmetom ysa poaest^a in jh bodc rasdeliii. A rdečkarji «0 ,88 ztračasali. Ba^arake kmeteke zvezc so prepreCile 07oz žt7il 7 gla^no mesto Mooako^o, kjer je sede* aocijalnib demokrato? in bol|Se7iko7 ter, njih 7lade, in giad je pri siiil boIjBe7ike, da so ae odali. Bolj6e7i8ka tlada se ]e zruSila. Slo^enski kmetje tndi yi se organi zirajte 7 Slorenski Kmetski Zvozi. Todi pri nai bo treba kmetskemn ljadatva orgaoizirano naatopiti Eako je na mirovai konferenci. Fra\ težko se zve kaj točnega s koaference. Časo pigi pa pišejo vse skrižem. Fogabno italjansk in nemlki liati gi izmišljajo raznovrstne laži Toliko je aedaj glede določitve mej gotovo, da gmo Slovenci na geveru dosegli vae, kar ime zahtevali: Maribor, Špilje, Radgona, Leadava Št. G-otbart) Velikov«c in Calovec pripadajo k Jugoslaviji. Glede mej proti Italiii pa bo pad la odločltev v nekaterih dneh. ^f^ '. Vsiljivost socijal-demokratičnili agitatorjev. Na vse zadnje ne bo vefi človek Dikjer varea pred social-demokratičai mi agitatorji. Ce lo na stezi se čioveka lotijo, pa mu vsiljujtjo gvojo lažnivo robo gladko drugi ostndao robato eni obetajo pai<ad!ž, kakor v deveti deželi drugi odirajo duhovnike na meh 0 gvojim gtrupenimi jeziki. Že celo nadležni pa 00 t ljudje, če ge kateri pr klati na dom. Tukaj tn hoče pridcbiti za aajvečjega nevredtieža v angelja, oaaproti pa ti ne pugti na možu poiten / jaku niti enega lasa veS celege. Razae živdli ce so bile vailjive v gtrelskih jarkih, a vsilji vost socialdtmokratičnih agitatorjev jib dale>" prekaia - Socialni demobratje popisnjejo. Sodalnode mokracija popisuje po bribih in dolinah, kai leze in gre. Papir seve je potrpežljiv, a dru gafe je človeško arce. To hoče pošteno oatati \n ge atudom io gcevom obrača proč od oaih, ki ga bi ladi po vgej sili prišteii gocial demokratični gardi. Svojih iraen ne damo gocialdemokraciji, temuč edino le Slovensk; Ijudski gtranki ia Kmetski zveri, katera gtoji na večooveljavni podlagi kričanske pravičnosti. Drugam razpiaati svoja imena bi ge reklo og jkruniti poStena rfovenska imena.j 4 ^g Sooialoi demokratje obljnbljajo zlate 6a86. Social dnnokratifiui govtra ki »e fiirokouitijo na shodib, da.bodo naptčili tobri časi, če oai dobijo vse v gvoje roke Toda Nemčija io Ruaija nara kažejo dovolj, kakiai ec ti dobri zlati easi, ki j h da socialdemokracija, U povejte po regoici o( gtrahotah in grozotah, kj g« do^ajajo v Bercliou, Monakoveaa in Petrograda ter d ugoJ, koder je zaUadala socialdemokracija. To je joj in gorje, kakoršnega ie ni videl človeški rod. To aič ne d6, Če jih nekaj poVijejo. Tako g« drmejo govoriti gocfaldemokragke daSe. Tako tjra)! Kam ao priili? AL soo fitf T Erropi ali pa že j Afriki, kjer ae Jjudje kolejo in pobijajo pri divjakih kakor iivina. -—_ Kdo se ne bo rgraža) nad takim< besedamiT SIot. i&nedka Zreza |a prlrailila *a dni « max itbbrgjti okolioi ye5i0 številojhhodor. Prri shod sa 10 rrilU dna 82. aprila zreder t krčarinflki t^pli. Shoda sa ]0 udeležilo nad 200 naših najboljšili Ijridi is Ka6«yine in Leiteršberga. Shod i« pozdrayil naduBiteli PnfieliK. ki j« povdarjal. da ea iskreno T«eeli, da 10 SKZ priredila shod aa nata Ijudstvo. Otvoril je «b«>t rovanj« 0. Bernard. Za predsednika ]0 bil iavoljoo j?erent Inkret, Govorili bo: držayni poslan«a dr, %/. Hohnjeb, dr.Leskovar in urednik 20bot. UstanoTflaj' S0 30 krajevna organizacija SKZ, V odboru ata g«< ronta Inkret in JanžekoviS ter možja: Babič, PoŽaTu ko, Kraner, Žižek, Vudler, Cvikl, Bauman, BlažeTiol, Skof, Rapina. Ferk, Spindler, VeSner, Gesarsko, K<h kol, Serp in 0. Bernard. Odbor ima prihodnjo ned©« Ijo, dne 27. aprila, točno ob 11. uri dopoldno y k» ftevinski šoli svojo prvo sejo. Pridejo naj ysi odboiv niki, Izvolilo se bo predsedstvo in določilo nadalino delovanje odbora, Sliod SKZ pri Sy, Marjeti niže Ptaja Ja ISil na pretekli pondeljek izredno dobro obiskan, Predsedoval je župan Rižnar, PoroSilo prof, Vesenjaka je bfc »o soglasno odobreno;" njemu in Jugoslov, klubu St je izrekla zahvala in zaupanje. By» Marjeta je nnfeai trdna trdnjava. Vsi naSi možj© in mladeniči sto]i]o: aa krščanskem tmečkem staliSČUi Krajin© »spev« I naša kmetiiska podružnica.