C JO. P o af:/' \K *,•* I - feČu^ >A | $ ijfcll i ■;:&7<\&’.^r*rr'T''f;$ . ., • • • .• s3ii ■;*: .. ... ~,4?1 'ii £>,.* ^ \ y? K ’ ^30 \ £ : \ i' V C ^ 1 ’- ■*% \ *¥ n' ^ 'J-‘£/-\ ' i “ "* vw < ( - r 3- 'iU-- W ; ' V -. .•■ > 'SSpm^ri ' »»tTi e ''«••> ■, ',<. 7'" ; 'v; •vi ..,., 1 .;■ ^"'"-i-r ,.^ > ‘" s,^^ .'• ■■: v " ■ ■ '.. T » 4 r - 1 }■ :■/,. :• j’ ’-; .* -• i #*:»?■ r; w ..»v ■'*-;4 l *.'£ ;• ;tv Ste i f W§®M? pft«l?žIP '#■■* 1 ,«,\ s®s | > -v 1 i :•' -( s > #'/ h‘‘\"‘ ^ $V, i " *'**’\\ >v . ^ . 1 'f • V v*’ ' f ' x ^ 1 • : . -- .V •' -i'-;i* :■ ' • •■• •' •■■ ;.•' V <••• ‘ .' • ■ ‘Sff' ; '.f:'\:;i y \.--,, V'V^’T VV'Y-'-: ;-\/ = . :■ ■ ia^fe*3p»sK «**§ $&plg &jjfe 1 . |' ^ ; - *«m i|«| » ^ a mm s i l » , ' % '• i;; v -s /»-»t-cf. .vv?: k i I .,v , , . $ ...r. MStiMm m . KRIŠTOFA SHMIDA A. Gt-olobzliik. IS. Hanarzltih. ' i/rn- v J.jubljanfki duhovfhniai. Natifnil, saloshil, in n n prodaj jih ima Joshef Blasnik, na bregi, Nr. 190. a §40. ... L ioilo.o, Prejeto od urada za upravljanje imovin« upornikov OlootfZrtZ A. Golobzhik. » .,,3 . ■ ■■>• r «.& i I, IH a Sokolovfki grajfhini je shivel pred vezh ho let ferzhni vites Teobahl f fvojo poboshno sheno Otilijo. Vites je bil ravno tako blasiga kot junafhkiga ferza. Sa vfe hifkanze po zeli desheli fe je slo poganjal, pa sato fhe hvale ni kotel. Radoh, ljudi ofrezhiti, mu je bila sbe dovolj plazhila. Otilija je reveshe obilno obda¬ rovala, je obifkovala bolnike po kozhah blishnjih dolin, in njen grad je 'bil savetje vlim ubosim, ki fo bili pomozhi vredni. Tudi Nesha, edina hzhi teh šalih harfhev, gofpodizhna per ofmih letih, je bila sgolj dobrota in perjasnoft do ljudi. Sanjo ni bilo vezhiga vefelja, kot druge ovefe- lovati. Starifhe in hzber je vfe fp o (lilo val o, in kdor koli je vifoki Sokolovfki flolp ali tura od delezh ugledal, je blagroval dobrotne, tam ha- nujozhe ljudi. In gotovo je bil boshji blagoflov (ali shegen) prav vidama nad Teobaldam, Oti¬ lijo in Nesho. Deiiravno fo veliko rasdelili, fo vender vfiga dovolj imeli, ker fo bili smed nar bogatifhih blagorodnih drushin tike deshele. Bil je lep, jafen poleten dan, ko grehe Oli- lija in Nesha po obedi fkosi vratiza v dvornim osidji po kamnitnih hopnizah na vert, ki je bil navdbl hriba. S vefeljem sagledate, kako lepo finjkljati (ali plavkahi) vohrovt rahe, in fe vert- nizhni popki presajo; kako fe bob ovija, in zhefh- nje med sazhernelim perjem she rudezhijo. Ne- (j kaj zhafa podojite per vodofkoki v fredi verta, in fe rasvefelujete nad igranjem vode, ki je v folnzhni fvitlobi hidra ko golot (ali kridal) kvifh- ko vrela, in v kapljizah, pifanih ko mavriza, sopet fpadavala. Po tem fe ufedete v lepo omre- sheno lopo, ob kteri fe vinfke terte ovijajo, in pridno dodelujete oblazhilo sa neko liro to. Vfe po verti je tiho in pokojno; le peniza je fhe verh blishnjiga drevefa prelepo popevala, in od vodofkoka fe je neprenehama flifhalo perjetno vodno fhumenje. Nanaglima, de fhe viditi neke bile v dani, kaj de fi je, nekaj v lopo perleti. Obe fe dra- hama pogledujete. Ko bi trenil, fe velik ptizh s rasprodertimi perutami pred lopo fpufli, pa ljudi v njej sagledavfhi prež fpet odleti. Nesha je vfa plafhna, de fe ne gane; fhe osreti fe , fi ne upa, kaj de bi bilo tako urno v lopo per- letelo. Tode mati ji rezhe pofmebljaje fe: „Ni- kar fe ne boj! Kaj zhe neki biti, kot kaki pti- zhek, ki je jadrobu ubeshal.“ Pogleda in savpije: „Glej, glej golobzhika, beliga kakor fneg! Yef predrafhen fe ti je sa hrebet fkril.“ Ga prime, ter fe v Nesho osre in ji rezhe: ,,Vefh kaj, sa vezherjo ti bom golobzhika fpelda.“ „Kaj fpekli ?“ rezhe Nesha s savsetjem, ter s obema rokama golobzhika popade, ravno ka¬ kor bi ga hotla sashugani fmerti oteli: „Ne, ne, ljuba mali,“ ji rezhe, „To ni bila vafha refniza! Uboga shivaliza je k meni perbeshala, kako bi jo koli samogla umoriti? Le poglejte, kako je lep! Gotovo je bel ko fneg, in njegove noshize, le poglejte, kako fo lepo rudezhe kot koralde. Vite, kako mu fhe ferze utripa! S fvojima ne- dolshnima ozhefzama me tako milo pogleduje, 7 kakor bi mi hotel rezhi: Alkar mi nizh shaliga ne llori!— Prav nizh li ne bom Ilorila, ljuba shivaliza, nefi fe sadonj k meni satekla. Per meni ti ima dobro biti . 44 „Pravimafh, ljubi otrok,“ ji mati perjasno rezhe, „mojo mifel li sadela. Le fkuliti lim le botla. Neli golobzbika v fvojo danizo, in mu daj pizhe. Nefrezhnih, ki k nam perbeshe, nc fmemo fpoditi. Do vlih revnih, tudi do shival moramo biti ufmiljeni.“ Mati je dala narediti golobnjak s rudezbo lireho in s selenim omreshjem. Nesha ga poda- vi v kot fvoje isbe , in ga golobzhiku v ltano- vanje odkashe, Vfak dan ga prefkerbi s obilno pizho in hladno vodo, in mu tudi zhalih zhiltiga pefka natrefe. Golobzhik fe je kmal Neshe per- vadil, in je bil prav krotak in domazh. Kakor hitro mu je Nesha durize odperla, je golobzhik sle tel, in ji s rok serniza sobal, ki mu. jih je ponujala. She sapreti ni bilo hifhize vezh treba, ker je golobzhik she fam rad v nji o Ital. Kadar fe je dan sasnal, in je Nesha fhe fpala, golobzhik na njeno sglavje perleti, jo sbu- di, in ji ne da miru, dokler ne vdane in ga ne napafe. Nesha fe savoljo tega materi pertoshi in pravi: ,,Pa she vem, kaj bom Ilorila, de me ne bo vezh budil. Sanaprej ga bom svezher vfelej v njegovo hifhizo saperla, de sjutrej ne bo vun mogel.„Tega pa faj ne,“ ji rezhe mati. „She le uzhiti fe imafh od golobzhika sgodej vdajati. Sgodej vdajati zhloveku sdravje ohrani in vefelo ferze. Bi te li ne bilo liram, ako bi bila leniflii od goloba ?"‘ Tako le fe je Nesha navadila sa ra¬ na vdajati. 8 Eniga dne je Nesha p er odpertim okni fede f hi vala. Golobzhik je per njenih nogah droklinize pobiral. Pa nanaglama fkosi okno sleti in fe na blishnjo ftreho ufede; Nesha fe uftrafhi, in slo sakrizhi; mati pride in jo vprafha, kaj de je. „Oh moj golobzhik,“ odgovori Nesha, in jokaje na Itrelio pokashe, ki fe je na nji fe- dezhi golobzhik grel. „Vabi ga, ££ ji rezhe mati. Nesha to ftori, in per tej prizhi golobzhik per- leti in fe ji na roko ufede. Te bogljivofti je bila Nesha neisrezheno vefela. Na to ji rezhe mali: „Bodi tudi ti meni smirej tako pokorna, kakor je tebi golobzhik, in to mi bo fhe vezhi vefelje delalo, kakor ga ti sdaj obzhutifh. Kaj ne, de mi bofh to radoft ftorila?“ Nesha ji obljubi, in je bila tudi mosh befede. Nar bogljivfhi deklizo je mati odflej v nji imela. Neki dan je Nesha na verti selem in zvet- lizam perlivala. Vfa fpeh&na fe k materi ufede na seleno klop tik vrelza. Golobzhik, tako kro¬ tek, de ga je Nesha letati puftila, koder koli fe mu je poljubilo, perleti k ftudenzu pit. ,,Le po¬ glejte, mati, £ ‘ rezhe Nesha, „kako varno po mahnatim kamnji ftopa, kako fkerbno fe varuje ila, ki je med kamnjem! Kako zhedna je ta shi- valiza! Beloto je nar teshji zhedno obvarovati, in vender fe nikoli ne vidi noben madeshek na pre¬ belim perji varljive shivalize.“ „In kako nemar¬ na je zhalih Neshiza! ££ rezhe mati, ter pokashe na dolgo gofpodizhnino ohlazhilo. Nesha, per vrelzu v fhkropilnizo vodo sajemaje, ni ohlazhila dovolj varovala. Sramote ji kri v okras ftopi, in odflej je bilo njeno ohlazhilo smirej zhiftimu fnegu enako. 9 Ne sli a je enkrat f Tvojo materjo nekam po- potvala, kjer je veliko vefelja vshila. Ko svezher domu pride, ji koj golobzhik naproti perleti, in Te nad njenim prihodam radii j e. „Zeli dan je po vami shaloval,“ ji rezhe dekla, „in vaj povfod ifkal. Sele zhudim, de je The neumna shivaliza Tvoji dobrotnizi tako vdana. t£ „PieT je, ££ rezhe Nesha, „sa malo serniz, ki mu jih vTak dan verskem, bi ne mogel hvaleshniThi bili. ££ „Si pa li ti, ££ ji rezhe mati, „tudi smirej tako hvaleshna? Poglej, danT Ti Te toliko poveTelovala! Ali li pa she sahvalila Boga? Ne daj Te vTaj od shivalize oTramotiti. ££ Neshi The na miTel ni priThlo, Boga sahvaliti. Pa odTlej ni nikoli vezh Thla pozhivat, de bi ne bila sa rasveleljenje in dobrote Boga perTerzhno sahvalila. „Ljuba shivaliza,“ pravi enkrat Nesha, sju- trej sgodej she per Tvoji misizi delaje, Tvojimu golobzhiku na vogli misize Tedezhimu, ki Te je s biftrima, nedolshnima ozheTzama prijasno va¬ njo osiral: „marlikaj Tim Te she od tebe nauzhila, in ti veliko hvalo vem.“ Mati ji rezhe: „Nar lepThe, zheTar Te imaTh The od njega uzhiti, ti The oftaja. Lej, zhedni, beli golob je ljubesnjiva podoba nedolshnoTti, ker je bres savidnoTti, bres hlimbe, bres svijazh in bres vTe lepotije. NaTh boshji odreThenik je to s eno beTedo povedal re- kozh: Bodite priprolli ko golobje! O bi bila pazh ta blaga priproftoft smirej v tebi! Ko bi bila sa- viloft in hlimba (ali hinavTliina) in vTe greThno tebi vTeTkosi nesnano! Bog daj, de bi Te od tebe samoglo rezki: Nesha je nedolslina in bres svi- jazhine kot golob.“ In to Te je tudi reTnizhno nad njo Tpolnilo. 10 II. Eniga dne je vites Teobald smagavez veli- ziga tropa tolovajev domu perfhel, ki fo bili zelo deshelo v Urah perpravili. Sadovoljin in vefel dobljene vojne je neki vezher per kosarzi vina fedel in pravil, kako je rasbojnike lovil in fodbi isdajal, druge pa pobijal, de je po desheli fpet mir in pokoj. Poved je nekako dolgo ter- pela. Otilija in Nesha Jlle satorej Tvoja lepa ko¬ lovrata pernefle, de urno predle in pasljivo po- flufhale. Prezej posno je she bilo, in luzh je she gorela na miši. Med tem dopi 'v danizo imenitna, sala gofpa v zhernim oblazhili, s ble¬ dima lizama, in perpelje sa roko majhno gofpo- dizhno, tudi v zherno oblezheno. Vites, Otilija in Nesha vdanejo in posdravijo ptujo jim ne- snano gofpo. Gofpa pa rezhe f folsnimi ozhmi: ,,Bog vaf fprimi, preblagi vites! Ako ravno vaf The nikoli nefiin v oblizhje vidila, vender per vaf pomozhi ifhem. Jed lim Rosalinda Vifofhkaj in ta le otrok je moja hzhi Hema. Mende she vede, kako me je Bog obifkal. Moj mosh, dobri Adal- rik, Bog mu daj fveti raj, je sa ranami umeri, ki jih je v velikim boji pretekliga leta dobil. O koliko lim pazh v njem sgubila! Bil je do¬ ber , ljubesnjiv mosh in nar boljfhi ozhe! Pa faj de ga farni posnali. Verh tega pa je bil pre- dobrotljiv, de bi nam bil sakladov mogel sapu- diti; namedi teh pa nam je v nebelih salog per- hranil. Sdej nam pa fhe to hozhejo vseli, zhe- far nam je v shivesh potreba. Moja fofeda, dva lakomna vitesa, me slo sa tirata. Eden jo na vfo mozh svija, de bi me ob lepe shitifha in 11 travnike perpravil, ki fe do fpodnjiga grajfkiga osidja rasfhirjajo. Drugi pa bi fe rad velikih gojsdov ob sgornji Hrani grajfhine polaflil. Oba vitesa Ha fe proti meni vfa fpremenila. Lakom- noft, ki toliko slegov (ali hudiga) na fveti na¬ pravi, ju je, poprej prijatla mojimu moshu, meni fovrashnika naredila. Moj ranjki Adalrik je pazh to vfe previdil. Umiraj e fhe vaf je ime¬ noval. „V Boga saupaj,‘ £ mi je djal, „in v vi¬ tesa Teobalda, ter ti noben fovrashnik nar manj- flii krivize ne bo ftoril. ££ Spolnite sdej te befede umirajozhiga. I kaj zhem pozheti, zhe ob vfo fvojo laftino pridem, in mi drusiga ne oltane, kot sidovje! Bove kali s Hemo od kamnja shi- vele? Ako bi vaf kdaj, kar Bog obvari, nefrezha mojiga mosha sadela, in bi bila kdaj vafha gofpa in vafh preljubesnjiv otrok v enaki nadlogi, kot jeft — bote gotovo tudi pomozhnika dobili, ki vaf bo refhil. ££ Mala Hema, ki je fkorej ravno toliko let imela, kol Nesha, fe vitesu perblisha, in mu rezhe jokaje: „Blagi mosh, nadomeftite mi ozheta, in nikar me ne odpravite ! ££ Vites Teobald premifhljevaje poltoji, fe po fvoji navadi sa podbradek dershi, in molzhe ozhi pobeli. Nesha pa pravi s salitimi ozhmi: ,,Ljubi ozhe, uf milite fe jih! Lej te, ko je golobzhik, ki ga je ropni ptizh lovil, k meni perbeshal, fo mati djali: Nefrezhnih, ki fe k nam sateko, ne fmemo fognati. Vefelilo jih je, de fim fe uboge shivalize ufmilila. In ta le ljubesnjiva gofpodizh- na in njena mati fte vender vezli ufmiljenja in milofti vredne, kot kaki golob. Otmite jih krem¬ pljem tih hudobnih vitesov, ki fo ropnim ptizam enaki. ££ 12 Vites odgovori ganjen: „Imafh prav, ljuba Nesha, s boshjo pomozhjo jima bom pomagal. Netim molzhal is neufmiljenja, ampak lim le preudarjal, kako bi blago materin dobriga otro¬ ka samogel oteli/ 4 Vites gofpe pernefe Itol, Ne¬ sha pa ga Hemi permakne. Se ufedete. Otilija pa gre, savolj goltov, klerih fe nefo nadjali, malo obilnifhi vezherjo napravit; ker je bila ta¬ krat navada, de fo vitefhke shene farne kuho ofkerbovale. Vites Teobald je na tanko isprafhal, sakaj vitesa toliko tirjala, in rezke na sadnje: „She dobro; kolikor previdim, je vafha toshba popol- nama pravizhna. Jutri o sori fe bom s nekaj kojniki napravil, in bom fkulil to rezh nar po¬ prej s lepo poravnati. Oltanite f fvojo hzherjo tukej, dokler fpet ne pridem ; ter dobre osnanila, f kterimi vaf miflim ovefeliti , lahko farni do¬ mu feboj ponefete.“ V tem je bila vezherja per- pravljena. Vefelo fo fkupej jedli do terde nozhi, in kakor hitro fe dan napozhi, vites Teobald konja safede, in jo odrine f fvojimi jesdizi. Neshi je bilo veliko vefelje, deje gofpodizh- na Hema nekaj dni per nji oltala. Pelje jo v fvojo Itanizo in na vert, in ji pokashe fvojo oma¬ ro, fvoje zvetlize in goloba. Obe dekleti fte li bile kmal nar boljfhi prijatlize, ker fe je tudi Hema lepo vedla, ki je bila od fvojih Itarfhev tudi lepo iskojena ali isrejena. Zhes nekaj dni pride vites Teobald domu. „Vefelo osnanilo,“ rezhe ftopivfhi v Itanizo. „Va- fha nafprotnika ila od fvojih kriviz odjenjala, in viiga prepira je konez. Sa moje befede lizer nelta nizh kaj marala, ako ravno lim jima njuno lu-ivizo na tanko raslozhil. Ko lim pa flehernimu, 15 ki vam bi fhe tolizhkno shaliga ftoril, boj na¬ povedal, fta fe dala umiriti. Le potolasheni bo¬ dite in dobre volje, blaga gofpa! Noben ptujiz ne bo vezh na vafhim lepim polji shel, ali v vafhim leli sveri llreljal in drev Tekal.“ Shaloftna gofpa je bila slo ovefeljena. Solse sahvale Te ji utrinjajo v ozheh. ,.Bog,“ je djala, „svefti varh vdov in liro t, ki vfe dobro povrazhu- je, naj vam poverne, kar fte meni in mojimu otroku ftorili! On naj vaf varuje nefrezh in naj vaf otme is flednje nadloge.^ Po tem Te je jela domu na Vifoko naprav¬ ljali. Obe gofpodizhni fe poflovite, in obilno fe jima folse po lizah udero. Nesha hozlie fvoji mladi prijatlizi nekaj v fpomm dali. Hema je she velikrat skelela, tudi tako krotklga golohzbi- ka imeti. Nesha pernefe golobzhika, ga pertifne fhe na fvoje folsne liza, ter ga da, kakor ga je rada imela, fvoji prijatlizi. Ker ga pa Hema ni liotla vseli, je prijasen prepir med njima vftal; tode poflednjizh je mogla vender Hema odjenjati. Nesha ji verh tega fhe podari šali go- lobnjak, in ji golobzhika tako fkerbno pei’po- rozha, kakor koli kaka mati fvojiga otroka, ki ga p tujim ljudem isrozhi. Ko je Hema odfhla, fe je Nesha fkorej ke- fala, de je fvojiga ljuhiga golobzhika oddala. ,,Raji bi bila gofpodizhni fvoje slate uhane v fpomm dala,“ je rekla fvoji materi. Pa mali ji pravi: ,,To utegnefh kaki drugikrat ftorili, ko naf Hema fpel ohifhe. Sa sdej fvoji majhni prijat¬ lizi neli mogla nizh fpodobnifhiga dati. Drashji dar hi ji ne bil toliko prijetin, in bi jo bil morde fhe le v framoto perpravil. S darilam ti nar ljubfhi rezhi, defiravno je malo vredna, li jo 14 pozheftila in ji fvojo ljubesen fkasala. Nikar fe tega ne kefaj. Lej, dobri ozhe fe je fvojiga shiv- Ijenja vanal, de bi saterti vdovi pomagal. Tora j je to lepo, de li fe tudi ti fvojiga nar ljubfhiga vefelja snebila, shaloftni firoti ferze rasjafniti. Kdor fe v mladofti ne uzlii, zhafniga blaga, bo¬ di mu fhe tako ljubo, savolj ljudi fe snebili, jih ne bo nikoli refnizhno ljubil. Taki darovi fo nar lepfhim perfhteii, kakorfhne kok samo- remo Bogu darovati — in Bog ti bo tudi to le tvojo daritev enkrat zheftito povernil.“ III. Gofpa Piosalinda je f fvojo hzberjo Hemo sopel mirno, vefelo in sadovoljno shivela v si- dovji fvojiga It ari ga gradu, ki je bil v fredi med gojsdnatim gorjem. Terda n o zli je she bila, ko prideta dva romarja do grafhinfkih vrat, in prenozhifha profita. Zhernikafte oblazhila fta imela na febi, dolge palize v rokah, in po romarfko odri.g e sa klobuki. Vratar ju Rosalindi napove, Gofpa ukashe mosha v fpodnjo isbo peljati, jima vezherjo napraviti, in flednjimu kfttpo vina per- ncfti. Po vezherji s Hemo k njima pride. Romarja fta vedila veliko perpovedovati od obljubljene deshele. Vfi grajfhinfki fo ju pasno poflufhali. Gofpodizhna Hema pa fe je nad zhud- nimi pripovedmi nekako nesmerno radovala. Solse fo ji po lizah zrele, in v njenim otrozhjim ferzi fe vname poboshna shelja, tifte frezhne kraje enkrat vidili, po kterih je kdaj nafh svelizhar hodil. .Le to fe ji je umililo, de ta shelja pazh nikoli ne bo fpolnjena. ,,Ljuba Horna,“ ji rezhe mati, vfako dobo 15 ali uro lahko gremo v obljubljeno deshelo, in obifhemo Oljfko goro, Kalvarijo in Boshji grob; le pridno naj beremo v Jesufovih sgodbah. Tu boshjiga odrefhenika fpremljamo po vlih njego¬ vih dobrotnih kopinjah, poflufhamo befede is njegovih uit, ga vidimo terpeti, umreti in od fmerti vkati. Zhe fi njegov uk, isgled, njegovo terpljenje , fmert in povelizhanje prav v fvoj prid obernemo, imamo obljubljeno deshelo v fvojih ferzih. Vefoljni fvet bi po tem takim samogel pokati fveta deshela. Romarja na to oprafhujeta po okoljfhini, pofebno pa po Sokolovfkim gi'adi. Vitesa Teo- balda le neka v kani prehvaliti. „Ako bi nama njegov grad ne bil prevezh odrozhin , 44 pravi kar- fbi romar, „in ako bi vedil, de ga doma dobim, bi she ne maral, de naredim toliko ovinka / 4 Piosalinda ga sagotovi, de njuna pot bliso mem Sokoloviga gre, in de bo vites Teobald, ki je le pred kakimi dnevi domu perjesdil, gotovo fhe doma. „No, mi je prav ljubo,“ pravi romar. ,,To mi bo pa vefelje, ko ga v njegovim gradi dobim! Se imam marfikaj s njim pomeniti. Jutri sa hlada jo bova tedaj udarila na Sokolovo . 44 Mati in hzhi romarjema fkerbno narozha- ta, de naj vitesa Teobalda, njegovo sheno in hzlier prav lepo posdravita. Hema flehernimu fhe majhen frebernik v pek kifne, ki ga je po¬ prej od matere dobila, ter fhe oba prav nad- leshno proli, gofpodizhni Neshi povedati, de fe ima golobzhik prav dobro. Ker je dobrotna vi le,sli n ja is njunih pogovorov previdila, de poli ne snata , ukashe nekimu hlapzhiku, ki je bil tudi v isbi, jima sjutrej pot fkosi gorje pokasali, in po tem jima vofhi lahko nozh. 16 Ko fe dan napozhi, jo romarja odrineta. Dezhek (ali fantizh) je vcfelo sa njima tekel, in is pokreshljivoki fhe obema torke nefel. Ro¬ marja fe sa dezhka nizh kaj ne smenita, in jo molzhe mahata po poti, ki je kila kmal nasdol, kmal nasgor. Ko prideta na verh kermiga hrika , kjer je kila kesa ravnifhi, sazhneta med fekoj po lafhko govoriti. Dezhek, ki ji je fpremljal, je kil s Lafhkiga. Grajfhinfki fo ga le Lenar- tika imenovali, ako ravno ki kil ime Leonardo, kakor fo mu v njegovi ozhetnjavi rekli, raji fii- fhal. Vites Adalrik ga je ukosiga firotka is ufmi- ljenja na Nemfhko fekoj vsel. Zhe fe je tudi dezhek popolno nemfhine nauzhil, je vender fvoj ozhetovfki jesik prav dobro snal. Tenko na uho vlezhe , in ravno jima hozhe fvoje vefelje fkasati, de fvoj domovinfki jesik flifhi govorili, ko ga njunih pogovorov Urah in groša fp rele ti. Is njune govorize je sveclil, de neka prava romarja, ampak de ka fe le tako preblekla, de jima ta kraj ni tako nesnan, kakor ka pravila; de ka smed tike tolovajfke derhali, ki jo je kil vites Teohald prav dobro opokal, in de vfo fvojo sloko vanj shelita ispuftiti; in de miflita v podobi pokoshnofti fe v njegov grad perhliniti, in ga prenozhifha profiti; de pa po nozhi miflita vka- ti, njega s shend in otrokam in zelo njegovo drushino pomoriti, grajfhino obropati in sashgati. Ko Sokolovo med dvema gojsdnalima gora¬ ma v nesmerni daljohi ugledata, pravi karfhi rashojnik s imenam Lupo fvojimu tovarfhu Or- sotu: „Lej ga plentaniga gnjesda, kjer un slodej prebiva, ki je toliko nafhih tovarfhev na morifhe fpravil. V nar krafhnejfhih mukah (ali martrah) mi mora to f fvojo fmertjo plazhati. Svesala ga 17 bora, in v plameni njegove grajfhine shiviga foshgala. „To delo je pa vender grosno nevarno , 44 rezhe Orso, mlajfhi tolovaj. „Zhe fe nama fka- si, fe nama bo terda godila. To de sakladje , ki jih je vites na kup fpravil, fo tolike preders- nolli vredni . 44 „Ga pobiti , 44 pravi kervosheljni Lupo vef ferdit, „mi bo vezhi radoft, kakor mu zelo nje¬ govo bogaftvo pobrati, ako ravno fe ga ne bom branil. Le ta naj fe nama po frezhi iside, in bova doki bogata. Potlej bova opultivfhi najno rokodelilvo mirnifhi shivljenje li isvolila. Ravno mi je nekaj prav saliga na mifel prifhlo. Nar lepfhi vitesove oblazhila li bova isbrala, in jih oblekla. Ti bofh nolil njegov slat ogarljaj, in jeti njegov vitefhki krishez, v kteriga fo biferi vdelani. Po tem bova ubegnila v daljno deshe- lo, kjer naji ne posnajo, fe bova velika gofpo- da delala, in od nabranih sakladov vefelo shivela . 44 „To je vfe prav , 44 rezhe Orso; ,,pa ne vem kako, vender me nekaka britkoll nahaja . 44 „Kaj britkoll ! 44 pravi Lupo. „Ali ni vfe do¬ bro ogledano in pogovorjeno? Ali nemara v tem kraji dovolj pomagavzov? Bersh ko bova na olmi romarfke isbe tri fvezhe pershgala, na¬ ma bo fedem lnmbrih, krepkih korenjakov na pomozh prifhlo, ki she davno flednjo nozh na to snamnje pasijo. Te bova potlej fkosi vertne vratiza, ki fe snotrej lahko odpro, na dvorifhe fpullila. Njih eden ve sa vfe grajfhinine mo- llovshe, llanize in oboke, ravno kot sa fvojo hi- fho. Devetero naf bo vfaj samoglo nekaj fpi- jozhih ljudi poklati. Serzhnoll velja! Gotovo fe bo frezhno isfhlo . 44 2 18 Dobriga Lenarta nad temi flrafhnimi na¬ klepi groša obide ; tode fe dela, kakor bi nju- niga jesika ne umel. Sa njima grede zvetlize in seli terga, ter na lili pefmizo shvishga. V ferzi pa milo k Bogu sdihuje, de bi mogel na¬ klepe hudobneshev ovrezhi. Tudi je fklenil, ju do Sokoloviga fpremiti, in vitesu vfe rasodeti. V tem, ko fe tolovaja fhe marlikaj pogo¬ varjata, kako de bota fvoj naklep fpeljala, fe fiarji na oski besi fpodtakne, in bi bil fkorej v nek prepad telebnil. Padozh vender na nekim ternji obvifi. Ternje mu romarfko oblazhilo odpne, in Lenart ugleda, de ima pod zherni- kaflo halo fhkerlataft jopizh in fvetel shelesen oklep. Tudi obro bodalze mu odleti. Pa de- zbek fe dela, kakor bi nizh ne bil vidil. Stari budobnik bodalze bersh fkrije, halo sapne, in fe vezbkrat po Hrani s orlovjim pogledam v plafh- niga dezhka vsre. Do ftrafhniga bresna sdej prideta, v kteriga globozhini hudournik fhumi, ki fe je od dolsiga deshevja slo naraftel. Dve s germizhi obrafhene fkali fte od obeh Hrani nad potokam molele, in dolga, oska jelka le po sgor- nji plati malo obtefana, je bila v berv zhes-nj poloshena. Stari rasbojnik po lafhko rezhe fvo- jimu tovarfbu: ,,Bi snalo biti, de bi bilo otrozhe sagledalo, de firn oboroshen, ter bi fe mu to ne sdelo kaj prida. Ko zhes berv pojde, ga bom pelinil, de fe bo v bresno svernil. Potlej fva na terdim.“ Ubogimu Lenartu vli udje oterpnejo. Vezh flopinj od nevarne bervi oliHoji in rezhe: „Zhes to berv fi pa ne upam; me shc sdej omoliza nahaja." 19 Stari rasbojnik mu pa rezlie: „Nizh, nizh fe nikar ne boj, dezhek, le fem pojdi, te kom zhes prenefel.“ Stari hudodelnik s raspetima rokama gre proti Lenartu, de ki ga sgrakil. Tode Lenart tarnaje in vekiije fpred njega be¬ ški , in je Lil ske perpravljen v germovje fko- zhiti, zhe bi mu tolovaj prekliso perfhel. „0h,“ savpije dezhek vef v trepeti, ,,pultite me per miri! Sej bi fe lahko oba zhes berv prekuznila. In naj tudi frezhno tie pridem, kako bom pa fpet nasaj perfhel? Pultite me domu. Sej vam sdej ni vezh treba vodnika. Ker fte na Iteso perfbli, in ske ni delezh do Sokoloviga, ne morete saiti.“ Mlajfhi tolovaj je dezkkova brilkoft le Itrafhni bervi perpifal, ktere ga je bilo famiga groša, in po lafhko rezke: „Koj tu le doli naj fe sver- ncm, zhe je ta trap kaj s o gledal; in ako bi bil tudi tvoj oklep in tvoje bodalze vidil, kaj li to zhe? Najniga jesika vfaj ne ume, torej ne ve , kaj fva fklenila. Tudi bi njegove otrofhke kvante nikomur ne bile mar, ali vfaj bi fe malokdo sa to smenil. Pulti ga, pulti, ubosiga bebzkika!“ ,,No, naj pa bo ! <£ rezhe Itarez. „De fi fva pa gotovfhi, berv poderiva. Potlej naj ta tra- pesli vfe ve, ako zhe; najniga dela vender ne more overnili. Tam le je Sokolovo. Veliko ur ob potoki ni noben Iga mollu zhes-n j. Prav ne- mogozhe je, porozliilo fem pernelti, predin fvo- je delo dokonzhava.“ Rasbojnika vsameta fvoje torbi, pultila dezbka fiati, ter jo ufekata zhes berv, pa ne de bi ga bila sa fpremljanje sak valila. Ko zhes prideta, Lupo po nemfhko savpije: „Dezkek, imafb prav, to je nevarna berv, od Itarolti je troklena in na 2 * 20 pol she fognjila. Tu fi zhlovek ni sli iv! j on ja fveft. De fe kaka nefrezha ne permeri, jo ko¬ va rasclerla. Ljudje kodo ske terdniflii napra¬ vili^ Tolovaja osko kruno v vodo fpuftita; s ve¬ likim krupam je v prepad telebilo, in derezhi potok ga je ferdito Teboj gnal. Kakor hitro fta Te obfhemljena rojnarja sa neko pezhevje fkrila, ob kterim fe je pot ovijala, Te Lenart v tek fpufti, in leti na vfo mozh, de ki nevarno po- rozhilo Tvoji miloliivi gofpe pernefel, ker lizer krog in krog sa nokeniga zhloveka ni vedil, de ki mu kil grosovito fkrivnoft kres fkerki mogel saupati. IV. Gofpa Rosalinda na Vifokim v Tvoji grajfkini pazk ni miflila, kolika nefrezha njeniga varha, blasiga Teobalda, zhaka. Gofpodizhna ITema je vedno le od lepih romarjevih pripoved govo¬ rila, in je mater vun in vun oprafkevala od ob¬ ljubljene deshele. VTe mirne fte po dnevi Tvoje dela opravljale. Proti vezheru, ko folnze she ni tako perpekalo, in je hladna fapiza pihljala, fte fhle s gradu v dol Tvojih njiv ogledovat. Vfa poljfhina je lepo raftla. Po nekterih njivah je klafovje ske rumenelo in obilno shetev obetalo ; nektere f posnim lanam vfejane je vifhnjevo zvetje prelepo saljfhalo. Mati in kzhi fte fe tega Tke toliko vefelile, ker jima je bila laftina kakor vnovizh podarjena, in fte Boga The ferzli- neji hvalile sa njegov obilni blagodar. V hipi perfpe Lenart, ki je romarja fpre- mil, vef preparjen in safopen. „0 miloftiva 21 gofpa,“ sakrizhi in fterne roke, „to je pa ven- der llrafhna rezh! una dva moshaka nefla ro¬ marja, ampak raskojnika in morivza. Vitesa Tco- balda s vfo drushino vred miflita umoriti, nje¬ gov grad obropati in poshgati.“ Dezhek je bil tako oflabljen, de ni mogel daljej govoriti. Pod hrufhko omahne, ki je bila per poti, sazhne pojemati, fkorej omedli, ter je dolgo terpelo, predin je sopet samogel govoriti. Rosalinda in Hema fe od ftrafhniga poro- zbila komej savefte. „0 nebefhki ozhe!“ mati savpije, „kako grosoviten naklep je to! O pre¬ blagi mosh — in ljubesnjiva shena!“ „In dobra Neshiza !“ rezke Hema trepetaje, bleda kot merlizh. „0h, zhe je ona f tvojimi Harf hi umorjena, jeli shalofli poginem P 4 „0 Hema,“ ji rezhe mati, „jaderno tezi v grajfhino! Jeli bom f fpehanim dezhkam koj sa teboj perfhla, kakor hitro samorem. Tezi na vfo mozh in drushino fklizhi. Konje naj safedejo in na Sokolovo jahajo, de dobre ljudi nefrezhe opomnijo. Dirjajo naj, kar morejo, zhe nam tudi konji poginejo.“ Hema je po Itermim hribi tako bersno in urno hitela, kot divja kosa, in pride do graj- fhinfkih vrat. Na njeno fklizovanje fo domazhi vii plafhni na dvorifhe pervreli. Hema jim ob kratkim pove, v kolikfhni nevarnolli je Sokolo¬ vo, s ognjem in mezhem biti pokonzhano. Pri- zhujozhi fe savsamejo, fe hudujejo nad romar¬ jema, in tarnajo, ravno kakor bi njih grajfhina gorela. Zhes nekaj zhafa pride Rosalinda, in flopi s Lenartam, ki ga je grede bolj na tanko po okoljfhinah oprafhala, na dvorifhe. „De bres 22 dela tu dojite in plakate!“ eavpijc. „Safedite konje — podvisajte fe — refhite! 44 „To je nemogozhe, milobi va gofpa!“ pravi hlevar ranjziga vitesa, fiv barzhik. „Una dva slodja fta she predelezh naprej. Gotovo she ene ure vezh nemata do Sokoloviga. Le pomiflite, de imamo po vosnim poti petnajb ur tjekej, in de fe she mrazhi. Kdo bi samogel dolgo od deshevja fkasheno pot v terdi nozhi tako naglo flori ti ? S nar iskrifhim konjem bi li komej upal pred soram na Sokolovo prijahati. Nafbe bare hljufeta pa sa jesho fhe nizh ne veljajo, in na- fhi vojfkni konji fo bili koj po fmerti ranjziga vitesa prodani. Po želim kraji, kakor je dolg in fhirok, nefim v bani konja dobiti, de bi je¬ sho le do poli poti mogel prebati.“ Blaga shena boji s nad glavo fklenjenima rokama. Milo fe vsre v nebo, in folse fe ji uderejo po lizib. „Ni li nikjer nobene pomo- zhi, kot per tebi, o Bog!‘‘ savpije f povsdvignje- nima rokama. „Ufmili fe vfaj ti blasih ljudi, ki fo fe mene tako ljubesnjivo ufmilili! O Hema — moli, moli, de bi Bog naklep hudobnikov overnil ! £ Hema fklenivfhi roke moli s salitimi ozbmi : „Ljubi Bog! pomagaj jim, kakor fo tudi oni nam pomagali. £< Vli Grajfhinfki po dvori fkle- nejo roke, in fvojo molitev s njeno sdrushijo. „0 ljubi moji,“ jih mati fpet ogovori, „de- firavno je teshko in fkorej nemogozhe, do pol- nozhi na Sokolovo priti, pa vender le pofkufite! Ena befeda bi utegnila vfim shivljenje oteli. V hipi vfe obvifi! Ko bi le Lenart ne bil tako fpe- ban, in od prenagle hoje fkorej bolan, bersh bi tekel. Marti n “ pravi nekimu mladimu ldap- zu, ,,faj li ti tudi urnih nog, fe pa ti napravi, 25 faj ima pefhez trikrat krajfhi pot. Sto slatov ti Lom podarila, zhe fhe o pravim zhali na So¬ kolovo pridefh.“ „Po nobeni ženi tega nelim v liani,“ rezke hlapez. ,,Kdo bo v terdi nozhi oske it e se fkosi gorje najdel, in bi le defetkrat v bresna ne prekuznil ! <£ ,,Pa fhe edina berv zbes reko,“ rezbe Le¬ nart, „je poderta. Zhlovek bi mogel perute imeti, de bi tjekej perfhel.“ „Perute!“ savpije Hema, in veLlja fe ji ozbi sablifketajo. „Sdej lim li nekaj domiflila, kako bi samogli na Sokolovo porozhilo poflati. Vites Teobald mi je rekel, de naj f perviga go- lobzhika dobro sapiram, fizer bo bersh nasaj le¬ tel. Bodi li fbe tako delezh, je djal, sa terdno vem, de bi pot nafhel. Torej goloba pifemze na vrat obelimo, in gotovo ga bo kmal na So¬ kolovo pernefel.“ „Bog ga bodi sahvaljen!“■ rezhe mati: ,,mi- flim, de je nafbo profhnjo uflifhal. Iiema, to mifel ti je tvoj dobri angcljz vdihnil!“ Hema prež fkozhi po golobzhika. Mati biti v fvojo ftanizo, ter fpifbe porozhilo na maj¬ hen lift. Po tem liftek terdo svije, in ga per- vesbe na rudezhi ogerlin, f kterim je bila He¬ ma goloba osaljfhala. Hema, fpremljena od fv r oje matere, od ftariga hlevarja in vlili poflov, na to nefe goloba na piano pred grad, in ga fpufti. Golob vifoko sled v linji srak, fe giblje nekaj zhafa femtertje, in ko bi trenil, fe s hi- tezhima perutama na ravnofl: proti Sokolovimu poshene. Vli Grajfhinfki fe raddjejo, in hvalijo frezhno mifel gofpodizbne. Vb fpremljajo go¬ loba f Ito in Ito dobrimi sheljami in perferzb- 24 nlmi molitvami. Nikoli nikjer ni nobena barka s slatnino otovorjena med toliko gorezhim bla- grovanjem odrinila. Gofpa Rosalinda in gofpodizbna Hema fte bile pa vender v nesnanih fkerbeh. „Ali bo golob pazil perfhel na pravi kraj?' £ rezhe mati. „Zhe bi kaki ropni ptizi v kremplje perletel — zhe bi dolsiga letu ne preftal in bi le saposnil — zhe bi ga na Sokolovim ne sagledali in ne vpuftili — kolikfhna nefrezha bi bila is tega ! £< Mati, in bzhi fe ufedete k oknu, fkosi kteriga fe je na Sokolovfko Hran vidilo. S hrepenezhi- mi ozlimi v vedni ferzhni molitvi gledate proti liftimu kraju. Neisrezhena britkoft ji obhaja. Komej li upate mifliti, de jima ognjeno snam- nje na nebi mora na snanje dati, ako golob f pifemzam ni tjekej perletel. Ne premaknete fe vezh od okna, in v njune ozbi ni bilo fpanja. Polnozbi odbije! ftrafhen vihar buzhi fkosi log, krog in krog Sokoloviga vfe terda trna po¬ kriva. Pa groša ju prefhine, ko fe od tifte pia- ti sazhne fvetleti. Obe trepetate in molile. „0 Bog,“ savpije Homa, ..plamen she fhviga na kvifhko—smiram vifhe in vifhe! Poglejte, kako ga pifh po brani perpoguje ! £ ‘ Mati in hzhi 116 fkorej omedlele. Tode k fvojimu velikimu ve- felju fte kmal fvojo smoto sagledale. Dosdevni plamen je bil le sadnji krajiz lu¬ ne, v hlapnim sraki s ognjeno fvetlobo ves-ha- jozhe, ki je ferpu enaka nad daljnimi hribi vife- la. Ollanete per okni; pa zhiflo nizh fe ne vi¬ di tifte nesnane Scarje, ki fe po nozhi na nebesi prikashe, kader v daljnim kraji gori. Pozhali fe je vender jelo daniti — in s vefeljem in ferzhno 25 hvalo do Boga fte po predani drafhni nozlii po- sdravile prijasno jutrenjo sarjo. V. Rosalinda in Ilema Tte sdej sa terdno vodile, de lnidohnesha Sokoloviga nefta v pepel Tpre- menila. Pa fte vender smirej fhe grosno Tker- bele, de bi Te blasimu vitesu in njegovi ljubi drushini ne bilo kaj shaliga permerilo. „0 kaj bi pazil dala sa dobro porozhilo od Sokoloviga pravi vezhkrat Rosalinda. „VTih Tvojih dragoft bi Te hotla vanati. 44 „In jeft, 4k rezhe Hema, „bi vef Roj hra¬ njeni denar s vefeljem perdala. 44 Tode, kar Te je preteklo nozli na Sokolovim godilo, jima je bilo sdej The Tkrito, in drusiga jima ni bilo po- zheti, kot poterpeshljivo porozhila perzhakovati. £< S to pergodbo je bila pa taka: Vites Teobald, gofpa Odlija in goTpodizhna Nesli a To Te pretekli vezher veTeli in bres Tkerbi k Vezherji uTedli. Sahajozhiga Tolnza gorezdii shari Tijajo Tkosi okrogle okna, in rasTvetllijejo ftarovito obednizo. V tim napove Tlushabnik dva romarja. Vites jima ukashe dobro poftrezhi. ,,Po jedi, 44 rezhe, ,,bom s njima govoril. Potlej bota gori priThla, in nam od Tvojiga popolvanja pripovedovala. Sdej jima pa pernelite verzh vina, de bota sgovorniThi. 44 Slushabnik gre, in Nesha Te she veTeli šalih pripoved. Kdo bi Ti bil miTiil, kolikThna neTrezha jim je sagroshena! Ko ravno prav veTeli vkupej Tede in krem- Ijajo, Nesha nanaglima s savsetjem savpije: ,,Joj, moj golobzhik! i£ ReT je bil s raspetima perutama pred oknam, in je na-nj kljeval, ravno kakor 26 hi profil, de bi ga vpuftili. Nesha okno odpre, in bersh ji golobzbik na ramo sleti, in fe ji prijasniga dela. „Dete vender kako lep rudezh ogerlin ima,“ rezhe mati; „in tu zlo svit liftek vifi, prav menim, de je pifemze. Kaj fi otrozi fhe domiflijo.“ Vi les lili ogleduje in bere napif: „Nategama brati“— „No,“ rezhe pofmehljaje fe , „to fi bo pa she prava hitriza! Rasvije lift, vanj pogleda, in obledi. „Ozbe nebefhki,“ savpije, „to je ne- snano!“ — „Kaj pa je? ££ rezhete mati in hzhi vfe oftrafliene. Vites jima bere: ,,Preblagi Go- fpod! Romarja, ki nezoj k Vam prideta, tla ras- bojnika veliziga od vaf premaganiga tropa. Star- jimu je ime Lupo, mlajfhiniu Orso. Pod ro- marfko obleko imata oklepe in oftre bodalza. Nezoj tla fklenila Vaf, Vafho sheno, gofpodizhno Nesho in vfe domazhe pomoriti, Val h grad ob- ropati in sashgati. S Vafho vitefhko obleko, s slatini ogerljajem in krishem v kteriga fo biferi vde¬ lani, osaljfhana miflita fhe vezh ljudi prekaniti. She fedem hudobneshev v tiftim kraji zhaka po- govorjeniga snamnja, treh luzh pod oknam ro- marfke isbe, de bifkrivfhi perfhli v grad jima po¬ magat. Tolovaja jim hozheta fkrivaj vertne vratiza odpreti, ter jih vpuftiti. Bog daj, de bi golob frezhno do Vaf perfhel in de bi bili vfi oteli. Vam drugazhi le to na snanje dati, ni bilo mogozhe. Hitro hitro jesdiza pofhljite Vafhe refhenje povedati — Vafhi hvaleshni Rasalindi. <£ „0 Bog,“ rezhe mati ganjena, „kako pre- zhuden fi ti! Golob je nebefhk porozhnik, kakor nekdaj Noetov golob, ki je oljko v barko per- nefel. O Nesha, klezhe sahvalimo Boga, kot 27 uni poboshni ljudje v barki. Ravno tabo zhud- no naf oteva! 44 Tudi vites fe na koleno fpubi, ter rezhe I fklenjenima rokama v nebo osiraje fe: „0 Bog, tebi bodi zhab in bvala!“ Po tem rezke fvoji sheni in fvoji hzheri iti v drugo banizo, dene na-fe fvoj oklep, in sapove dvema nar lerdni- fhima konjnikama perpravljenima biti. Na to da romarjema vediti, de naj gori prideta. Stopivfbi v banizo fe mu grosno po- nishno perklanjata, in Lupo sazhne prav fladko in s nesmerno perljudnoftjo govoriti: „Preblagi gofpod in vites! Ravno prideva s Vifoziga, in fva porozhnika botojniga prijasniga posdravljenja. O kako fva pazb frezhna, de mosha po želim fveti flovezhiga v oblizhje posnava, kteriga vfi saler- ti, vfe vdove in firote fpofhtujejo, in kteriga poboshna Rosalinda fvojiga blasiga varha ni mogla prehvaliti in dovolj povsdigniti! Kako bogaboje- zha je pazb ta gofpa! Koliko z h alti je nama nevrednima fkasala! in kako ljubesnjiva gofpo- dizhna je njena fhibka hzhi Hema! Angeljzbik je potoke fols prelival, ko fva od fvojiga pobosh- niga romanja pripovedovala. Tode fhe žele ure bi imela vam in vafhi zhaftiti drushini od Vifo¬ ziga dobi praviti. Sdej vam pa le to fhe poro- zhiva, de fe mati in hzhi in slabi perljudni go- lobzhik vfi prav dobro pozhutijo.“ Vites Teobald je bil f tem nesmernim per- lisovanjem, kteriga je bil fit do gerla, fhe bolj raskazlien. Vender fe fhe sdersbuje, in ji resno pa mirno vprafha: „Kdo ba?“ „Uboga romarja 44 mu odgovorita, ,,prideva is obljubljene deshele, in greva v. fvojo ozhabvo, v Turingo, kjer fva rojena. 4 : „Kako fe pifheta? 44 ji vites na daljej 28 vprafha. Meni je ime Hermanpravi Lupo, ,,in tu le mojimu ftrizhku B ur kar d. “ ,,Kaj zlila na tem gradi ?“ ji vprafha viles. „Le prenozhi- fha proliva, 44 rezheta perpogovaje fe — jutri ko¬ va o petelinjim petji vdala, in jo od tod odri¬ nila. O pazh fe hojo domazhi najniga prihoda ohvefeli]i!“ „Lasheta!“ s gremezhim glafam vites nad njima savpije. „Ni vama ime Herman in Bur- kard; ampak ti, kari hudodelnik, fe pifhefh Lupo, ti mladi malopridnesh, pa Orso. Neka prifhla is ohljuhljene deshele, in neka romarja, ampak rasbojnika, morivza in poshigavza. Tu- rinfhko ni vaji domovina; tudi Nemza neka. Ne de bi prenozhifha ifkala, ampak morit, ro¬ pat in poshigat ka femkej prifhla. Sdej fe vama bodo vajne dela krafhno utepale. S mezhem in s ognjem vaji bom ob shivljenje perpravil. De vidva bota mojo vitefhko obleko, moj kri- shez in ogerljaj nofila! Hlapzi, potegnite snad ju njune goljufne oblazhila, de v fvojih laknih okaneta. Odvsemite jima oroshje, denile ji v shclesje; ter ji versite nar fpodej v kolp.“ Hlapza ji sgrabita, in snad ji potegneta ro- marfko obleko. Tu fe jima oklepa pofvetita. „0 gerda hinavfhina,“ pravi vites, „po videsi poboshnoki bogabojezhe ferza tako ogoljfati! She ta predersnok je fmerti vredna.“ Na to ka bila krishem vklenjena in v kolp yersliena. Ko ka oba she v kolpi, rezhe mlajfhi: „Le temu fe zhudim, de vites vfe tako na tanko more vediti. She zlo to ve, kar fva fe fhe le po poli pogovarjala, de mifliva njegovo obleko nohti in fe sanaprej vilesa delati. Pa ne, ko bi bil dezhek najin jesik umel in naji isdal?“ 29 „Tu bi bil mogel fkosi grajfhinino okno perleteti,“ mu darez odgovori. „Sim dobro pa¬ si], in grajfhininih vrat nelim is ozhi fpudil. Shiviga zhloveka ni bilo zhes gibljivi mod, kar fva tukej. To ni nikoli po pravizi! Viles ima saveso f peklenfkim . 44 Stari hudobnik je tako ob divjal, de je vitesa predrafhno jel preklinjati. „Ta grosovinlki Teo- bald , 44 pravi f penadimi ullmi, „je fam kriv vfe najne nefrezhe . 44 Terdovratni Lupo le ni hotel fposnati, de fe je fam f Tvojimi hudobijami ne- frezhniga ftoril. Orso, mlajfhi rasbojnik, Te je pa jel jokati in plakati, in darzu ozhitati. „0 de bi tvojimu nagovarjanju ne bil verjel ! 44 je rekel. „Slate gradi Ti mi obetal, in sdej me nar saframljivfhi fmert zhaka. Smirej Ti tajil, de To najne clela pregre- fhne, in de Bog hudobije na unim, in velikrat she na tem fveti preftrafhno kasnuje. Pa nek snotranj glaf mi je vfe drugazhi pravil, in mi sashugano kasen napovedoval. O bi bil pazh ta glaf flufhal! Zhimu To mi sdej vil naropani sa- kladje? Bi fe bil od nar flabfhiga dela, od dre- varije ali voshnje pofhteno preshivil, in Ti zhifto ved ohranil, kako frezhin bi bil memo fvojiga fedanjiga dami! Tode sdej me je roka nar vi- fhiga fodnika, ki nar fkrivnifhi hudobije vidi in kasnuje, sgrabila in v to drafhno jezho peh- nila. Na tem fveti me bo kmal konez. Ako bi vfaj na unim fveti milod sadobil! O bi bila pazh najna kasen flehernimu v fvaritev, de naj fe od posheljivodi do bogadva in fladi nihzhe ne da v greh in hudobijo sapeljati, de fe v bres- 110 tolikfhnih rev ne pogresne, ko jed! 30 Grajfhinfki vojaki pa fo imeli na vitesovo povelje fhe nekaj drusiga opraviti. Koj ko fe trna kori in svesde na nozhnim nebesi she mig¬ ljajo , poftavijo tri gorezhe fvezhe pod okno tifte isbe, ki je bila po navadi romarjem in drugim pofhtenim popolni kam v prenozhifhe odkasana. Po tem gre vratar, na kteriga rasumnoll fe je vites sanefel, f fedem vojfhaki na dvor, in pre- shi per vertnih vratizih, de bi tolovaji perfhli. Dolgo jih saftonj zhaka. Polnozhi odbije. Luna pride is sagorja, in obfveti vterli ftariga ftolpa. Hlapzi fo savolj tega vfi nevoljni. „Sdej bo vef nafh trud prašenpravijo; „slodji naf bojo bersh fposnali, in nam ufhli.“ „Nekaj lim li domiflil,“ rezhe vratar, „de jih bomo gotovo v pefi: dobili.“ Jaderno gre, pa prež fpet pride. Romarfko oblazhilo je oblekel, in klobuk s oftrigami obtaknjen fi na glavo djal. „Tako le,“ pravi, me ne bodo fposnali; vi fe pa sa Ileber k sidu uftopite, cle vaf ne bodo prenaglo sagledali.“ Sopet fo jih s nevoljo zhakali. Zlies malo zhafa nekaj na vratiza poterklja. Vratar tiho odpre. Tolovajev eden lloji pred vratizi, ga mifli v prebleki fvojiga tovarfha, ter mu rezhe na fkrivnim: „Ali frr.o pl^av perfhli ? u „Prav, prav!“ mu odgovori vratar ravno tako fkrivno; ,,le tiho bodite, in le vfi noter pojdite Vfih fedem, drugi sa drugim, Je po perllih fkosi vrata fplasi. Shveplo in frrfpl o fo feboj nefli, in fledenj je imel mezh pripafan. Ko fo bili she vfi. noter, vratar duri salde:ie, kljuzli k febi ftifne , tersavpije: ,,Sdej pa le!“ Per ti prizbi hlapzi perlete, planejo v ras- bojnike, in vfak fe eniga poloti. Ko bi trenil, je she tudi vites vef oroshen in od vezli hlapzov 51 s gorezhimi fvetili in blifhezhimi mezhi fprem- ljen, na dvori. Temna nozh fe je nanaglima v beli dan fpremenila. Rasbojniki fo bili flrahu fkorej is uma. She zhafa nefo imeli, de bi bi¬ li mezhe potegnili. Bres veliziga truda fo bili premagani, v shelesje djani in v jezlio versheni, de bi plazhilo fvojih hudobij prejeli. „Taka le,“ pravi vites, „fe vfazimu godi, kdor hudodelflvo uganja, in kdor koli fvojimu blishnjimu jamo kopije, fe poflednjizh fam vanjo sverne.“ VI. Na Vifokim Ite gofpa Rosalinda in gofpo- dizbna Hema fhe smirej s hrepenenjem in s britkofljo od Sokoloviga porozhnika perzhakova- le. Hema je vfako uro po defetkrat po kam- nitnih ftopnizah k zhuvaju hodila gledat, zhe fhe ni nobeniga konjnika, tako de fe ji je she trna jela pred ozhmi delati. Ko poldne she mine, in fhe ni nobeniga jesdiza viditi, mater in hzher vnovizh velika groša ohide, in flednja ura jima je tako dolga, de miflile, de je ne ho konez. Proti mraku, ko je hila Hema fpet v Ilolpi, po zeftizi, ki na grad kashe, vos od vezh konjnikov fpremljen is loga perderdra. Hema fe fpufti po ftopnizah, in vfa v vefelji rezhe materi: ,,Sami gredo! Gotovo fo!“ Mati in hzhi fe urno safuzhete, in tezhete s gore jim malo naproti. Vites Teohald, njegova shena in hzhi fo fe she , predin fe je dan sasoril, na pot napravili, de hi jima farni vefelo novizo fvojiga frezhniga refhenja pernefli in ju sahvalili. Vites Teo- 52 bald, kakor hitro Rosalindo in Hemo ugleda, fkozhi f konja — in gofpa Otilija in Nesha dbpite s vosa, ju prijasno posdravite in tako perferzhno sahvalite, de ni isrezhi. Vli fo fe grosno vefe- lili, in fo jo vprafhevaje in perpovedovaje pefh proti gradu mahnili. Vezher fvojiga frezhniga f-hoda po tolik- fhni nevarnobi fo s vefelizo obhajali. Vfi fo bili prav dobre volje in fo fe vedno od te sgod- be pogovarjali. Tudi Lenart, ki jim je per miši bregel, je mogel zhitto vfe povedati, kar tla rasbojnika med feboj govorila. Prav rad je to boril. Slabi je na tanko perpovedoval, kako je per tibim prepadi mlajfhi tolovaj sanj profil, de bi ga barez v vodo ne vergel. „Sa tega vo¬ ljo/ 4 rezhe Lenart, „bi pa tudi jeb sdej sa ne- frezhniga zhloveka profil. Ker je boljfhih mi- fel, bi mu pa vender kasen malo smanjfhali. 44 Vfi fo dobrimu dezhku prav dali. H konzu pojedine vites Teobald prime fre- berni kosarez, in rezhe: „Gofpodizlma Idema, Bog vaf shivi! Vafhi frezhni mifli, golobzhika porozhnika narediti, Sokolovzi hvalo vemo, de nefrno podrasvalino pogorele grajfhine sakopani. 44 „0 ne, ne, 44 pravi pohlevna Heraa, in ru- dezhiza jo obide, ,,Neshina prijasnob, de fe je ubosiga golobzhika ufmilila, in njena dobrotlji- vofc, de ga je meni podarila, je borila, de fe je ta pi-igodha tako frezhno istekla. Njej gre zhatt. 44 „Hvala Bogii, rezhe Ptosalinda, „de fmo barfhi s vama obema dovoijni. Pa, deklizha, sato fe nikar ne prevsemite! Lejte, ubogi firo- tek Lenart, ki je is hvaleshne ljubesni do naj- nih dobrotnikov vef safdpen in preparjeii domu pertekel, je l>res primere vezh boril, ko vidve. 44 „Refnizhno , il pravi vites Teokald, „prar ima¬ te Vina nalije v fvojo frelterno kupizo, ter dezhku napije rekozh: ,,Mositi Bog!“ mu jo po¬ da in rezhe : „Pi na naflie sdravje! Ti mi imafh kdaj moj oproda kili; ker tvoje svetlo ferze te klasiga dela, in ti na to pravizo daje . 44 Otilija pravi: „Tudi dokrimu, ufmiljenimu Adalriku fe fpodoki livaleskna folsa! Ako ki ne kil ukosiga dezkka miloftljivo fekdj na fvoj grad perpeljal — kakfhna ki kila sdcj s nami ? 44 ,,Ref je , 44 rezke llemina mati, „dokrota, ki jo je moj ranjki Adalrik uk,Osimu lirotku fkasal, nama je po vafki refhitvi, ki naji toliko vefeli, kakor ki fe kila nama pergodila, kolero pover- njena. Ali fe je pa viles Teokald proti meni in moji Ilemi, ki je tudi kres ozheta, menj klago- ferzhno oknefel? Njegova miloft, f ktero naji je fprejel, in fe soper najne nafprotnike sa naji potegnil, ni kres plazliila oftala. Njega, najniga refhenika,. je Bog sopel refkil. Piavno takti je on , svetli povrazkevavez vflga,dokriga, dobrotljivi Otilii in prijasni Nesln njuno ljukesen do naji povernil. Njemu kodi zhaft in hvala ! 44 „Gotovo,“ fklene viles , „Bogu gre, kakor vfelej, tudi sdej perva hvala! Miloftivo fe je na naf oserl, in je po nedolshnim golokzhiki velike in zhudne rezili nad nami korih Njemu kodi vezhna hvala! Torej pa tudi mi do klasih ljudi ne bodimo nehvaleshni! Kar moj mezh ni sa- mogel — mojo lahno grajfhino soper svijazkine in prekanjenokpokonzhanja obvarovati — to je gofpo- dizhna Hema s golokzhikam fpeljala. Tudi she- ne, fhe otrozi fo v kani veliko dokriga koriti, zhe fo klasiga ferza, in zhe le v Boga saupajo, kakor Rosalinda in Hema. In ker bo gofpodizh- 3 34 na Ilema to grajfhino enkrat v ki (im o dobila, in ker je v tvojih otrozhjih letih brcs mezha zefarftvn mejfko terdnjavo ohranila: bom zefarja dovoljenja profil, de bo Imela beliga goloba s seleno oljko v tvojim gerbi (ali grajfhinfkim snam- nji) imeti.' 4 Otilija mn rezhe: ,,Prav lepo ti ti to smiflil, in naoraf-h tudi ispeljati. Pa tudi jed bi rada Ile- mi neko veteljze l’torila. t£ Pomigne tvoji hzhcri. Neslia gre vim, in v kratkim golobzhik noter perleti. Neslia ga je bila v jerbafzhiki teboj per- nefla ; tode tvoji prijatlizi tega ni bila povedala. Golobzhik te ufede na Hemino raspeto roko. K Ileminimu vefelimu savsetju je imel slato oljko s slatimi perefzi v kljuni. Otilija pa pravi: „Slata oljka, lepa podoba refhitve is nefrezh, vam bo¬ di, ljuba Heriia, snamnjizhe nafhe hvaleshnolli. Moja ranjka mati to mi jo enkrat podarili, in jeli: lirn jo nekdaj namefti igle v late vtikala, v kar je tudi namenjena. Ko to mi poboshna mati oljko dali, to mi to lo pefmizo povedali, ki te je v tej sgodbi prav lepo (polnila: V- nefrezhi le k Gofpodu perbeshimo, Ko Noe te na njega sancfimo — In refhil nat bo vfih nadlog Predobri in mogozhni Bog. \fvi at m o* : l • : r -'? " B. Kanarzhik. I. TPifti nefrezhni zhaf Franzoftva, ko je bil fiari kralj ras preftol pahnjen, in mnogo plemenitih drushin v nar vezhi revfhino bilo sakopanih, je nnkraj Rena Erlavfka drushina shivela. Erlavfki gofpod je bil preblag, sal mosh, njegova shena dobra, ljubesnjiva gofpa, in njuna otroka, Karl in Lenka, fta bila sbive podobi Tvojih ftarfhev. Kakor hitro'je tifli ftrafhni punt vdal, savoljo kteriga je bilo po zeli Evropi toliko kervi in fols prelito, Te je Erlavfki is velikiga meda na Tvoje nar odrozhnifhi pofedvo med Renam in Vogefh- kim gorjem prefelil. Tukej na Tvojim gradi, ki je bil s vafjo mu podlosbno vred f Tkalovjem, s nogradi, shitifbi in s rodovitnim drevjem ob¬ dan , je lozhen od fvetovih homatij f Tvojimi v miri in tihoti shivel. Njegove podloshnilte, ki To v njem fvojiga nar vezhiga dobrotnika zhedi- li, in ki To ga lizer le kake tedne v leti vidili, je grosno vefelilo , de ga imajo sdej vedno med Teboj. Neisrezheno veliko dobriga jim je doril. Okoljfhina je bila vertu enaka ; pa blagi mosh jo je v raj fpremenil. Dobri ozhe Te je frezhniga fhtel, de je tu utegnil uzbenik biti Tvojih otrok. Nar Tlajfbi ure To mu bile tifte, kadar ju je bogozhaltva uzhil. Sa terdno je bil preprizhan, de le bogoflushnoll sa- more zldoveka v refnizi smodriti, mu pravo vrcd- noft dati, ga ofrezhiti in v nadlogi in finerti po- 37 tolashiti. Blaga mati, ravno od teh mifel navda¬ na, je bila per tem navilo' vfelej prizhujozha, in je tudi is fvojiga obzhutljiviga, poboshniga ferza zhali kako prilizhno befedizo perhavila. Pofebno sdej, ob zhali tolike nevarnolti, je ozhe v shivo govoril od boshje previdnofti in od saupanja v Boga. Kadar fe je mati v Tvoja otroka vserla, ki bota na tem smamljenim fveti shivela, in kadar je mifel v boshjo ljubesen, ki vfe vodi in vlada, njeno dufho prefhinila, ni mogla udershati fols shalohi in vefelja, in njene befede To imele mozh in shivljene v Tebi. Kar je tako le is ferza prifhlo, fe je tudi ferz prijelo. Dobra otroka fta prav pasno poflufhala, in vezhkrat fo fe jima bihre folse v ozheh utrinjale. Per viih nevarnohih, ki fo bile krog njih, fo bili harf hi in otroka dobre volje in vefeliga ferza. Mem nar tehtnifhi rezhi, bogozhahva, je ozhe otroka v viih drusih potrebnih in korihnih snanohih poduzhal; pa tudi ni opufhal, ju v tem suriti, kar je le v lepoto, in zblovefhko shivlje- nje flajfha. Per tem je pa fhe prav dobro snal na klavir brenkati, in je tako lepo pel, de mu ni bil nihzhe kof, kot le njegova shena. Sato je rnaliga Karla uzhil na klavir brenkati, krotko Lcrizhizo pa peti. Nek oblazhin, hrafhen vezher proti konzu sime fo ozhe, mati, Karl in Lenka v topli ras- fvetljeni hanizi ob šalim klavirji fedeli; ker fo fe letni zhaf svezher po navadi s godbo (ali mu- siko) in petjem ovefelovali. Ozhe je sa otroka nalafh pefmizo sloshil, lahko lepo visho perha- vil, in jo tako na klavir permeril, de je dezhek f Tvojimi perhizi bres teshave prebiral. Mali tega fhe nizh ni vedila, otroka ha ji hotla f 38 pčfmizo nenadjano vefelje ftoriti. Ko je mati f tvojim prezhitlim glatam nekaj lepih vish od¬ pela, ki jih je ozhe ljubesnjivo s brenkanjem Ipremljal, rezhe: „No, Karl in Lenka, pokashita tvoje umetnofti!“ Karl te ufede h klavirju in ga sazhne prebirati; Lenka pa f Tvojim tenkim gla- fam ftrahama, pa prelepo to le petem sapoje: Vtih slegov na fveti Se nizh ne bojim; Per nafhim Ozheti, Vem, mozh sadobim. Sc trefkanje flithi, Vetrovi buzhe; — Potihnejo pifhi, Ko Bog sap o ve. Zbe tudi rasmezhe Gofpod vfo semljo — Moj duh ne trepezhe, Se vsii’a v nebo. s V vlim Bogu te vdati, Je prava modroft; Kdor to zbe fposnati, Bo nafhel blagoti:. Nefkonzbna dobrota Je Bog do ljudi, Sato mi britkota Serza ne kali. S Mati je bila te perve petini tvojih ljubih otrok slo vefela. Nobeno foglafjc na kraljevim 39 dvori ji ni toliko radobi florilo. S folsnimi ozh- rai je objela fvoja otroka. „Bog, rc- vsamejo. Sboli in fe mora v neko Shvabfko me- bize vfeliti, dokler fe mu ne oboljfha. Rikard najine dve banizi, f zhumnato in kuhinjo, na¬ kupi nar potrebnifhiga hifhniga orodja, in ker je bil v domazhih opravilih dobro surjen, je vfe ogofpodaril. Lena mu je svefto pomagala, in 55 od jutra do vezhera s velikim vefeljem vfe dela opravljala, ki nefo njeno mozh prefegle. Erlav- fki je f pcrviga le v policiji mogel tizhati. Dol¬ go je terpelo, predin je kil sopet v Hani, zeli dan po konzi biti. Lena fi je vfe persadjala, mu dobro poltrezhi, ferze rasjafniti in zliaf per- krajfhati. Vfak dan ga je f zhem drugim ovefcli- la — sdej f kako novo jedjo, ki jo je p er vi kr at farna fkuhala, sdej f kako novo pefmijo, sdej f kakim prijetnim porozhilam. Ozhe ji je fvojo ljubesen in sadovoljnolt per flednji priliki (ali priloshnoiti fkasal. V tem pride Lenkni rojllni god. She pred belim dnevam tezhe k rpafhi Boga hvalit in mo¬ lit sa fvojo mater in sa fvojiga ozheta. Ko domu pride, lej —• fo njene nar ljubfhi zvetlize, pre¬ lepe rudezhe in modre vijolize, na okni ftale, in lepo rumen zhopaft kanarzhik, kakbrfbniga je doma imela, je bil v šali kletki ali hifbizi nad zvetlizami obeflien. Jutranje folnze je fvelld in prijasno v okno fijalo in šale zvetlize fhe bolj lepfhalo. Lena je vfa v vefelji. Nad perferzhno ljubesnijo njeniga ozheta ji folse perigrajo v ozhi. S vfo otrozhjo ljuhesnjivoftjo fe mu sahvali. „Vse- mi to sa ljuho, dobri otrok!“ ji pravi ozhe.,,Dokler fmo bili fhe v fvoji grajfhini, je bilo, kaj pa de, vfe drugazhi. S vefelizo fmo ta dan obhajali, in žela vaf ga je prasnovala. Danf pa ga bomo v tihim vefelji preshiveli.“ Napravijo boljfhi obed, per kterim je bil ozhe sopet prav shidane volje. Rikard je mogel tudi k njima perfefli. H konzu obeda pridni ftari flushabnik fhe pernefe fladzhino ali torto f zvet¬ lizami obtaknjeno in fklenizo rudezhiga vina is Elsafhkiga, njih ozhetnjave. Ozhe nar pred pije 56 na Lenkino sdravje, in po tem na sdravje fvoje shene in fvojiga timi. Tode britkolt fe sdrushi s vefeljem, in folse mu kanejo v vino. „0h, Len¬ ka!“ pravi, „kje pazh danf tvoja mati in tvoj bratez tvoj rojftni dan obhajata? Kaj fe jima je she pazh permerilo? V koliko neprijetnoft, saderg in nevarno!! fe saplete shena ali otrok, bres prijalla in varba po fveti fognana! Bog ve, zbe bomo ta dan fhe kdaj vkupej prasnovali! Sizer lim bil tako vefeliga ferza in fim tako terdno saupanje imel v boshjo previdnofl. Sdej pa veli- ltrat prav slialollnc ure prebim. Bojim fe — bojim!“ Lena fe jokaje fvojiga ozhela oklene, de bi jih potolasliila. „Le potolasheni bodite, pre¬ ljubi ozhe,“ jim pravi. j.Bog naf ne sapufti. Gotovo naf bo fhe vfe- enkrat sdrushil. Saftonj bi naf ne bil vfe tako zhudno refhil. Gotovo bo sa naf fkerbel! :i 0 fe ve de ho! - ‘ rezhe Ri¬ hard folse fi otiraje. Vli umolknejo. Britkoft jim ferza navda — vii fo ganjeni. Per ti prizhi sazhne kanarzhik visho lille puhni peti: Vlili slegov na fveti Se nizh ne bojim; Per nafhim Ozheti, Vem, mozh sadohim. Lena s savsetjcm fterne roke in rezhe: „Ozhe nebefhki, kaj 11 je to? To je perva pefmiza, ki fe je je Karl na klavir brenkali, in ki lim fe je jcft peti uzhila — ki fmo jo ravno takrat peli, ko fo vaf, preljubi ozhe, vjeli. 4 '' Ozlie, Le¬ na, Rikard — vfi trije fe ftermu v ptizha vsrejo. Dvakrat, trikrat to visho povsame. Ni bilo dru- 57 gazhi; ravno tifta pefmiza je bila. Le glafka ne manjka. „To fe mi pa prav zhudno seli !“ pravi ozhe, ter fe odkrije. ,,Ljubi Bog, miflirn, de mi so- pet hozhefh dati mojo sheno in mojiga finu Karla. Le od nji fe je ptizh samogel pefnrize nauzhiti, deliravno ne urnem, kako! O Rikard, kako li vender ptizba dobil?“ Rikard mu pove, de je ljubo shivalizo vzherej od mladiga Tirolza kupil. „0 podvisaj fe in tezi, kar morefh,“ rezhe Erlavfki, ,,in poifhi ga. Morde nam bo vedil kaj fporozhiti.“ Rikarda ni dolgo nasaj. Erlavfki in njegova hzlii ga vfa nepokojna prizhakujeta. ,,V kolikfhni revi morata biti,“ pravi ozhe, „zhe da zlo to ljubo shivalizo mogla prodati. Ali morebiti Ita she meriva, in ptizhek vfe njuno premoshenje, ki ga nama sapuftita. „Na sadnje pride Rikard f Tirolzam. Tode mladenezh od kanarza ne ve nizh pofebniga povedati. On ga je od nekiga paftirja na dirolfkim kupil. Pa na oprafheva- nje Erlavfkiga gofpoda ga sagotovi, de je taka sliena f takfhnim dezhkam ref v njegovim kraji, de je torej mogozhe, de bi bil ptizhek kdaj njun. Pravi, de je gofpo vfako nedeljo v zerkvi vidil, in dezhka, ki fe k gofpod-fajmofhtru hodi uzbit, vezhkrat frezhal. ,,Dezhek,“ mu rezhe, „she mora biti nesnano uzhen, ker je vfelej veliko bukev s jermenam prevesanih na hrebti nefel. Tiroliz gofpeno in dezlikovo podobo tako na tanko popifbe, de vli s enim glafam in v ve- felji savpijejo: „So she — fo she gotovo! „Serzh- no in f folsami hvalijo Boga, de jim je po fvoji prezhudni previdnofti prebivalifhe njih pre¬ ljubih rasodel. Erlavfki mladenzha fhe prav is- 58 prafha po kraji, v kterim shena shivi, in po po¬ ti, ki tjekej kashe, in podari Ttermezhiniu Tirol- zu sa odkritoferzlmo pripoved velik tolar. Bersh To fe jeli na pot napravljali. Erlav¬ Tki nobene TlaboTti vezh ne zhuti; vefelo Tporo- zhilo ga je bolj pokrepzhalo, ko vTe sdravila. Lena mu pomaga Tpravljati, Jakob pa vosek perpravi in gre k kerzhmarju ali ofhtirju po rujavza, ki mu je le sa hrano flushil bres pla- zliila. Koj drugi dan jo odrinejo na Tirolfko. Tudi ljubiga ptizhka ne posabijo; obelijo ga v njegovi kletki na obrozh, nad kterim je bila bela llreha raspeta. Erlavfkimu gofpodu in Le¬ ni je kratek zhaf delal, in ji f Tvojo lepo peT- mizo ovefeloval. VI. Erlavfki je f Tvojo tovarTliijo in kmezhkim vosam Trezhno perThel v vaT, v ktere Tari je bila ToTeTka Zherna-pezh. Nategama gre k go- Tpod - TajmoThtru. Oni mu vTe poterdijo, kar je mladi Tiroliz pravil, ki je T kanarzi kupzbeval. ErlavTka goTpa in njen lin Tta bila The per slav¬ ljenji. „Samo de,“ mu duhoven reko, ,,dobra goTpa nesmerno shaluje. Svojiga ljubiga mosha mertviga miTli, in kar je to neTrezbno porozbilo prejela, v njeno Terzc pazh ni bilo nobeniga veTelja. Komej je nevarno bolesen ushugala, ktero ji je sbalolt nakopala, in le s veliko te- sbavo in pozbali Te ji je oboljThalo.“ ErlavTki vpraTha, od kod de je to lashnjivo porozbilo. GoTpod-TajmoThter perneTo zel kup noviz, poiThejo lili smed njih, in ga prednj po- loshe. ErlavTki prav T Tvojimi ozhmi bere na 59 natifnjenim Mi, de je bil ta in ta dan ob gla¬ vo djan. Kakor fe mu je koli to zhudno sdelo, fe je pa vender kmal v to rezh svedil. V ta- zbafni smefhnjavi je bil tak pregrefhek kaka nar manjfhi nerodnoft. Ali fo posabili njegovo ime is she fpifaniga bita umorjenih isbrifati — ali ga pa morde nefo hotli sbrifati, de bi jim ne bilo treba odgovora dajati, sakaj de fo ga puftiii uiti. Erlavfkimu gofpodu fe je v ferze usha- Klo, de je to lashnjivo nefrezhno porozhilo nje¬ govi sheni tolikfhno britkoft napravilo, in jo fko- rej umorilo. Gofpod-fajmofhtrova mifel je bila, de fe ji vefelje, kije zhaka, le s veliko varnoft- jo fme porozbiti. Nato fe pogovore s Erlavfkim gofpodam, kako bi fe to fpeljalo, in po tem fe vli napravijo proti Zherni-pezbi, defiravno je bilo she slo o mraki in neprijetno vreme. Zeli dan je desh fhel, in ker je v ti desheli poprej sima, fhe sazhne slo fneg iti. Srezhno dojdejo na verh gojsdnatiga hriba, f kteriga fo fe fkosi jelovino v globokim doli vidile niške kozhe s ravnimi, fneshnatimi ftrehami in s dimniki, ki fe je ravno is njih kadilo. Tukej pod goftimi jelkami, ki fo popotnike f fvojimi proftertimi vejami vetru in mokroti branile, fe ufedejo na mahnato fkalo: Rikard pa jo nar pervi udari proti bajti, ki fo mu jo perljudni duhoven f per- ftam fkosi luknjo med vejami pokasali. Erlavfka gofpa je fedela v zherno oblezhe- na per ognjifhi, in fhvigajozhi plamen je she rasfvetloval mrazhno isbizo. Nogovize je fhe pletla, in dezliek ji je is nekih bukev bral. Ko svefti- ga flushabnika f fivimi lati ugleda, sakrizhi in delo ji pade is rok. Vanj plane, in ga f folsa- 60 mi vefeljain shaloki tako perferzhno posdravi, kot bi bil njen lahni ozhe. Tudi Karl je od vefelja fkorej is uma. Gofpa rezhe harzhiku fe na lefeni kol ufehi, ki ga je Karl k ognji permeknil. „0h, Rikard,“ ga ogovori, ji nafproti per ognji fedezhiga— „tako le fe moramo fpet viditi. Oh, od kervave fmerti nar boljfhiga mosha ti ne bom pravila ; ta fpomin je preshalohen. Pa kakfhna je bila s Lenzhizo? Ali je umeri dobri otrok, kakor je vrazh previdil? Oh, morebiti je njena ijubes- njiva podoba she sdavnej prah in pepel!“ Rikard ji pove, de je prijasni vrazh otrokovo bolesen ta¬ krat le malo nevarnifhi delal, de bi bil mater loshe k begu pregovoril, de b je Lena kmalo opomogla, in de je odlihmal zhverha in sdrava. Mati je vfa v vefelji, in radohi fe ji utrinjajo ozhi. „Kako pa“ mu rezhe resno in f temnim pogledam, „de je neb feboj perpeljal? Sakaj je neb otel nefrezhnimu ozhahvu, kjer b nobene dobe ni shivljenja fveha ? Kako ii bil v kani, fe bres nje na pot podati, terdi mosh? Sakaj b — —“ Ne more isgovoriti, kar fe duri odpro, in fe Lena k fvoji materi fpuki. Tudi Karl pritezhe k fvoji fekrizi. Vefelifhih fols pazh ni bilo pre¬ litih, kakor jih je frezhna mati tozlbla, ko je oba otroka fpet v rokah dershala. Tode kmalo fpet britkok radok preshene. „Oh, de bi fhe shivel moj ljubi mosh,“ rezhe, ter fe jokaje v nebo vsre. „0 potlej bi moje ve- felje do verha perkipelo. Pa tako ka, preljuba otroka, uboge kroti bres ozheta, in vajin pogled saterti materi ferze s shalokjo navdaja! S zhem vama samorem pomagati revna vdova, ki b ne vem f vet vati 1^ 61 S dej jo Rihard sazhne lepo perpravljati na vefelo porozhilo refhitve frojiga gofpoda. Pa Er- lavfka je Lila she ferzhneji, kot je Rihard mi- flil. Veliko vefelje, do briga karzhika fpet viditi, in fhe vezhi, Tvojo hzher sopel objeli, je blago sheno k nar vezhi radoki perpravljalo , fvojiga mosha, ki ga je she umorjeniga miflila, fpet shiviga viditi. S utripajozhim ferzam je blagi mosh she dolgo pred durmi Ital, kjer je fleherno be- fedo lahko flifhal. Ko gofpa is Rikardove govorize ozhitno sve, de je njen mosh fhe shiv, in ko vfa v vefelji savpije : „Tak shivi! O vekomej hodi zhefheno boshje ufmiljenje, ki ga je njegovim morivzam o telo! O gotovo ni delezh! O otroka, pojdita, pojdita — le bersh k njemu ! u — v tem Erlavfki gofpod duri odpre, in od vefelja fkorej is uma sleli v raspete roke fvoje shene! Dobro sheno pa, ki je fvojiga ljubiga mosha doforej merlviga ob¬ jokovala, in ga fpet shiviga pred feboj vidi, ne¬ kako pofebni obzhutljeji obidejo. Plafhna in bo- jezha, kakor bi fhe ne verjela, de je saref on, ga ogleduje v ognjeni fvitlobi pred njo kojezhiga. Ne more isrezhi, koliko frezhnolt v ferzi obzliu- ti, le to je djala: „0 kolikfhna blagoll naf v ne¬ belih zhaka, kjer bomo toliko ljubih fpet vidili, ki jih mertve objokujemo. 44 Ozhe in mati, fin in hzhi, zhaftitljivi faj- mofhter in svefti flushabnik fo bili per ognjifhi zeli vezher prav dobre volje. Tudi kari Tiroliz in gofpodinja ka k njim perfhla, in fe nad vefe¬ lo pergodbo prav is ferza radovala. Drugo jutro pa dobe fhe eniga gohti, ki je k sdrushenju blage drushine sa Bogam nar vezli perpombgel. Rihard pernefe kanarza, ki ga je bil 62 pretekli vezher v farovshi puftil. Karl fe slo ras- vefeli, ko fvojiga ptizhka fpet ugleda. O materni bolesni je fkosi odperto okno ufhel, in odiihmal Karl ni nizh vezh od njega svedil. Erlavfki sdej na tanko pove, kako je po kanarzi prebivalifhe fvoje shene in fvojiga finu rasodel. Erlavfki gofpej fe folse vefelja in hvaleshnofli nad prezhudno boshjo previdnoftjo po lizih udero. „Dobri Bog rezlie f fklenjenima rokama, „ti fi tako ober- nil. Po ti le letajozhi shivalizi fi mojimu mo- shii povedal, v kterim odrozhnim kotizhki semlje prebivam! Ako bi ne bil tako naglo fem perfhel, bi bila pazb to simo shalolli fkopernela!“ Karl vefel fvojo hvalo s materno fklene. ,,Kaj ne,“ pravi, „to je bila pazh frezhna mifel, de fim ptizhka ravno to pefmizo nauzhil. To bi pa vender ne bil miflil, ko fim bil sgube ptizhka toliko shaloften, de mi ga je Bog le salo odvsel, de bi mi ozhka in feftrizo — in fhe ptizhka na verh — fpet dal. Tu fe prav ozhitno vidi, kako nam Bog majhno nefrezho samore oberniti v ve¬ liko frezho. „Imafh prav, ljubi Karl,“ mu pravi ozhe. „Vfe nafhe latline nam je Bog odvsel, de bi nam boljfhi saklade dodelil. Menim, de fino vfi po ti zhafni sgubi vezhi krepoft (ali zhednoft) do- fegli, proti kteri lefk in blagovitoft nizh ne velja, ki ima farna vezhno vrednoft v febi. In more¬ biti nam Bog kdaj tudi zhafno pofeltvo sopel da, kakor tebi tvojiga kanarzhika.“ Pallir, ki mu je Karl narozhil, de bi munje- goviga kanarza vjel — in ne de bi ga bil na- saj dal, ampak ga je ptizharju prodal — je vef oftermel, ko ga gofpod-fajmofhter savolj tega terdd primejo in mu povejo, de je ptizh vezli milj 65 od tod v drugi desheli tatvino rasodel. „Moje shive dni ne Lom nikoli vezli kaj nepofliteniga flori]," rezhe dezhek; ,,ker sdej dobro vem: Kar fvet ima sdej fkrito, bo enkrat vlim ozhitno.“ Erlavfki fklene v ti revni bajti simo prebi¬ ti : Rikard pa Te v blishnjo kozho vfeli. Kanar- zbika denejo ravno na tiki kraj, kjer je bil, pre- din je ufhel. Lena ga pridno ofkerbljuje, in mu tudi po simi vlaki dan kako seleno perefze da, ali pa kak frov kerhelj. Vezhkrat, kadar je bla¬ ga drushina o Tvitlih simfkih dneh v isbizi Tede v fneshnato okoljfhino in v temno jelovino gle¬ dala, je ptizhek visho te pefmize sapel: Viih slegov na fveli Se nizh ne bojim; Per nafhim Ozheti, Vem, mozh sadobim. in po tem ib karfhi in otroka zelo pefem ispeli, ki jih je potolashila in k dobrimu fpodbodla. V marlikakim sbaloknim pergodki in v britkih iker- beh, ki fo to drushino fhe sadele, je bilo vlim veliko rasvefeljenje, zbe je ptizbiza nanaglima Tvo¬ jo pefmizo sapela, in nato s vefelim glafam sa- shvergoiela. „Vanj hozbemo saupati,“fo djali, „ki nam je po tem ptizbki, po ubogi kvarizi, she enkrat tako prezbudno pomagal. On, ki nam mnogoterama samore pomagati in nam je doflej pomagal, nam bo tudi sanaprej pomozhnik.“ „Kaj pa de,“ rezhe kari Rikard, „jek ravno tako miflim. Pogled revnih ptizbkov tle pred oknam o velikim fnegi in budim mrasi mi vfe- lej ferze gane. Vfelej Te beTed domiflim: Po¬ glejte pliz pod neham. Ne Tej e jo, ne sbanjejo, 64 ne fpravljajo v skitnize, in vender jih vafh nc- befhki oo preshivi! In ali nelie vi veliko vred- nifhi mem njih? Pa kadar to le ptizhizo pogle¬ dam , mi te hcfede fhe globokeji v ferze feshe- jo, in kadar zib fvojo pefmizo sapoje, ne mo¬ rem vezh maloferzhen biti —■ bodi fi Ibe tako hudo na fveti, in naj fe fhe tako terda s nami godi. Kdor ptizhe preshivi, naf ni v liani po- sabiti.“ Blaga drushina je mogla fhe nekaj zhafa marfikakfhno britkoli preftati — pa napofled fe je sopel fmela v fvojo ozhetnjavo verniti, je fvo¬ jo laiiino vezhi del fpet prejela, in Erlavfka fta fe sopet v bogaftvi in premoshenji vefelila, ker fta bila v liani, fvojim prijatlam v nadlogi, do- brimu Rikardu, njegovi sheni in njegovima finu, ftarimu ribzhu in flehernimu, kteri jima je koli kako dobroto fkasal, vfc po fvoji volji poverniti. : ■ ' ■ v. . . .» •; ‘v' . , C‘S s '- ^ ' f s &**p'f9 P . m .* h ■:■■■ ■■ rt ■ ■iliiliS® » -JSIM« 'vg't(. Šm-S&t, 5 V 1 ZiJUBMAKI. Jiatifoi! Joslief Glasnik