Leto LXVM št. 62 Ljubljana, sreda 16. marca 1932 Cena Dir? 2.- SLOVENSK m Iznaja va&fc dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — InseraU do SO petit a PtD 2.—. dO 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >SlovenskJ Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica št. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312« PODKL2MCK: MARIBOR, Grajski trg St. 8____CELJE, Kocenova ulica 12. — OtL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska C Tel. St. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. POLOŽAJ NAŠE INDUSTRIJE Skupščina Centrale industrijskih korporacij — Položaj industrije ▼ dravski banovini — Industrija zahteva večjo zaščito, kontrolo uvoza ter znižanje davkov in obrestne mere Beograd, 16. marca p. V dvorani industrijske zbornice se je vršila včeraj in danes zaključila 16. redna skupščina Centrale industrijskih korporacij. Predsedoval je guverner Narodne banke Ignjat B a j 1 o n i, zastopane pa so bile vse industrijske panoge v naši državi. Zborovanje se je pretvorilo v pravi gospodarski parlament, ki je razpravljal o vseh perečih vprašanjih naše industrije. Navzoči so bili tudi številni narodni poslanci, ki so prav živahno posegli v debato. Glavni referat o položaju industrije v državi je podal g. A r k o, podpredsednik Centrale industrijskih korporacij. V svojem govoru je poudarjal, da se dela industriji krivica ter da so neupravičene kritike, ki so bile na račun industrije izrečene ob priliki proračunske debate v Narodni skupščini. Napačno je, ako se v dobi sedanje krize upošteva samo kmetijstvo, ker je tudi industrija, ki preživlja 700.000 delavcev, v zelo težavnem položaju. Naša industrija še nima one trdne osnove, kakor veleindustrija drugih držav, ker se naša industrija šele razvila in skuša vedno bolj prilagoditi našim prilikam in potrebam. Dosedania carinska zaščita ni dovoljena in bo treba resno misliti na to, kako se bomo po vzgledu drusrih držav tudi mi kar naTboH o^aTnosvorili V debati je povzel besedo tudi zastopnik Zveze industrijcev za dravsko banovino g. inž. Š u k 1 j e, ki je podrobno orisal položaj industrije v dravski banovini. Zlasti je opozarjal na krizo, ki jo preživlja lesna industrija, od katere ne živi samo industrija, marveč široki ljudski sloji Izvoz je padel v dobi zadnjih dveh let skoro za milijardo kubičnih metrov, vrhu tega pa so nazadovale še cene. tako da preživlja ta industrijska panoga najhujšo krizo. V dokaj sličnem položaju je železarska industrija. Največje podjetje na Jesenicah je baš danes ustavilo obratovanje in na tisoče delavcev in njihovih svojcev je brez kruha. Omejitve so na dnevnem redu. Steklarska industrija je popolnoma ustavila obratovanje. Tekstilna industrija je v krizi. Govornik se je v svojem nadaljnjem referatu bavil z ukrepi, ki bi bili potrebni, da se olajša položaj industrije. Predlagal je predvsem revizijo carin, znižanje železniških tarif ter zahteval, da se uvede cenzura vsega uvoza, ki naj se koncentrira pri finančnem ministrstvu. Obširno se je govornik bavil nato z. davčnim problemom in nastopil proti visokim samo-'inravnim dajatvam Vlada odnosno Narodna banka naj bi prisilila denarne zavode, da bi znižali obrestno mero, dober vzgled pa naj bi dala Narodna ban- oama <=vo ipm srovoni "ie nato bavil s socialnim zavarovanjem in je zahteval decentralizacijo delavskega zavarovanja ter avtonomijo okrožnih uradov. Zborovalci so sprejeli njegova izvajanja z velikim odobravanjem. Med drugimi je nato govoril narodni poslanec g. K r e j č i, ki je orisal delo Narodne skupščine in naglasil, da je novi parlament zelo agilen in aktiven ter si prizadeva, da bi s primernimi ukrepi kar najbolj omilil sedanjo gospodarsko krizo ter našel zlato srednjo pot med nasprotujočimi si interesi industrije in kmetijstva. Govornik je nato opozarjal na težaven položaj delavstva, ki je ostalo zaradi krize v industriji brez zaslužka in kruha. Govornik je pozival industrij ce, naj delajo s svojim delavstvom roko v roki. Saj naš delavec ne stavi nikakih pretiranih zahtev, niti ne zahteva povišanja mezd, nego hoče samo dela in zopet dela. Zato morajo imeti industrijci srce za delavca in mu po svojih najboljših močeh pomagati Ta apel g. narodnega poslanca Krejčija je napravil na vse navzoče zelo lep utis in je izzval viharno odobravanje. Sledili so nato še razni referati, nakar je bilo zborovanje zaključeno. Poseben redakcijski odbor bo sestavil resolucije, ki bodo izročene vsem mero-dajnim činiteljem obenem s predlogi za olajšanje sedanje krize. Znižanje davkov za 140 milijonov Važni davčni zakoni pred Narodno skupščino — Zahvala prezidenta Masarvka Beograd, 145. marca. Narodna skupšči na ie je včeraj po tridnevnem odmoru zo pet sestala. Na včerajšnja seji je bil po daljši debati odobren zakon o izpremetn-bi taksnega zakona. V debati sta govoTila med drugimi tudi narodna poslanca g. Ve-koslav Spindler in Albin K o m a n, ki sta se zavzemala slasti za znižanje on^b taks, ki zadenejo predvsem kmečko pre bivalstvo. Skupščina je naposled zakon v načelu in podrobnostin sprejela. Danes dopoldne je Narodna skupščina pričela razpravo o zakonu o katastru zemljišč, o izpremembah neposrednih davko7 in o davčnih olajšavah, ki so v zvezi s tem zakonom. Pred prehodom na dnevni red je podpredsednik dr. Hasanbegovič, ki predseduje današnji seji srporočil, da je sprejelo prodsedništvo Narodne skupščine od prezidenta čehoslovaške republike naslednjo zahvalo: Srčno se zahvaljujem za tople želje, ki ste ml jih sporočil) ob priliki mojega roj Btnoga dne. Pošiljam iskrene pozdrave zastopnikom bratskega naroda Iti od srca želim uspeha v energičnem delu 'a povzdi-go naroda in konsolidacijo države. ste Narodna skupščina je sprejela to sporočilo z dolgotrajnimi ovacijami prezidem tu Masarvku In bratski češkoslovaški republiki. Skupščina je nato prešla na dnevni red. Po poročilu, ki ga je podal v imenu odbora narodni poslanec dr. Oton Gavrilo vi C, je povzel besedo finančni minister dr. D j o r d j e v i ć, ki je v svojem ekspo-zeju naglašal, da je glavni cilj tega zakona olajšanje davčnih bremen. Predlagane izpremembe pomenijo znižanje davkov za 140 milijonov dinarjev. V debati, ki se Je razvila na to, je govorilo večje števiio poslancev. Seja ob nri ko to poročamo, še traja. Senat je imel včeraj popoldne sej«, na kateri je odobril zakon o žemskila obrtnih šolah in zakon o ženskih strokovnih učiteljskih šolah Danes popoldne bo pričel senat razpravljati o proračunu. Irska proti Angliji De Valera bo odpravil prisego zvestobe angleškemu kralju in ustavil vsa plačila Angliji London, 16. marca. V političnih in diplomatskih krogih z napetostjo zasledujejo razvoj odnosajev med Anglijo in Irsko po zadnji volilni zmagi De Valere. Poznavalci razmer so že prej napovedovali, da bo De Valera pokrenil akcijo za popolno odcepitev Irske od Anglije. Zdi se, da se bodo te napovedi uresničile. Včeraj se je nova irska vlada predstavila parlamentu. Pri tej priliki je imel De Valera govor, v katerem je napovedal, da bo odpravil prisego zvestobe angleškemu kralju ter da bodo odslej irski državljani odgovorni samo vladi, odnosno predsedniku republike. Prav tako je izjavil, da bodo ustavljena vsa plačila, Id jih je dosedaj vršila trska napram Angliji, tako da bo vzpostavljena popolna samostojnost Irske republike. Rudarska katastrofa na Češkem Praga, 16. marca. Včeraj popoldne je izbruhnil v rovu »Marije Pomagaj« blizu Falkenaua iz neznanega vzroka požar, zaradi katerega se je pozneje rov podsul. Pri tem je zasulo 17 rudarjev, izmed katerih so jih mogli po trudapol-nem delu rešiti 13 živih, ostali štirje pa so bili že mrtvi. Kakor domnevajo je požar nastal zaradi tega. ker so se blizu rova igrali otroci in zažgali suho travo. Žalostna statistika Bukarešta, 16. marca. Včeraj so vsa na-cijonalna in kulturna društva v Rumuniji priredila skupno protestno zborovanje proti postopanju ruskih omejnih straž v Besa-rabiji. Govorniki so na zborovanju navajali statistiko po kateri je bik) na rumunsko-ruski meji ubitih v zadnjem letu 100o oseb, od tega 756 moških. 12 žensk ostali pa so bili otroci. Na zborovanju je bila sprejeta obširna resolucija, ki zahteva od vlade, naj stori primerne korake, da se temu divjaškemu postopanju napravi konec ter zahteva mednarodna intervencija. Devizne omejitve ovirajo tujski promet Split, 16. marca. Tukajšnje tujsko prometne ustanove so izvedele, da bi več avstrijskih in nemških dobrodelnih društev hotelo poslati svoge negovance v Dalmacijo, da pa tega ne morejo zaradi strogih deviznih omejitev. Zaradi tega so se tujsko prometne organizacije v Dalmaciji obrnile na vlado s prošnjo, naj intervenira pri avstrijski ki nemški vladi, da se vsaj tem društvom omogoči poset našega Primorja. Gre pred vsem za društva, ki imajo na našem Jadranu svoje domove. Tako n. pr. avstrijski invalidi, nemško dijaško podporno društvo in avstrijsko podporno društvo Societas. Vodja Heimwehra bankroten Dunaj, 16. marca. Kakor se je izvedelo v političnih krogih, je rasel vodja avstrijskega Hiemwehra knez Rudiger Starhem-berg v finančne težave. Na rodbinskem svetu, ki se je sestal v Linzu. je bilo sklenjeno, da se Starhemberg Izžene na Pre-darilo, sanacijo njegovih financ pa bo vzela v roke rodbina. Kakor se zatrjuje. Ima knez Starhemberg 4.2 milijona šilingov meničnih dolgov, glede katerih bodo skušali doseči člani njegove rodbine poravnavo. Zaradi finančnih težav Starhem-berga je seveda zelo prizadet tudi Heinv wehr, ki ga Je večinoma podpiral Starhemberg |z svojih sredstev. Negorljiv papir Berlin, 16. marca. Znatni nemška izumitelj Paul Braun, ki ima že nad 50 patentov, je prijavil sedaj nov patent. Izumil je negorljiv papir. Papir, ki se impregnira s posebno tekočino, postane negorljiv, vendar p« se prav nič ne razlikuje od navadnega papirja. S tr> tekočino se da impregnirati tudi blago za obleke isi slično. Samomor Jugoslovenke ▼ Bademi Dunaj, 16. marca. V nekem sanatorij* t Badenu je včeraj poopMne izvršila samomor neka Gusti Ana Polika, iz Banjaluke. Skočila je skozi okno svoje sobe v četrtem nadstropju ter je obležala mrtva, Fiat brez dividende Turili, 16. marca. Fiatove avtomobilske tvornice letos zaradi nazadovanja produkcije ae bodo izplačale ni kake dividende. V poročilu občnega zbora se povdarja. de je produkcija padla za 45 odstotkov. Velika poneverba v ItaOji Rim, 16. marca, AA. Policija je aretirala odvetnika FtlipelHa. bivšega ravnatelja rimskega Ksta »Corriere ItaJiano*, ld je poocvcrfl dva mtHjona Kr v nekem italijanskem podjetju za avtomobilske gumijaste obroče. Začasna zopetna uvedba ukinjenih vlakov Za praznike bodo za čas od 19. marca do 6. aprila zopet uvedeni ukinjeni vlaki na progi Ljubljana-Maribor in Ljubljana - Novo mesto Ljubljana, 16. marca. Železniška direkcija objavlja: Pričenši s soboto, dne 19. marca 1932 do vključno srede, dne 6. aprila 1932 vozita zopet na progi Ljubljana gl. k. — Maribor gl. k. potniška vlaka štev. 617/518 in 519/620. Vlak štev. 617/518 odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 7. uri 27 mir::t ter prihaja v Maribor gl. kol. ob 11. uri 36 minut. Vlak štev. 519/620 odhaja iz Maribora tri. kol. ob 9. uri 10 minut ter prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 13. uri 46 minut. Prieenški s ponedeljkom, dne 21. marca 1932 vozita zopet do vključno srede, dne 6. aprila 1932 na progi Ljubljana gl. kol. — Novo mesto potniška vlaka štev. 9212 in 921%, t. j. odhod i/ Ljubljane gL kol. ob 12, uri 50 min. ter prihod v Novo mesto ob 15. uri 30 min., odnosno odhod iz Novega mesta ob 4. uri 25 min, in prihod v Ljubljano gl. kol. ob 7. uri 7 min. Navedena vlaka na velikonočno nedeljo, t. j. dne 27. in 28. marca 1932 ter nadalje na belo nedeljo in na praznik Marijinega oznanenja, t, j. dne 3. In 4. aprila 1932, ne vozita. (AA) Ženevski razgovori češkoslovaška in Madžarska proti sodelovanju Nemčije v podunavskem gospodarskem bloku ženeva, 16. marca. V ožjem krogu je imel včeraj bivši madžarski državni podtajnik Hantoš predavanje o Tardieujevem načrtu. Primerjal ga je s svojim nacrtom podunavske federacije ter naglasil, da se sistem kontingenti ran ja, ki je oil uveden med Avstrijo in Madžarsko, ni izkjLzaJ za dobrega ter da se je ta akcija popolnoma izjalovila. Po njegovem mnenju je sistem preferenčnih carin, kakor jin predvideva Tardieujev načrt, mnogo povoljnejsi, zlasti še, će se bo posrećilo rešiti podunavske države sedaj veljavne klavzule o največjih ugodnostih napram velesilam. Sodelovanje Nemčije pri izvajanju teg-a načrta zaenkrat ne bi bilo mogoče, pač pa bi se lahko Nemčija kakor tudi Bolgarija in Švica pozneje priključile temu podonavskemu gospodarskemu bloku. ženeva, 16. marca. Dr. Beneš jfs v razgovoru s Tardieujem ponovno naglasil, da je Češkoslovaška zaenkrat proti vsakemu sodelovanju Nemčije pri snovanju podu-navskega gospodarskega bloka, ker bi vsaka udeležba Nemčije zopet izzvala vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji, češkoslovaška pa nima nič proti temu, da ae finančno podpre Avstrijo m Madžarsko, seveda pa mora tudi zase sahtevati prfr-merne kredite. Pariz, 16. marca. Francoski fietl se ob-£i:no bavi jo % razvojem Tardieujevth ra»-govorov v Ženevi m podčrtavajo, da so m pojavile velik© težkoce. Po mnenju >Ma~ tlna< Je glavna ovira kreditno vprašanja. Tardieci je spoznal, ru se Je posrečilo z majhnim letalom angteškega tipa pre-letetn Ande Letalec ie vozil 6000 m visoko in >e preletel pot v eni uri in 50 minutah. Pogajanja v Šanghajn šanghai, 16. marca. AA. Na včerajšnje« sestanku zastopnikov Kit^ske in Japonce, ki so mu prisostvoval tudi predstavniki velesil, je bilo sklenjeno skupno japonsko-kitajsko besedilo o tolmačenju resolucije Društva narodov z dne 4. marca t. 1. To besedilo bo sedaj predloženo kitajski r» japonski vladi Kitajska je odnehala od svojih prej5nj3i zahtev in ne vztraja več na tem, naj bi se japonske čete umaknile s svojih sedanjih položajev še pred japorrsko-kitajskimi pogajanji. Izboljšanje angleških financ London, 1«. marca. Deficit v državnem proračunu za tekoče leto znaša 24.2 milijona funtov. Lansko leto >e znašal fcffett 44.1 imJKjona funtov. To izboljšanje je predvsem posledica točnega plačevanja dav&ov, ker so angleški davkoplačevalci letos že v prvih d ven mesecih plačali s kopo vse tekoče davke. Praški rabin napoveduje skorajšnjo rešitev Lindberghovega otroka Praga, 16. marca. Veliki rabin Wciss, ka biva bifeu Bratislave, je prejel danes brezžično brzojavko iz New Yorka s sledečo vsebino: »Kaj je z Lindbergovim otrokom? Predsednik Cahan. Brezžični odgovor plačam« Veliki rabin Weiss je odgovoril: »Otrok bo najden Se v teku tega tedna.« Veliki rabin WeisQ je znan kot čudežni prerok in so ga tudi svoječas-no, ko je obolel angleški kralj, brzojavno profili, naj moli za njegovo ozdravljenje. Francoski proračun sprejet Pariz, 15. marca s. Zbornica je v teku današnjega popoldneva sprejela s 386 proti 133 glasovom proračun za leto 1932. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2284.51_2295.87. Berlin 1344.&8—1355.38, Bruselj 789 '« do 793.52, Čarih 1094.35—1009.85, London 205.01—206.61, Newyork ćek 5638.61 1o 5666.87, Parli 322.80—223.92. Parada 1G7.31 168.17, Trst 292.54—294.94. INOZEMSKE BORZE. Čarih* Beograd 9.02. Pariz 20.36. London 1S.76. Newyork 517, Bruselj 72 20. MIlan 36.77 In pol. Madrid 39.40. A hordami 208.70. Berlin 123, Sofija 3.74. Praga 15. 29, Varšava 57.90, Bukarešta 3.08. Rti su S. »8L0VEN81TI NAROD«, dne xT3. marca imsz Štev fO Na Jesenicah počiva delo Opolnoči so delo v tovarnah KID ustavili — Velik shod kovinarjev Jesenice, 16. marca. Opolnoči je obstalo vse delo in le ISO delavcev Je še ostalo v tovarnah, da jih varujejo ognja. Delavstvo je davi tudi javilo družbi, da sprejema vse direktive glede razdelitve dela, ki je potrebno za varnostno službo podjetja ob času, ko obra+ stoji, pomirilo se je pa tudi razburjenje, ki je pred dnevi nas tak) med delavstvom zaradi nek a t en h višji.i uslužbencev KID Predsednik KID g. Westen je že dva dni v Beogradu, kamor je odšel intervenirat na vsa m ero daj na mesta za primemo pomoč, kakršne je dobilo Se več drugih 1 T 1 t tf »I IjtT tV t T M k. - , . . .< * a , i. _ £«c ffcri i u i J j.!. I r i T *. i l .' . * , . , *. . . . . ,', Danes deio počiva in potrto delavstvo obupano čaka reši ln ib novic. Povsod vla data tišina in popoln mir, ki naj-gilaisnejs" pričata kako globoko je vse prebivalstvo pretreseno :.h kako vaorna je disciplina delavstva. Včeraj ob 26. so imeli kovinarji velik shod. Tako na tem, kakor na splošnem shodu, ki se je pričel ob 18., se je pokazala stroga disciplina delavstva ne glede na osebna prepričanja in na opredeljenost po vseh treh organizacijah. Shod je otvoril g. Jeram. ki je poudarjal: Vsa pota so zaman! Ves trud je bil zaman! Zaman tudi posredovanje gospoda VVesfcna v Beogradu! Nadalje je g. Jeram poročal o razgovorih glede zasilne prehrane, glede bolniških blagajn, glede starostnega zavarovanja, o prejemkih premoga in drv in je po enotirnem govoru zaklical: Ali vsi na delo, ali nobeden! Pri pogajanjih s KID so de-}*rvski zaupniki poudarjali, kolifca škoda bo nastala v martinarnah in kakšne bodo posledice za vse Jesenice. Govornik je objavil pristanek delavstva, da nadaljujejo svoje delo gasilci in druge ukrepe, ki so bih* izdani iz varnostnih ozirov. Tako bo ostalo v tovarni okrog 130 mož. Kot drugi govornik je nastopil jeseniški župan g. Žabkar. Dejal je, da hoče govoriti stvarno kot predstavnik občine in socialno čuteč človek. Delavstvo, kakor tudi delavske žene, so vedno dokazale strogo disciplino m so se zadržale povsem mirno. Njihova sveta pravica pa je. da žive človeka dostojno življenje. Kolikor bo v njegovi moči. je zagotovil, bo storil vse da občinski svet prepreči katastrofo, drugače bo pa žrtvoval vse svoje moči za pomožno prehranjevalno akcijo. katero je pokrenfi v imenu Koroške Bele in Jesenic. Sporočil je zbranemu delavstvu in ženam. da bosta po sklepu občine drevi on in mestni župnik Kastelic odpotovala v Beograd intervenirat, m sicer prvič, da bi KID dobila denar od Nrodne banke, drugič, da se zaposli vse delavstvo in tretjič, da se v primeru, če ne bi bilo mogoče uresničiti ne prve. ne druge zahteve, omili beda. Obiskala bosta vsa pristojna ministrstva, se zglasila pri Centralni borzi dela in zahtevala za prehranjevalno akcijo po 500.000 Din na mesec, predvsem bosta pa seveda prosila naše ministre, senatorje in poslance za posredovanje ter se zavzela z vsemi svojimi močmi, da najdeta izhod iz Jesenicam in okolici preteče bede, sporočila bosta pa tudi vse ostale okoliščine, kako je s KID in njenim delavstvom. Delavstvo se zaveda, da mora vztrajati v svoji borb' da solidarno iz vojuje zmago. To solidarnost so pokazali in potrdili vsi govorniki. Ob zaključku svojega govora je g. župan obljubil, da bo delavstvu vestno poročal o vsem. kar bosta in česar ne bosta dosegla z župnikom Kaste! cem v Beogradu. Kot tretji govornik je na shodu nastopil župnik g. Kastelic. V vsem se je strinjal z izvajanji g. župana in dodal le to, naj vsakršno spremembo sedanjega položaja nemudoma sporoče njemu in županu v Beograd. Sledil je govor zastopnika NSZ Rozmana. Tudi on je poudarjal potrebo enotnega nastopa, solidarnosti in discipline. Med delavci danes ni nikogar, ki bi bil krSil disciplino. Z mdrnostjo, treznostjo, disciplino in solidarnostjo bo delavstvo doseglo uspehe, ki ga bodo rešili bede in nevarnosti. Končno je župan g. žabkar poročal o pomožni akciji mestne občine. Govoril je o pregledu mleka na zahtevo delavskm žena in deklet, o akciji jeseniških žen za dobavo mleka otrokom brezposelnih staršev in pa o akciji, da se najrevnejša deca J da v prehrano premožnejšim jeseniškim rodbinam, ter končno poudaril, da je občinski svet že mnogo razpravljal o jeseniškem socialnem vprašnju. prav tako se sestanki socialnega odseka vrste dan za dnem in tudi aprovižacijski odsek deluje neprestano. Zaključil je svoj govor z besedami, da mu bo v največje zadoščenje in ponos, če iz Beograda prinese vest tudi o najmanjši pomoči . Ob 21. je predsednik g. Jeram zaključil shod, ki se ga je udeležil tudi zastopnik sreskega poglavarja g. čermak, nato je bil pa zaupni sestanek 50 delavskih žena in deklet, ki je trajal pol ure. Butare in nelojalna konkurenca Konflikt med prodajalkami butar in prodajalci oljčinih vejic Ljubljana, 16. marca. Pomlad in zšma sta si skočili v lese. Ob trom os t ju se gromadljo celi skladi snega, nekakšne velegorske skupine v minijaturi, ki se spuščajo v L>oMjani6rno strugo v pitoresknih previsih in svodih, da im;'S nriča-T«oo vodijo arktičnega sveta, le pisane butare morijo to zimsko sliko in obupno oznanjajo ubKrtavljajočo se pomlad. Zjutraj prevladuje vedno še povsem zima. čim se pa pokaže nekoliko solnoa. ožive tudi prodajalci pri »vojih butarah, ki jih je vsak dan več. To rrašce je tako pisano po svojem nenavadnem bla**u kot kakšen ori jen-tajski baeaT. Razlika je pa seveda v tem, da je tu vse bolj hladno in zaspano, za butare se meščani doslej še niso posebno ogreli. proda jaka pa tožijo itak dan za dnem o vedno hujšem revrnattemu. "Poda ne smemo bati krivični. Resndci na ljubo je treba povedati, da so med prodajalci tudi nekateri temperamentnejši in podjetnejSi. Včeraj so se njihovi tovariši 2e pričeli pritoževati nad njihovo agil-nostjo. Nastala je namreč na terasi ob tro-mostju nekoliko prehuda gneča med prodajalci in nekatere ženske niso bile dovolj potrpežljive. Po izpovedih prič je baje zakrivila konflikt družba »Ljubljanska srajca«, katere trije kompanjoni »o se vgnea-dili med kmeticami in dobrodelnimi prodajalkami ter so otvorili prav fciroko razpredeno trgovino z oijčinimi vejicami. Ta pod" jetna družba se seveda ni mogla preveč ozirati na sosedno trgovino ter je en njen okin sedel kmetici v košaro na butarice ter jih nekoliko preoHicil. Ker 6e ta družba ni mogla ponašati s krizo, tenvveč je baje zaslutila, kot le moreš ob najstrašnejšem konkurzu. zato je jasno, da je tudi lahko uživala plodove svoje agilnosti. Možakarji so bili baje nekoliko nartreskani ter jih je preveval nenavaden optimizem. Ženske so po tihem protestirale, na g!« namreč itak niso smele toda družba je odkrila njihove črne mjsli in jim v tonu pravih veletrgovcev napovedala ultimat: — Če vam ni prav, pa se potrudite izginiti! Pripravljeni smo pa tudi, da vas vt* žemo v Ljubljanico z vašimi metlami vred. Toda so še višji gospodje od veletrgovcev, ki prav tako ne poznajo šale frn so tudi pripravi jeni tega ali onega prestaviti, sicer ne v Ljubljanico, pa kam drugam. Če že ne gre drugače. Borba za eksistenco pa je danes kaj ostra, cesar se tudi zaveda »Ljubljanska srajca«. DružfoeoJki so baje dobili koncesijo pod patentom brezposelnosti. (Nekateri trde, da imajo ti družbeniki ta patent že od mladih nog stalno.) Dandanes se pač da spraviti v denar marsikaj, kar se m moglo v boljših časih, tako tudi brezposelnost. S povsem nepristranskega stališče je pa treba povedati, d« »Ljubljanski srnici« niso delale razne grožnje preglavic ter se je kratkomak) postavila po robu, češ. nikamor nas ne boste spravŽK, preje bomo pometali vse te metle z Ženskami vred v Ljubljanico. Intervenirali so gospodje, ki so r*aetatfiri za M UjgjurviPO, toda družbeniki so imeli debelo ko/o. Bil- so bojeviti in ni bilo niti govora o mirn; poravnavi. Če pro" dajaš n. pr. oljčine vejice, emblem miru m ljubezni, še s tecn ni rečeno, da moraš biti mila Jera. Ker ni šlo zlepa, so poklicali na pomoč uniformiranega moža. Družbeniki so pe pokazali veliko Hskušeocst pri taksnih mter* vencijah Dokazovali so na vse načine, da smo vsi enakopravni in da ne puste, da bi si kdo brisal z njimi nosove. Če je že dovolj prostora za cel bataljon žensk, zakaj bi ne bilo med njimi še samo za tri pristne, v Ljubljani rojene in že od njega dni v Ljubljano pristojne Ljubljančane! Ne boste nas. ne! Končno so se pa le morali ukloniti, kajti tudi Ljubljančan in čeprav trgovec je le do neke mere svoboden gospod. Izid je pričakovalo pol Ljubljane in se veselilo senzacije kot navadno ob takih prilikah. Družba se je udala v »krivično« usodo. — No, kaj nam pa morejo! Prava reč! Zaradi tega še ne bomo od lakote poginili! Odločujoči gospodje so pa bili prizanesljivi in so družbi odkazali prostor na živilskem trgu. kjer se ji ne bo treba bati nelojalne konkurence. — Le dobro prodajajte, da bomo na cvetno nedeljo pili! — so vošdili prodajalkam, ki jim ni bilo treba deliti z njimi tako žalostne usode i I Film, ki bo očaral in spajal vso publiko v en sam utrip sreče In zadovoljstva: JUTRI! JUTRI! v Elitnem Mam Matici Stare ljudi smatramo za nwimTW> zaradi njihove starosti, mlade pa zaradi mladosti. Pameten je le tisti, ki ne vidi v vsakem človeku norca. Novi izsledki iz Potočke zifalke V torek, 15. t. m. se jo vnšil šesti šesta nek Prirodornanstvene sekcije Muzejskega društva, na katerem je predaval g. prot. Srečko Brodar iz Celja. Iz njegovega nad vse zanimivega predavanja povzemamo sledeče. Pod okrAjem Muzejskega društva v Celju s podporo dravske banovine in Mestne hranilnice v Celju je trajalo letošnje, četrto daljše raziskovanje v Potočki zija!ki n« Olševi osem tednov, od 21. junija do 14. avgusta 1931. Zaposlenih je bilo poleg poročevalca še stalno 7 oseb, 2 dijaka, 4 delavci in pastir. Preiskal se je sistematično v obsegu okrog 150 kv. m srednji del vhoda v jamo. Odvoženih je bilo do 300 kub. m materijala. Vkljub ne prevelikemu terenskemu obsegu so bala odkrita tri nova ognjišča, od katerih sta dve zanesljivo paleolitski. Obe ognjišči sta kronološko mlajši od onega is prejšnjih let. Eno ognjišče razen številnih razbitih kosti jamskega medveda ni nudilo ničesar novega. Tem važnejše pa so bile najdbe v drugem ognjišču in njegovem okolišu. Odkritih je bito 90 artetaktov in odkruškov rz črnega si-leksa. Po obliki in materijalu se strinjajo z artefakti iz že prej odkrite starejše plasti. Ker imajo vsi značaj odcepkov, ako izvzamemo jedraste oblike, ki so služile kot visoka praskaloa. je upravičeno mne;»jft, da so mlajše paleolitekega izvora, približujoč se aoirignaški stopnji. To potrjuje tudi odlomek šila. ki je povsem slično elegantnim šilom, najdenim v ozadju jame. Še bolj očitno pa postane mlajšepaleolitski izvor zaradi odkritje globlje ležeče plasti vodnega peska, ki ga je nanosil človek v svojem ateljeju Cuiver-Citvju v Kaliforniji. še pred 25 leti. ko so »Ben Hurja« dramatiziran, je bilo senzacija za Ameriko, da je stala \mrrzoritev 80.000 dolarjev in zahtevala dva meseca dela. In rdaj: tri leta in 200 milijonov Din troskov. Napravili smo lOOo prizorov, razčlenjenih v 2500 podprizorov; 650 km negativa smo porabili in napravili iz njega le 300 kilometrov pozitiva. Ta ogromni film, ki je imel okoli M milijonov slik, smo morali skrčiti tako, da so ostali le še 4 kilometri. Kako težko smo se odločili za prizore, ki smo jih morali neusmiljeno rezati — tedni so pretekli, da smo film izročili preizku-ševakiici. To so bile priprave za film. Zdaj boste iikn videli v zvočni verziji. Nismo bili tako brez okusa, da bi biti napravili govoreči film — kako bi se čula nemščina iz ust gladijatorjev? Uporabili smo zvok le tam, kjer še podkrepi dejanje, in tako boste čuli udarjanje podkev po širni areni, krike navdušenja in športnega fanatizma, petje zborov, muziko in vse tonske efekte. Fim je bil seveda vsepovsod sprejet z največjim navdušenjem._ „Arhitektura" »Arhitekture« najnovejša števrfka je predvsem posvečena Ljubljani. Podrobno je namreč opisano in s 16 slikami ilustrirano poslovno in stanovanjsko poslopje Hranilnega in posojilnega konzorcija v Gajevi ulici, ki je zgrajena po načrtih naših arhitektov Faturja, Kosa in Platnena. Sele po opisu m načrtih lahko sodimo, kako praktično in tudi interesantno, na zunaj pa tudi efektno so arhitekti rešili svojo težko nalogo. Zelo poučna je pa tudi izvrstna rešitev inž. arh. Krega rja, kako je dolgočasni in šablonski hotel »Metropol« v Novem mestu prezidal in tudi opremil s primeroma malimi stroški v hnpozanten moderen hoteL ki odgovarja vsem zahtevam tujskega prometa ter zadovoljuje tudi estetsko razvajene oči. Zunanjost m udobna notranjost hotela sta vabljiva celota, kar dokazuje 12 slik, ki s? jih naj naši podjetni gostilničarji prav natanko ogledajo. Rihard Jakopič piše prav simpatično o velikem pomenu stalne umetnostne razstave trgovca z umetninami A. Kosa na Mestnem trgu, o nalogah umetnikov v njej in tudi o nalogah javnosti. Inž arh. Fatur objavlja za vso javnost zelo informativen članek o notranji opremi, ki bo gotovo marsikoga preveril o potrebi in ute- meljenosti moderniji oblik, članek pa izpopolnjujejo fotografije najbo posrečenih in-terijerjev, ka so ;ih opremit ini. arh. Orna-»len-Serajnik in arh. Jože Mesar za prebivalce Ljubljane, ki imajo dober okus Katera deklica spančka v nežni dekliški sobi nam revija ne izda, pač pa v njej vidimo elegantno opremo modnega sa' na Nive> TrebŠe in udobno ter reprezentativno jed -nico slikarja in pleskarja Jakoba Hlebi* pod Golovcem. Zanimiva in bogata je pa seveda tudi ostala vsebina te lepe in tudi za sploš-nost potrebne revije. Jutri se Vam predstavim v LLITNEM KINU MATICI kot partner Vaše ljubljenke LIL. I AN HAKVEY v opereti sladkega čara ljubezni „Dve srci — en utrip" Wclfgang Albach Retty Dve srci — en utrip Vsebina te najnovejše Uiine operete je tako zabavna, duhovita in vseskozi vesela, da si jo bo marsikdo ogedal tudi dvakrat ali večkraL Kakor se to običajno dogaja, živi v nekem mestu parček mirno življenje zakonske sreče, dokler ne začne naenkrat to dolgočasno življenje njej presedati. Našla si je bogatega prijatelja m zakona mora biti konce Toda na kak način? Najti se mora v^zrok za ločitev, in sicer mora dati povod za to mož. Zaušnica, ki jo mora prisoliti razjarjeni soprog svoji ženki, mora biti vzrok za ločitev. Na vse načine se trudi žena razburiti moža in ga pripraviti do najhujšega, toda potrpežljivi soprog se ne da in ne da pripraviti do prekoračenja svojih pravic. Končno mu je pa enkrat vendarle preveč! Naenkrat poči klofuta, toda ta udarec učinkuje čisto nasprotno. Mlada žena izpregleda in vidi v zaušnici dokaz »vroče« ljubezni ter se ponovno zaljubi v svojega moža. Ta dogodbica je v glavnem steber filma, ki se spaja z lepimi šlagerji. čarobno muziko v eno samo harmonično celoto veselja, zabave in humorja. V glavnih vlogah Lilian Marvey s svojim novim družabnikom WoIfg. Albachom Retrvjem, ki smo o njem že včeraj poročali. Muzika in glasbeno vodstvo v opereti je v rokah skladatelja Jeana Gilberta, ki je za film komponiral več ognjevitih Šlagerjev. Opereta, kakršne že dolgo nismo gledali, bo nedvomno dose-gla tudi pri nas velik uspeh._ Mladi izprijene! LJubljana, 16. marca. V na .i krirninalni kroniki je letos opažati značilen pojav: mladina je začela uhajati na kriva pota. Zadnje čase ima policija skoraj izključno opravka z mladoletnimi izprijenci in izgrubljenci. Največ je seveda kriva moreča brezposelnost in beda, na drugi strani je pa tudi res, da mladi fantje dostikrat nočejo delati, čeprav bi lahko, ker jim pošteno smrdi in rajši pohajkujejo. V Nunski ulici ima neki ruski emigrant ing. Gregorij Stanislavski skladišče delikatesnega in špecerijskega blaga na debelo. Skladišče so izvohr frije mladi izprijenci in si preskrbeli ponarejene ključe. Z njimi so odpirali lokal ter se zalagali z raznimi dobrotami, konjakom, sirom, likerji, sardinami in celo s šampanjcem. Lastnik je zadnje čase večkrat opazil, da mu je izginilo nekaj blaga. Največkrat se je to pripetilo med opoldanskimi urami, včasih tudi zjutraj, vendar mu ni bilo jasno, kdo in kako krade. Ko mu je postalo jasno, da mi? nekdo sistematično 'rrade blago iz skladišča, je obvestil policijo. Včeraj opoldne je bil policijski agent v skladišču na preži. Baš takrat se je vtihotapil v skladišče mlad fant in se hotel založiti z raznimi dobrotami. V hipu, ko je segel po steklenici konjaka, ga je zgrabila močna detektivova roka in mladi grešnih je moral na policijo. Pozneje sta bila are tirana tudi njegova prijatelja. Policija je ugotovila, da so malopridneži pokradli iz skladišča za več tisoč dinarjev blaga. Najbrž so fantiči mislili, da bodo lahko nemoteno nadaljevali svoje tatinsko delo, ker je lastnik skladišča odnosno blaga Rus, ki po njihovem mnenju ne pozna naših razmer in bi morai biti tatovom menda še hvaie2en da mu blago kradejo. Policija jih je izročila sodišču. Policija je pa imela včeraj opravka še z drugo družbo mladih pokvarjencev. V so boto 2 februarja so trije godbeniki. iek brivec in Se dva druga mladeniča, lonm nekega kmeta z Brezovice, katerega so rva bili s seboj. Povabili so ga v kavarno »Centrale, kjer so plačali za dva litra vina, kme- tu so »a prigovarjali, naj luoi ju *nciv... odrine«. Kmet se je branil, čes da nuna denarja. Kmalu je odšel iz Kavarne. iSieuila sta mu oba godbenika In brivec. Na iS v. Petra nasipu o kmeta napadli, g_i treščili ob tla n mu vzeli uro ter raztrgali verižico. Po napadu so pobegnili, pozneje jo pa ur zastavili pri prodajalcu hrenovk in klobas v £ vezen. Nasilno trojice je policija te dni :z~ e-.iila in jo izročil sodišču fSefeatftfcci Koledar. Danes: Sreda, 16. marta katoličan:: Ilerfbert, Ljubislava, HI »arij iu Tac, ra-\oslavnI: 3. marca. Današnje prireditve. Kino Matica: Ljubezen Mihajla 1 Virova, Kino Ideal: Ben Hur. Sadjarsko in vrtnarsko društvo; predavanje dr Mavricij Rusa ob 19. v predavalnici mineraloškega DMtltaU na univerzi. Klub jugoslovenskih primorskih akademikov občni zbor ob 20. v prostorih Preporoda. Razstava slik Matije Jama v Jak v <- vem paviljonu. Dežurne lekarne. Danes: Trnkoczv. IfeatnJ trg 1. in lh-tnor, Miklošičeva cesta 20. Občinstvo opozarjam« na prtNia vanje prof. Božidarja Jakca. --Dolenjska v filmu«:, ki ga priredi prosvetno in kulturno drusivo ^Krka* jutri ob 20. v restavraciji Mlklič. Predavatelj bo predvajal svoj lastni film. Vabljeni so zlasti Dolenjci (včeraj je bilo pomotoma rečeno ;delavci«). Vstop prost. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 16.: Jubilej. Red C. četrtek, 17.: Gospoda Glembajevi. Red E. »Croepoda Glembajevi«, drama Iz življenja zagrebške patricijske '•odbine, se ponovi v režiji dr. Branka Gavelle, z srg. Nablocko, Saričevo, Levarjem, Kraljem, Železnikom. Skrbindkom, Danešem, Sanci-nom, Jermanom, Dren ovcom, Murgeljem in Potokarjem, dalje gdčno Boltarjevo, Ju-vanovo in Slavčevo, v četrtek 17. t, m. *a red B, OPERA Začetek ob 20. Sreda, 16.: Medea, Maska rdeče smrti, Dandin v vican. Red A. Četrtek, 17.: Seviljski brivec. Red C « O^torčove tri enodejanke • Medea, Maska rdeče smrti in Dandin v vic ah se uprizore drevi ob 20. nri v nafci operi za, red A. Roaaftnl: »Seviljafei briveo«. Opera ponovi v četrtek 17. t. m. »Seviljskega brivca* z g. Primožičem v naslovni partiji. Ostala zasedba: Grof Almaviva g. Banovec, Bartolo g. Rumpel, Rosi na ga. Oberwalderjeva, Bas:lio g. Zupan, dalje sodelujejo gg. &kabar, Španova, Perkos Drmota, Ocvlrk, Predstava je za red C fPred poroko1 na Viču Sokolska dvorana ie bila v nedeljo zvečer zopet razprodana. Po uspelih ifostova-n-jfh šentjakobčanov z »Zadevo Kaiserje-vib- in Š&karjev s »Tremi vaškimi svetniki« so nastopUa domačim z burko »-Pred1 poroko*. 2e pred leti smo videli rsto burko na uašem odru, isrraHi so S^ntvidčam, vprizoritev je dosegr'a že takrat velik uspeh. Prav dostojno so nam zaigraB tudi domačini. Marljivi sokoJski ansambel je v kratkem na^tudiral to burko in posamezniki so se celo odlikovah s svojim nastopom. Sestre Erjavčevo, Jenkova in Knezova, kateri le bil poklonjen šopek nazeljmv, so i£raJe svoje vloge prav dobro. S. Gašperinova j« bila v vlogi Anči sicer prav ljubka. I« pre-boječa m prešibka v izgovorjavi, s. Thaler-jeva je bila dostojna Jefisava, opaziti pa je pri njej veliko majrnenje za sentimentalne vloge. Isto bi sodil o s. Paternostovi, ka je bila kot cirkirška iahalka premalo koketna in v govoru nerazumljiva. Br. VVillenpart je kot Florjan nastopal kavalirsko. bil je pa v maski in igri premladosten za donjuan-skega bivšega mornariškega častnika. Nasprotno je pa br. Velušček v vlogi Filipa izredno imponiral s svojo naivnostjo. Prav dobro podan je bil graščak Zagorjan br. Dacarja, kateremu se pozna velik vpliv šole br. Drenovca. GrČarjev nastop nikakor ni bil primeren za salon in je kvaril celoten bolvši vtis graščinskega miljeja. Br. Pater-nost je po enoletnem presledku zopet nastopil in se je kot režiser izkazal zelo iznajdljivega, kot igralec pa ustvaril prav posrečenega profesorja Ahačiča, le pretirano kretanje in gestik uli rani e naj v bodoče opusti. Komične situacije so gnale gledalce v salve smeha. Inscenacija je bila nad vse razkošna in okusna, kostumi zelo kričeči in maske prav dobre. Moralni in gmotni uspeh je bil povoljen in Vičani bodo i v bodoče s sličnimi vprizoritvami popolnoma zadovoljni. Dramski odsek Sokola na Viču pod vodstvom br. Drenovca razveseljivo uapreduje. To dokazuje tudi splošno zadovoljstvo obiskovalcev sokolskih predstav ter burno aklamiranje občinstva po vsakem dejanju. Za bližnjo bodočnost pripravlja br Dreno-vec ghimo »Charleveva teta«, ki bo sigurno privabila v sokolsko dvorano svoje stalne obiskovalce in ljubitelje zabave in smeha. — Tekma v smuku SK Ilirije \z Ljubelja po cesti do Sv. Ane se ne vrti, ker smatra JZSS to progo življenju nevarnim. SK Ilirija — Srednješolski slalom. Sestanek vseli capetanov srednješolskih slalom moš+«v se vrši v četrtek ob 19. uri v klubski sob! 9K Ilirije v kavami Evropa, _ Smučarska sekcija SK Ilirije. Prihodnja od borov a seja se vrši v *etrtek ob 20. ari v kavarni Evropa Tajnik. eter. 62 »SLOVENSKI NAROD«, dne 10. marca 1332 * ______,__ Stran S. Kadi ogromne dolžine filma predstave ob 3*9 6« in 9« zvečer! Predpr odaja v-stopnic dnevno od 10. do 3 2 13. dopoldne. ZVOČNI KINO IDEAL Dnevne vesti — Češkoslovaško odlikovanje.. Prezident Masarvk :c odlikoval z redom Belega leva 1L stopnje guvernerja Narodne banke v Beogradu Ignjatn Bajlonija, z redom Belega leva M. stopnje pa generalnega ravnatelja v finančnem ministrstvu Mihajla Jova-novića in ravnatelja za zunanje pogodbe v npravi tobačnega monopola inž. Marka Markovi ća. — Občni zbor Češko^iovaŠKo-Jugosloven-ske lige v Pragi. 2e včeraj smo poročali o občnem zboru Ccikosio vaško-j unosio venske !ige v Pragi, ki deluje uspešna že 10 let Generalni tajnik g. Beringer :e obširno poročal o ciljih in delovnih metodah lige. Liga v mnogih pogledih uresničuje jc.^AOslova-ško-jugoslo vensko kulturno deklaracijo. V vseh svojih odborih je ustanovila jezikovne tečaje, v Pragi vodi jugoslovensko nadaljevalno šolo, izdaja »Češkoslovaško-jugo-slovensko revijo«, pripravila je zgraditev jugoslovenskega dijaškega doma v Pragi, lani ie organiziraa turnejo pokojne igralke Marije riubnerjeve v Jugoslavijo, poleg tega celo vrsto ekskurzij, posebno dijaških, pripravlja sprejem JugosknTenov ob vse-sokolskem zletu, organizirati hoče veliko jugoslovensko umetniško razstavo v Pragi itd. Liga ima sedaj 14 podružnic in je v tesnem kontaktu z Jugosloven^Vo-češkoslo-vaško ]}ga v Beogradu in s 16 ligami v Jugoslaviji, ki imajo enak delovni program. — Kinematografi zopet obratujejo. Iz Beograda se Je vrnila v Zagreb deputacija Zveze lastnikov frinematografov in Zveze filmskih zavodov, ki je izročila vsem mo-rođajnim činiteljem na kongresu sprejeto resolucijo. Deputacija je naletela povsod na popolno razumevanje in resolucija, je bila sprejeta v celoti tako, da so odpadli vsi razlogi za nadaljevanje akcije, Ki io je bila pokrenila Zveza lastnikov kin^ matografov. vsi kinematografi v državi so začeli zopet obratovati in zveza je brzojavno obvestila vse svoje člame, da je pravilnik o prometu s filmi razveljavljen. — Iz »Službenega Ista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 21, z dne 15. t m. objavlja zakon o obmejni četi, izprernembe v pravilih o pregledovanju in žigosanju tokomerov in o nadzorstvu nad njim:, razglas o novih telefonskih progah in pet objav banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu li>oJ. — Omejitev predaje poštnih nakaznic v prometu s Severno in Juino Ameriko. Finančni minister je odredil, da lahko pošlje na osebo s poštno nakaznico preko poštne hranilnice v Severno in Južno Ameriko (v Zodinjene ameriške države in Kanado direktno, v Južno Ameriko pa s posredovanjem poštne uprave Velike Britanije in vrske) protivrednost severnoameriških dolarjev 100 (sedaj okroglo 5G00 Din) na mesec. Za pošiljanje denarja ^ poštno nakaznico preko poštne hranilnice v ostale države pa velja naredba, da more oseba poslati lc 3000 Din na mesec. — Za velikonočne praznike na naš Jadran. DoČim imamo pri nas še hudo £imo, 6e jc preoblekel nas Jadran že v spomla- j dansko obleko ter zažarcl v prvih spomladanskih toplih solnčnih žarkih. Medlem ko je smučarski sport v Sloveniji Še vedno v največjem razmahu, se pripravljajo na Jadranu h kopanju. Posebno za velikonočne praznike se pripravlja naš Ja-dran, da sprejme in pozdravi svoje prve izletnike ter se povsod nudijo slehernemu razne ugodnosti in olajšave. Na eni strani dovoljujejo naše železnice 75 odstotkov popusta na povratku že pri petdnevnem bivanju v enem kra- j ju, na drugi strani priredi Jadranska plo- i vidba vzdolž jadranske obale poceni izlet In tudi vsi hoteli so znatno znižali svoje cene za časa velikonočnih pravnikov. Izlet Jadranske p'ovidbe s parobrodom »Presto* lona&ledmk Peter* se prične z odhodom s Sušaka v soboto dne 26. marca ob 23, pelje v Split, Dubrovnik. Kotor. Ladje se vrne na Sušak 30. marca ob 13. Cena tega izleta je Din 1.000.— za osebo, za otroke do 12 let Din 700.—. V tej ceni je všteta vožnja po morju Sušak-Kotor in nazaj (razlike v razredu ni), prehrana in prenočišče na parobrodu za časa vsega potovanja. Prijave sprejema do 22. t. m. »Putnik« v Ljubljani. Prijaviti se je treba Čim preje radi rezerviranja prostorov. _ O vštetju 'užbene dobe. V zadnjem mesecu lanskega leta je sklenil1 glavna kontrola, da dekretov o priznanju službenih let za pokojnino, ki j in dajejo nekatera ministrstva, ne bo upoštevala, češ, da se mora pravilnost takih odločb ocenjevati šele ob vpokojitvi vsakega uradnika in sicer skupno z odločbo o določitvi količine osebne pokojnine. Potem takem ne bo ta ali oni uslužbenec vedel do vpokojitve, če se mu kak del službe štojc v pokojnino ali ne. — Iz življenja ameriških Slovencev. 15. januarja je v Jolietu umrl po dolgotrajni bolezni France Počez. Zapustil je ženo !n hčerko, V Chicatgu je 16. februarja umrla Uršula Kiušar, doma iz Svidenj pri Ratečah. Zapustila je dva sina. — V Caicagu je 4. februarja umrl Janez Petrovčič star. v 69. letu starosti. Poaojni je bil doma iz Logatca, v Ameriki je bival 41 let. Z" njim žalujeta žena In ©in. — V Chicagu so 16. februarja pokopali Franca Baniča star Pokojni je zapusti ženo, dva sina in hčer, v starem kraju pa žaluje za njim mati. — Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev. Uredbo o znižan'u draginjskia doklad državnim uslužbencem, ki smo jo objavili v izvlečku v ponedeljek, priobčujejo v posebni prilogi >Službene Novine« z dne 14. t. m. št 59. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t m. je bilo v dravski banovini 10 primerov tifuznih bolezni, 66 škrlatinke, 416 ošpic, 144 davice (umrla 2), 42 dušlji-vega kašlja, 15 šena (umrl l), 4 otročnične vročice, 2 krčevite odrevenelosti, 2 nalezljivega vnetja možganov in 1 vnetja pri-ušesne slinavke. _ živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 41 dvorcih, garjavost na 4, šustavec na 1, steklina se je pa povila v 9 primerih. — Oddaja zgradbe in zakupa restavracije na postaji cačak se bo vršila potom ofertne licitacije dne 11. aprila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Ogia.s in pogoji eo na vpogled v pisarni Zbornice TOJ v Ljubljani. — Prodaja starih vreč. Dne 21. t. m. se bo ^vršila pri dravskem ialendautskem skladišču v Ljubljani licitacija glede prodaje 5tKX) kc starih vreč. Oirlas je na vpotzled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pocoji pa ori omenjenem skladišču — Dobave. ometno-komercijalni oii-d.elek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do '26. t m. ponudbe glede d-j-bave tiskovin. Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoja pa pri omenjenem oddelku. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države večinoma jasno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 16. v Skopliu 15, v Zagrebu 8. v Ljubljani («2, v Mariboru 6.4, v Sarajevu 6.2, v Beogradu 4 stopinje. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771, temperatura je znašala —6.2 stopinj. — Grozen zločin v Dubrovniku. V Dubrovniku je bil v ponedeljek izvršen zločin, kakršnega mesto še ni doživelo. Umorjena je bila 36 letna vdova Ivanka Prizmič. Pokojna je imela na stanovanju delavce. Ker je veljala za premožno gospodinjo, ae je najbrže zločinec polakomnil njenega denar- ja in jo je zadavil na ta način, da ji Je zadrgnil Žico okrog vratu. Policija ima na sumu nekega sefkija Had rovi Ca.. _ V debi napredka napravi človek, kateri ne neguje svojih zob. dvojno alab vtis. dnevno čiščenje z odlično osvežujočo Cblo-rodont zobno pasto ne stane mnogo. Tuba Din 8. — Foto-sport zadovolji vsakogar s kamero kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. Čut! Zvonček majhen nekje zvoni Cez mesta in polje doni In sliši se vse močneje Ko da jok od nekod veje. Oj, odprite srca svoja To vas prosi duša moja. Vzemite skrbi od nas Slušajte zvonca tihi glas. Pridite nam v pomoč vi vsi, Bili stari ali mladi. Usmiljenega srca bodite Sirotam gorje sladite. Spomnite se v teh težkih časih v usmiljeni ljubezni revnih, zapuščenih otrok! Omogočite jim sprejem v novi Dom s svojimi darovi! Pomagajte prehraniti in obleči čez sto otrok! Dom za zapuščene otroke 191-n Zagreb, Vrhovec 35 — Pomlad v Hrvatskem Primorju. Na Hrvatskem Primorju imajo že od nedelje lepo toplo vreme, ki je privabilo že prve letoviščarje. — Mrtvo hčerko prinesel na. policijo. Na policijo v Bjelovaru je prinesel v nedeljo zvečer delavec Vinko Rovisčanac svojo 3 in pol leta staro nezakonsko hčerko Milico mrtvo. Pravil je, da se j t dete zadušilo v dimu, ker je sušil v peči mokra drva. Policija mu pa ni verjela in ga je pridržala v preiskovalnem zaporu. — Oče ubil sina*. V vasi Rasidnici blizu Koprivnice je 50 letni kmet Milovan Milo-ševič ubil svojega 24 letnega sina Gjuro. Oče je pijanec in s sinom sta se večkrat prepirala. V ponedeljek se je vrnil oče pijan iz vinograda, na dvorišču sta se s sinom zopet sprla, oče je potegnil nož in zabodel sina v prsa. _ Za Veliko noč kupujte Ciril Metodove razglednice* 19-67-n Čokolada v svetovni vojni. Svetovna, vojna je v najvišji meri dokazala visoko redilno vrednost čokolade. Vojaki, ki so po več dnevni truda polnega marša ostali brez hrane, so se okrepčali s par tablicami čokolade. Tako jim je bilo mogoče z lahkoto prenašati vse napore junaške borbe. Opozarjamo na izborne čokoladne specijalitete: Mlekita, Kavi ta, Grenki ta in Ma-slita. Pazite pri nakupu na imena! Iz Lfublfane —lj O razstavi slik Matije Jame je r današnjem >Jutru« objavil Hinko Smrek %r kratko, a tako resnično in nepretirano poročilo, da moramo priporočiti vsem, ki imajo radi lepe slike, naj Smrekarjeve besede prečitajo, še posebej pa opozarjv mo na razstave one, ki M &i radi svoja stanovanja okrasili s slikami naših najlepših pokrajin, zlasti pa Bleda, planin, Ljubljane, čudovitih Plitvičkih jezer ln posle (lov na mirno Kulipo. Sele z Jam inih alik bo marsikdo občutil vso krasoto Save v gorenjski dolini in občudoval, kako slikovito okolico imajo Jesenice, ki nam prav kar delajo toliko ekrbi ln žalosti. Ker bi vsaj nekaj največjih umetnin načela slovitega Jame radi pokazali v reprodukciji, objavimo obširnejše poročilo pozneje, saj za danes že itak zadostuje pravična hvala v vlutrnc. —Ij Kaj pa Streliška ulica? Vest, da je sokolstvo zaprosilo mestno občino ljubljansko, da bi imenovala boljeo uT:co po Tyršu, mi daje povod, opozoriti javnost na StreliSko ulico. Komu na ljubo in Čast ce ta stari naziv? — Pred mnogimi desetletji — menda bo skoro polstoletie — je bila na sedanjem Ljubljanskem domu nemška: Schie&sstattec! Društvo je bilo takrat čisto nemško. — Razvoj orožja v prvi vrsti, je nujno zahteval, da se je zgradilo zunaj mesta, pod Rožnikom, novo obširno strelišče. Naziv pa je ostaJ cesti v mestu io danes. Naravno: pri strelišču bodi Streliška ulica. Brez vseh komentarjev, ki sicer zelo silijo v pero. — G. —Ij Težke ledene sveče. Od upravitelj-stva poslopja finančne direkcije smo na-prošeni, da z ozirom na našo včerajšnjo notico pod Istim naslovom resnici na *ju-bo ugotovimo in objavimo, da so bile ledene sveče in poledica odpravljene že včeraj v zgodnjih jutranjih uraa, ko notica še niti v tisku ni bila Za odstranitev nevar nosti, ki bi šele nastopila, se je pravočasno poskrbelo že tedaj, ko ni bilo še niti najmanjšega povoda za razburjenje pasan-tov. Da pa je bila streha >zelo dekorirana-; je to z ozirom na njeno razsežnost pač vsakomur pojmljivo. —Ij Nihče ne ve ne dneva ne ure.... kar posebno velja te dni na naših t toar-jih, kjer tc lahko doleti na vsakem koraku kakftna bomba večjega ali manjšega kalibra in najrazličnejših sistemov. Ve padajo samo ledene kepe od žlebov i" sneg s streh V6araj opoldne je namreč padel na Mestnem trgu s prvega nadstropja hiše št. 25. okenski okvir na trotoar med ljudi, io jc bil najživahnejši promet. Ljudje so ob&taii ln čakali z odprtimi usti, ~q bo treščila na cesto §e kakšna ženska —I j Brezposelnost v preteklem tednu. Brezposelnost je v ii^jubljani vedno večja V zadnjem tednu je število breznoselrih v Ljubljani naraslo pribliino za 260 Do čim je bik) pretekli teden prijavljenih borzi dela 3741, brezposelnih, jih je zdaj Že blizu 4000. Z včerajšnjim dnem je bilo namreč borzi dela prijavljenih 3983 brezposelnih in sicer 2756 moških (poprej 2*64) in 1317 žensk (poprej 1197). Brezposelnost najbrž še ne bo kmalu popustila, ker je sneg zadržal javna dela. _IJ Llceneovanje bikov In tierjaacev. Na podlagi zakona o popisovanju živino reje bode letos liceneovanje bikov ln merjascev za mesto Ljubljana dne 8. -prila dopoldne. Radi tega naj prijavijo vsi živV norejci bike ln merjasce pri mestnem aa-čelstvu do 1. aprila 1932 živinorejce opozarjamo, da naj si preskrbe Izvleček iz ro dovništva glede mlečnosti krav ln poregla bikov Obenem vas opozarjamo, da pripustitev neliceneovanih bikov nI dopustna ter se bode zelo strogo po zakonu kazensko zasledovala. —Ij Mestna zastavljalnica, bo Imela redni dražbi avgusta lanskega leta za stavljenih predmetov ln sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 6. aprila. la efekte (perilo, obleke, stroji Itd. pa 12. aprila t. L od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. Dragocenost' se morejo najkasneje do 2. aprila podaljšati aH rešiti, nakar se posebno opozarja. —lj Prodajalce sadja in po vrtnine ter vse lastnike vrtov opozarjamo na predavanje mestnega fizika g. dr. Mavricija Rusa, ki ga bo imel drevi ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta v okrilju podružnice Sadjarskega, in vrtnarskega društva o sadju in zelenjavi na našem trgu. Zlasti "%Ši pridni Krakovčani in Trnovčani, pa tudi drugi pridelovalci zelenjave naj predavanja ne zamude, ker bo zanje nad vse poučno zaradi podatkov, kakšno zelenjavo Ljubljana rabi, kje se jim ponuja zaslužek in kako misli mestna občina urediti prodajo po-vrtnine na trg;'. Vstopnine ni. —Ij Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani je na svoji zadnji seji podelil številnim brezposelnim trgovskim sotri % J nikom nad 3000 Din podpore. Na isti seji je sklenil pristopiti k Društvu izložbenih ara-nžerjev v dravski banovini kot ustanovni član s 500 Din. Pomočniški »bor poziva tudi vse svoje člane !n ostale trgovske sotrudnike, da pristopajo k temu stanovskemu in res potrebnemu društvu, člani za Društvo izložbenih aranžerjev se prijavljajo lalako tudi v tajništvu Pomočniškega zbora v palači Delavske zbornice, vogalni vhod na Miklošičevi cesti. —Ij Pojasnilo. Naše včerajšnje poročilo o občnem zboru Udruženja rezervnla oficirjev in bojevnikov pododbor Ljubljana popravljamo v toliko, da je bilo v tajniškem poročilu z ozirom zahvale Izrecno omenjeno, da je odbor prevsel v začetku letošnjega leta plsaraičnl Inventar od Odbora za postavitev spomenika kralju Petru L, in ne od prejšnjega pododbora Udruženja. —Ij Udruženje rezervnih oficira i ratnika, pododbor Ljubljana sporoča vsem rez. oficirjem, da je prejela od komandanta mesta obvestilo, da se vrši dne 17. t. m. ob 16. uri predavanje o temi >Sluzba veze artilerije n šumama< v prostorih Oficirskega doma (vojašnica vojvode MiŠlča) ter prosi za številno udeležbo. —IJ I. delavski koncertni večer »Zarje« se bo vršil v ponedeljek 21. marca ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Spored je bogat in lep. Nastopi komorni trio za flauto, klarinet in fagot; kvartet na flauto, klarinet, fagot ln rog. Izvajajo člani opernega orkestra gg. Slavko Korošec, Janko Gregorc, Willy H amen in Robert Lnka-s. Orkester >Zarje<: pod vodstvom člana opernega orkestra Janka GTegorca zaigra Rossinijevo >SeDiiranincsBoitovo >Metl-stofl<, Bizetovo suito >I/Arles>iePomiadai slasovU ln VVagrnerjevo slavnostno Koračnico iz opere >Tannhauser<. Koncertna pevka m sopranistka opere Anita Meseto-va zapoje Uajo^Ceveja >Tkatca^; P«fS«J* vo >Mari4mo aspavankoc in Pavličevo Pastirica«, koncertni pevec ln tenorist op« Joža Gostič pa Stritofovi: >Priša je ce^..: ski poU in >Pa kaj to more bitu — Pr: fclavlrju konservatonstk: Menardijeva ta šapljeva Vstopnice se dobe od jutri naprej v Delavski zbornici 1. vbod, l nadstropje (Strokovna komisija) Sedeži po 8. 6, 4 Din, stojišča po 2 Din. —lj Fjtoamatersko predavanje preloženo. Predavanje Karla Koranfka z D1 naja, ki bi se imelo vršiti 17. t. m., *e za radi tehničnih zaprek preloži na neiiolo čen čas 'n bo dan pravočasno objavljen. —Ij Klub esperantistov v Ljublj-U v<* bi svoje članstvo na redni občni zbor, W se bo vršil v četrtek 17. t m. ob 20. v N:< rodni kavarni. —lj Upraviteljstva o«n°vnih, srednjih m meščanskih sol opozarjamo, da bo v petek 18. t. m ob 11.30 predaval v šolski radie uri g. profesor Franc Pengov: O obrtnikih v živalstvu. Predavanje: O sadjarstvu, k je bilo prvotno za ta dan določeno, ortpad«-. ker je predavatelj zadržan. —Ij Društvo Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani ima svoj rttni letni občni zbor v sredo, dne 6. aprila W: ob 6. url zvečer v Ljubljani, ^Ipičeva ulica št. 16 z običajnim dnevnim redom. _Ij Velezabavno burko >Sedem njegovih grehovc, ki je bila od strani občin stva tako Izvrstno sprejeta, ponavlja Sent jakobski oder v soboto, 19 marca Smeh prevladuje vso igro in posetnikt se d v« uri res dobro zabavajo. Cenjeno občinstvo prosimo, da si kupi svoje prostore sprie« velikega zanimanja v predprodaji. Isrro r izrežiral g. Miran Petrovčič, sodeluje p.i skoro celokupni ansambel Šentjakobskega odra. —Ij Seja Jugoslovenskega ženskega saveza je preložena to fe bo vršila v sredo 23. t- m. ob 17. t savezni pisarni Ben Hur< v kirm Ideal. Kino Ideal bo predvaja! dane« premiere najveličastnejšega veJefllma vseh časov, grandiozni film >Ben Hurc v zvocrr izdajt FIlm ogromnega formata po sk>,*v tem romanu, z najpopularnejšim igral-eem Ram onem Novarrom v glavni v Vegi bo očaral občinstvo in privabil najširša kro#*v Zaradi ogromne dolžine filma se bodo v*-&ile predstave ob 3.. 6. in 9. zvečer. Kljub ogromnim nabavnim cenam ostanejo cene vstopnicam nepovifcane. CMede na veltko zanimanje in udeležbo priporočamo, de * vsakdo omisli potrebne vstopnk*e »r v predprodaji od 10. dalje. Pri razdraženih živcih, glavobolu, spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Frane Jo*efov4lr grenčlci domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vsro* v slabi prebavi takoj preženeiuo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Fnus Josefova-a voda sigurno tudi pri ljudeli višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in v vseh špecerijskih trgovinah. „Križarska vojna" snegu in ledu . * . . m k • . a. 4 .a Ljubljana, U>. marca. Kdo bi se še zanašal na boljše čase in vreme! Nikomur ne smeš več verjeti, pa tudi pratika se laže čedalje bolj. Pomagaj si sam — to geslo je prodrlo letos zmagoslavno pri nas — in tako je treba napovedati tudi vojno zimi in njenim atributom. Ljubljana se je zganila. Lahko celo govorimo o pravem prevratnem pokretu zoper zimo, sneg in led. Vzdignila se je spontano križarska vojska ter napovedala snegu in ledu neizprosen boj. Ne mislimo mestne organizirane vojske, ki se bori sicer s snegom tudi precej žilavo — upati je vsaj, da ne bo podlegla — gre za drugačno, impo-zantneišo silo, s katero doslej ni še nmče računaL Le pomislite, vsa Ljubljana je nastopila složno kot en mož in kot lahko složno nastopi samo ona; meščaui so začeli odpirati okna. Če začno meščani odpirati okna, je to prav poseben dogodek, kaj takšnega narede le ob naislovesnejših prilikah. Niso jih pa odprli zato, ker je pred vrati velika noč, da bi i z te pala na ulico žimnice in blazine, na veliko noč ljudje letos sploh nočejo niti misliti. Pač pa jih jc prisilil pomladni nagon, da so pomolili nosove skozi okna Kdo bi se potem Še čudil, če se jih je polastila strašna besnost S pravo križarsko vnemo so pograbili orožje ter zamahnili po peklenskem sovražniku. Težke ledene sveče so se namreč povesile do oken od visokih streh. Nastopila je zopet zgodnja ledena doba. ledniki polže povsod — od streh, po cestah, trotoari ih celo na tramvaju so visele ledene sveče. Kdo bi potem ne zakričal: Stoji Lj-udje so pograbili metle, dežnike in podobno orožje ter so začeli drezati skozi okna proti svečam kot Jurij proti zmaju. Kamor si pogledal, povsod so se odpirala okna in se iztegovale trepetajoče roke. po trotarjih je pa žvenkljal led. Končno so se »bojevniki« prepričali, da se s taksnimi metodami vendar ne da doseči popoina zmaga Kaj takšnega še Ljubljana najbrž ni doživela, takšna vnema le za hišne posestnike naravnost nerazumljiva. Pomislite, včeraj popoldne so se namreč hišni posestniki kornorativno odločili, da napravijo konec gospostvu snega m ledu na strehah Vsi trotoarji «o bili kar mahoma pregrajeni s prekljami. na njih so pa viseli križi. Povsod — preklje in križi — kot v križarski vojski. S streh ie grm«* sneg in led, poleg tega so brizgali po bod-m'kih in do srede ceste nešteti slapovi. kier nisi bil varen, povsod te je lahko doletelo kaj nepričakovanega. Na ulicah jo bll& pravo bojno stanje. Zato ni čuda, da si i« neki možak nataknil na dragoceno glavo pravo jekleno čelado ter se je v itH sprehajal po ogroženih ulicah. Seveda ni nihče godrnjal pešci so zrli z razumevanjem na to sveto vojno in ?e tudj povsem prav, da vsi propagiramo boj snegu in ledu. Ne pustimo si kratiti pravic ki nam pripadajo po pratiki. Dovoljujemo pa pripomniti, da od ledenih sveč nikomur ne preti nevarnost, četudi jih pustimo, kier so, na nevarnost nihče niti ne misli. Po ledu udrihamo le iz ljubezni do stvari same. Doslej ni Še nikogar ubilo, Če bo pa kdo kaj izkupil, bo sam kriv zaradi neprevidnosti. Končno je pa še treba priznati, da so napovedali hišni gospodarji boj snegu in ledn pač zato, ker so se začele lomiti strehe in rušiti fasade ter tu in tam voda curlja naravnost v stanovanja. Vraga, to je pa že preveč!_ Četrtek, 17. marca. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.15: Dutroa s petjem in klavirjem predvaja g Pirnat: Nova zgodba Izpod Gorjancev; 18.35: VVagner: Sieg-fried (prince iz dunajske drž. opere); 23.15: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 18. marca.. 11.30: Šolska ura: O sadjarstvu (Andrej Skulj); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, ploSče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Gospodinjska ura (Krekova gospodinjska ftola); 19: Prof. L. Sušnik: Francoščina; 19.30: Prof. dr. V. Bohinec: Narodi zemlje; 19.45: Sokolska ura (prenos iz Beograda), dr. V. M urnik: 20.30- Prenos iz Varšave; 22: Napoved programa za naslednji dan. Pred sodiščem — No, kaj je dejal tvoj prijatelj pred sodiščem? — Trdil ie. da je bH popomoma trezen, ko so na aretirali. — Tr zeii Da že ni bil Ce bi imel vse koieSčke na pravem mestu, bi se bH zavedal, da je pijan. 03 Strm 4. »SLOVENSKI N A R J D«, dne 16. marca 1832 51 A&ert Soroi: V čudodelni zdravni/c Roman Enima je oklevala. — Vaša teta! Vem. Takoj sem spoznal tu tisto ledeno vest. tisto zakrknjeno dušo, ki misli, da si lahko dovoli vse, ker je prepričana, da ima prav. To so zofisti ponosa, verski blazneži. Te besede je izgovoril z močnim glasom, kot da mu jih je narekoval notranji glas. Kar se mu je zazdelo, da man je nekdo naenkrat položil težko roko na ramo; opotekel se je, se naglo obrnil in prestrašeno pogledal, kdo je. Obraz, malo prej še ves žareč v najple-menitejšem navdušenju, se mu je bolestno spačil. omahnil je na divan in si zakril obraz z rokami. — A jaz? Kaj na počnem jaz tu? — je zastokal. Toda takoj se je obvladal. Vrnil se je k Emmi, ki ga je vsa prestrašena gledala. — Oprostite, da sem vas zastrašil. Jaz sam sem bolan in prosim vas, da pozabite na to. Mislim samo na vas in na nikogar drugega nočem misliti. Dejali so vam, da ste imeli brata, ki je storil težke zločine. Poznal sem ga: bil je vrtoglav, nemiren, njegova mladost je bila nesrečna, samotarska, zapuščena. Toda zagotavljam vas, da je bila njegova duša čista, srce dobro. Ljubil je vašo mater že ko je bil otrok. Bila mu je družica in prijateljica. Ljubil jo je z najčistejšo, najudanejšo in naj-iskrenejšo ljubeznijo. Potem je sedem let ni videl, niti slišal o nji. Ko se je vrnil, je bila omožena. Vaša mati je bila nekaj let starejša od njega, ljubil jo je kakor mlajši brat ljubi starejšo sestro, skoraj kakor sin mater; niti na misel mu ni nikoli prišlo, da bi mogla postati njegova žena. Kri mu je zavrela, zdravo pamet mu je zasenčijo, razjezil se je... Vaš oče je bil nagle jeze ___ Vaš brat je izgubil oblast nad seboj ... Vnela se je borba ... Vaš oče je bil ranjen, vaš brat je pobegnil . . . Cez nekaj mesecev je umrl. Našli so se ljudje, ki so ga obdolžili tatvine in po-skušenega očetomora, našli so se tudi drugi, ki so ga obsodili na smrt. Čiste duše se vedno najdejo. Sicer je pa to stvar njihove vesti. Povem vam resnico: Vaš brat je bil nedolžen. Chebskv je obmolknil. Po kratkem molku je Emma dejala: — Toda njegov oče . . . moj oče ... je pravičen, njemu je znana resnica. Chebskv je videl, kako prebledeva pod njegovim pogledom in uganil ie tajno grozo, ki jo je bila obšla — Vaš oče je bil ranjen, — je odgovoril; — bil je težko bolan. Mar niste opazili na njem globoke žalosti? — Da; vem, da ničesar ni mogel preprečiti. Ah, doktore, življenje mi vračate... Hotela je povedati še nekaj, pa so ji besede zastale v grlu; znova jo ie obšla žalost in zašepetala je: — Ubili so mi mater, ubili brata, zdaj bi radi pa še mene ubili ... — Ce bi bil prišel vaš brat k vam, ali bi ga bili sprejeli? — je vprašal Chebsky. — Bože moj! — je vzkliknila Emma, — In tudi če bi bili vsi prepričani, da je kriv? — Jaz bi ga ne bila obsodila; samo tolažila bi ga bila ... Solze so zalile Chebskemu ocL Prijel je Emmo za roko in jo odvede! k vratom, rekoč: — Pojdite, drago dete; vaš brat je umrl v mojem naročju, jaz storim za vas vse, kar je hotel storiti on. Srečni boste, a vaša mati bo zdrava; vaša sreča jo ozdravi. Ostal je sam; začel je hoditi po sobi. Bil je kakor jetnik, ko zopet zagleda zelenje, nebosklon, gore. Kar se je ustavil pred ogledalom: v njem je zagledal svoj obraz, ki je porogljivo zrl nanj. Začul je v sebi strahoten smeh in kar mraz ga je spreletel. — Pusti me! — je zamrmral. — Pusti me! Saj imam pravico biti srečen. — V odgovor je zaslišal isti smeh, samo da je bil še porogljivejši, še stra-hotnejši. Chebsky je zaihtel in se vrgel na posteljo. Zeodaj zjutraj je hotel videti barona. Baron ie orišel. Bil je razburjen in zbegan. Tudi zdravnik je bil nekam rezerviran in nestrpen. — Gospod baron. — je dejal. — V Saint-Vigor sem prišel zdaj zadnjič. Odpotuiem iz Francije. Soomnite se, kaj sem vam pisal v pismu, ki sem vam ga pustO tu ob radniem nosetu Moje slutnje so se izpolnile. Moja dolžnost je povedati vam resnico. Smem? — Govorite, srosnod. — ie odgovoril Rofosse. premagujoč razburjenje. — Gospe j baronici preti zopet nevarnost bolezni. Ce bi se pa to zgodilo, bi ne bilo bolezni. Vrnil se ji je spomin in spomini so ji zasenčili misel; zdaj je njena bolezen tam. kjer je bila takoj v začetku. Njena misel mora biti pomirjena. Vzrok teh notranjih bojev mora izginiti. Poznam dobro te boje, saj jih pogosto opazujem. Vaša žena si očita, gospod baron, da je zagrešila nekaj strašnega; vi gotovo vse veste in jo morate pomiriti. — O čem pa govorite? Kaj naj bi jaz vedel? — je vzkliknil baron. — Moji ženi se ni treba bati nobenih očitkov, gospod, prepovedujem vam... — Saj niti najmanj ne dvomim o poštenosti gospe baronice, — je odgovoril Chebskv mirno. — Povedal sem vam samo, kaj sem videl, a vi izvolite storiti, kakor vam drago. — In to je vse? — Ne, gospod baron, povedati vam moram še nekaj mnogo važnejšega; morda sem se zmotil v presojanju sedanjega stanja gospe baronice; toda ta vzrok ni osamljen, tu je še drugi, bližji vzrok, in v tem pogledu se prav gotovo nisem zmotil. In to je vaša hči, gospod baron. Gospa baronica je čutila in slutila nevarnost, ki preti Emmi. Nikomur ni ničesar povedala, svoje gorje je zaprla vase; bila je še preslaba in premalo vajena življenja, da bi mogla dati pravo obliko svojim strastem; morda jih je videla šele v sanjah. Toda vzrok te razdvojenosti in teh duševnih muk ie vendar le še preveč gola resničnost. — Vse tc je zelo nejasno, gospod, — je menil baron Tako i vam pojasnim, kar se vam zdi nejasno Vaša hči je nesrečna, gospod baron, ona skrivaj strašno trpi. Hočejo jo omožiti z mladeničem, ki ga ne ljubi. Hočejo jo ločiti od mladeniča, ki ga ljubi. — Gospod, to je pa moja stvar, — je dejal Rofosse. — To je vprašanje življenja ali smrti, gospod baron, — je dejal Chebskv s strogim glasom avtoritete, ki je baronu imponiral. — O takih vprašanjih pa moram razpravljati baš jaz. Baronovo samoljubje je bilo užaljeno; toda Chebskv je poznal baronovo slabo stran in nadaljeval je: V CHICAGU Žena vlomilca gentlemana: Koliko bi stala ločitev zakona? Advokat: Okrog 2.000 dolarjev. — Neumnost, za 2.000 dolarjev lahko postanem vdova. Med afriškimi ljudožrci človeško meso jim ne diši posebno, toda ljudožrstvo sloni na verski podlagi Pičlih 24 ur zračne poti od Pariza, Berlina in Londona žive še sedaj v Afriki ljudožrci, proti katerim se je zelo težko boriti, kajti njihov kanibalizem sloni na verskih temeljih. Francoski raziskovalec in pisatelj Jean Perrigauh. ki se je baš vrnil s potovanja po Liberiji, pripoveduje o Ijudožrstvu v teh krajih in opisuje tudi vse težave in ovire, ki nalete na nje kolonijalne oblasti pri zatiranju te strašne navade Ctoveško meso med domačina v Afriki ni posebno priljubljeno Ubiti človeka in pojesti njegovo meso pa velja za važno versko opravilo. Ljudožrske tradicije so se ohranile med afriškimi plemeni v prvi vrsti po zaslugi čarovnikov, ki jih ie zelo težko prepričati, da ljudožrstvo ni v nobenem pogledu utemeljeno. Čarovniki so vedno z veliko vnemo agitirali za ljudožrstvo. domačini se pa večinoma drže stare narodne tradicije, da je z verskega stališča priporočljivo jesti človeško meso. Proti ljudožrcem je treba nastopati z najstrožjimi kaznimi. Pripadniki plemena Volta imajo najraje meso mladih deklet. Ce pa mladih deklet ne morejo dobiti, se zadovolje tudi z mesom mladih fantov. Pleme Senuhov, prebivajoče severno od plemena Volta, se razlikuje od Ijudožrcev svoje okolice s tem, da je samo trupla otrok, ki so umrli naravne smrti, čeprav so jih pobrale nalezljive bolezni. To pleme pošilja agente na vse kraje in tudi k drugim plemenom, da zbirajo otroška crupelca in kupujejo bolne otroke, ki jih potem zapro v poseban šotor, vse pleme pa nestrpno čaka, kdaj bodo umrli, da jih potem pojedo. Ljudožrstvo je najbolj razširjeno med plemeni v Gvineji in na obali Slonove kosti. Kolonijalne oblasti so pa v tem pogledu tako stroge, da se le redko vrše strahotne gostije javno. Dva dni pred mojim prihodom v kraj Dans, pripoveduje Perrigault. sta odredila predstavnika francoske kolonijalne uprave Paul Veyeilles in Filip Develey usmrtitev dveh domačinov, 551etmega Klue Toba in 481etnega bivšega znamenitega čarovnika Do. ki sta bila umorila in pojedla nekega dečka. Do se sploh ni bal smrti. Izjavil je. da ima fetiš, ki bo odvrnil od njega krogle tz pušk kolonijalnih vojakov. 12 Senegalcev. večinoma fetišistov. je moralo prevzeti neprijetno nalogo, da odpravi obsojenca na oni svet Smrtno ranjen se je Do zgrudil. Ko so ga pa pregledali, so opažih, da sta ga zadeli samo dve kroga. To sta bili krogli iz pušk dveh mohamedanskih Senegalcev. Domačini so sprejeli vest o usmrtitvi z nezaupanjem, ko so se pa sami prepričali, da je Do res mrtev, se je ta vest naglo razširila med vsemi plemeni. Vera v fetiše je bila s tem močno omajana in mnogi divjaki so nehali tudi verovati, da ie ljudožrstvo človeku koristno. Pri Gueresih, najikrvoločnejšem ljudi ožrskem plemenu Afrike, so skoraj vsa mesta svečenikov - čarovnikov prepuščena ženskam. Med osnrtni domačini, ki so bili aretirani, ker s*u umorili m pojedli mlado dekle, je bilo šest žensk. Pred sodiščem so zatrjevale, da jih nihče ni mogel videti pri gostiji, ker so postale med obredom nevidne. Prijavilo se je pa okrog 30 prič, ki so videle vseh šest žensk, kako so deklico umorile in pojedle. Sodišče je vse ljudožrke obsodilo na smrt. Angleški učenjaki ta ver4* V Londonu o priredila zanimivo anketo, ki je pokazala, da večina angleških učenjakov priznava temeljne nauke krščanske vere. Anketo je priredilo neko krščansko društvo, ki se je obrnilo na 200 najodličnejših učenjakov s šestimi vprašanji. Na prvo vprašanje, ali verujete v eksistenco duhovne oblasti, je odgovorilo 121 učenjakov trdilno, 13 nikalno. 66 je bilo pa neodločenih. Na vprašanje, ali verujete, da je človek do gotove meje odgovoren za svoja dejanja, je prišlo 173 trdilnih, 7 nikahiih in 20 neodločenih odgovorov. Tretje vprašanje se je glasilo: Ali je vaše nazaranje o veri združeno z vero v stvarnika? 142 učenjakov je odgovorilo trdilno, 6 nikalno, 52 neodločeno. Na vprašanje, ali verujete, da znanost podpira idejo osebnega boga, kakor je učil Kristus, je pa prišlo 26 trdilndh, 103 nikalni hi 71 neodločenih odgovorov. Tudi vprašanja, ali živi človeška osebnost po telesni smrti naprej, učenjaki niso potrdili. Trdilno je odgovorilo na to vprašanje samo 47 učenjakov, d očim se je večina izjavila proti. Zadnje vprašanje se je glasilo: Ali verujete, da bo postopni razvoj znanosti v najhfcžji bodočnosti potrdil to, kar uči vera? Na to vprašanje je odgovorilo 74 učenjakov trdilno, 27 nikalno, 99 je bilo pa neodločenih. Društvo se je obrnilo s temi vprašanji tudi na znanega ruskega fiziologa prof. Ivana Petroviča Pavlova, ki je zagrizen komunist. Večina njegovih odgovorov je bila seveda veri nasprotna m sovražna, vendar je pa Pavlov pripomnil: Moji odgovori ne pomenijo, da osebno odklanjam vero. Nasprotno, trdno sem prepričan, da večina rjudi brez vere sploh ne more živeti. Ločitve zakona Radiopostaja Društva narodov 2e v septembru 1929 je Društvo narodov sklenilo zgraditi lastno radiopostajo in sprejelo je švicarski predlog, po katerem bi dobavila družba Radio-Suisse oddajno postajo za oddajanje na srednji dolžini va'^v. obenem pa več sprejemnih Dostai ^oleg tega ie pa Društvo narodov sarno zgradilo dve radiopostaji za oddaianje na kratkih valovih za zvezo s prekomorskimi državami Društvo narodov se ie pogodilo s švicarsko vlado o prevozu skupne radiopostaje ki bo v mirnem času oskrbovala neposredno izmenjavo brzojavne korespondence med tajništvom Društva narodov, ženevskimi delegacijami in prekomorskimi državami Postaja bo oddajala tudi okrožnice Društva narodov, namenjene vsem članom. V normalnih časih bodo rabil' postajo tudi v trgovske svrhe V času politične napetosti ali med vojno bo pa skrbela postaja za tako šnjo in stalno zvezo med tajništvom Društva narodov in državami ki jim preti konflikt. Ta zveza bo brez posredovalca in radiopostaja Društva narodov uživa v kritičnih časih vse pravice katerekoli državne radiopostaje. Radiopostaja Društva narodov, ki se imenuje Radio-Nations, je veljala 4 mi-Kjone frankov, od tega je prispevalo Društvo narodov 2.5 milijonov, 1.5 milijonov pa družba Radio-Suisse. Važnost te postaje spoznamo, če pomislimo, da je Društvo narodov zdaj v neposredni zvezi s Sanghajem in Toki-jem. Postaja za oddajanje na kratkih valovih vzdržuje zvezo med Ženevo in Newyorkom. Kmalu dobi Društvo narodov tudi zvezo z Ameriko. Postaja, ki oddaja na dolžini valov 14 do 40 m, je dobavila Društvu narodov Societe Francaise Radio Electrique v Parizu, druga postaja, ki oddaja na dolžini valov 14 do 100 m, je pa Mar con ije ve ga sistema. NOGAVICE 2 Ž.160M v Turčiji Dokler Turčija ni imela ločitvenega zakona in dokler je imel skoraj vsak Turek več žen, je bila ločitev v Torčiji zelo težavna. Pa tudi v modemi Turčiji z njenim novim bračnim pravom in visoko razvito žensko emancipacijo je postala ločitev zakona zarnotana in težavna procedura. Po statistiki, ki so jo objavile te dnd turške oblasti, ie bik) lani v Turčiji ločenih 2127 zakonov. V 31 primerih je trajalo sodno postopanje tri leta, v 56 primerih 19 do 24 mesecev, v 136 primerih 13 do 18 mesecev, v 311 primerih 9 do 12 mesecev, v 717 primerih pa 1 do 4 mesece. Vzroki ločitve zakona so brili zelo raafični. V 1329 primerih je bila izrečena ločitev zaradi nepremagljivega odpora. Drogi vzroki so bili poligamtja, zakorjotom-stvo, grdo ravnanje itd. Zanimivo je, da je bila pri 290 zaradi nezvestobe ločenih zakonih v 260 primerih po mnenju sodišča krivda na strana žen. Tudi v Turčiji so ločitve zakonov po mestih pogostejše, kakor na kmetih. Med mesti je prvi Carigrad, kjer je bilo 246 ločitev. Na dragi strani se pa Turki tudi radi ženijo. Toda kljub strogim določbam tozadevnega zakona se mnogi poroče še vedno cerkveno, civilnemu zakonu se pa kar izognejo. Ker se taka zakoni ockegujojo kontroli, se z njimi na stežaj odpirajo vrata poh-gamiji. Vlada je bila primorana poostriti kazni za poligamijo in za tajne cerkvene poroke. Pred sodiščem. Zagovornik: Obtoženec obtožbe zaradi tatvine hlač *te oproščeni. Lahko greste domov* — Saj bi rad šel, gospod, pa mora prej oditi priča, ker imam na sebi nje-fiove hlače. Vendar. IC DOBBIhH pride siromašen mdade-oKL — Vem kad hočete, pravi bogataš, — prišli ste me prosit na posodo. — Še oa misel mi ne pride, p rike* sem snubit vašo hčerko —i Sad sem vedel, da gre za denar. Rečeno v oklepaju. — Zdaj sem pa res že pri kraja svojega razuma. — No, ta pot pa nI bila doiga- Deflnicija. — Kako pravimo možu, ki je imel v ljubezni veliko srečo? —■ Star samec NAROČAJTE MESEČNA NAROČNINA DIN 12.- MEDNARODNI VELESEJEM V PRAGI 13. — 20. marca 1932 Svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države Pojasnila tat legitimacije daje: ALOMA OOMPANT, Aleksandrova c 2 ČEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT PUTNIK, Dunajska cesta Znižana za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 25 % češkoslovaška 33 % Avstrija 25 % > JUali o£lasi< Vsaka beseda 6>© par. Plača me lahko tađL r So odgovor znamko/ — Na vprašanja brez znamka am Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE K, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19/T TRGOVSKEGA VAJENCA močnega, zdravega ter po možnosti s tremi razredi meščanske šole sprejmem. — Vstop 1 aprila 1932. Zglasiti se pri: Leo Rata j, trgovec, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 1193 JAMSKI LES smrekov in jelov, v debelinah od 12 cm na drobnem koncu do 25 cm srednje debeline, dolžine 3—7 metrov, raven, popolnoma zdrav, obeljen in suh kupimo. — Istotako kupimo smrekove in jelove okrajke, dolžina 4 m, Urine od 10 cm naprej, po možnosti enakomerne debeline 20 do 30 min. Ponudbe franko vagon ""H«^bn postaja na naslov: Sentjanški premogovnik And Jakil d. d., Krmelj, Dolenjsko. 1192 VAULNI APARAT znamke »Nickerf« Ideal, cca, 270 jajc, umetno kokljo Petrol Vergaser - Schlrmglucke proda Hadl, Novo mesto. 1194 7 SEDEŽNI »STEYER« odprta in zaprta karoserija, v najboljšem stanju, proda zdravilišče Dobrna pri Celju. 1195 DRUŽABNIKA treznega in resnega sodelavca, s 150.000 Din kapitala (takoj treba položiti 80.000 Din) — sprejmem takoj za v vsej Jugoslaviji dobro uvedeno kemično podjetje. Kapital je osiguran in nosi mesečno čistih 50 %. Samo resne ponudbe na naslov: Rasolin, Zagreb, Radišina ulica št. 13. 1191 i?1 * %4 Utrk" rOUGTTRT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 35/T MED zajamčeno pristen, bojev za bolne na pljučih, ajdov za pecivo, cvetlični in žajbljev nudi »Društvena čebelama«, Ljubljana, Vošnjakova ulica št. 4, v bližini gostilne Novi svet, 2l/T Mizarji! zanesljivo suhe deske dobavlja FRAN ŠUŠTAR, parna žaga, LJUBLJANA. Pri naročilu nad 2 m3 popusta 10 do 20 %. — Mizarski motorni stroji za obdelavo na razpolago. 30 m3 več let starih hrastovih plohov po isti ceni kot mehke deske, 1152 92.000— Din HIŠA (VILA) 4 sobe s pritiklinami in kletjo zgradi stavbna družba »Jngo-grad«. — Informacije: Ing. Pust. Streliška ulica 33. 34/T formah v Ijubljani Znamenit raziskovalec grafologične in astrologi ene vede vam prorokuje vašo bodočnost. Poleg važnih dogodkov iz preteklosti vam pojasni vaše razmere do ljubezni, zakona, poklica, loterije itd. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželjeni uspeh v življenju. Obiske sprejema v hotelu SOČA od 9. do 12. in od 2. do 7. are. Zadnji dan v četrtek, 17. marca. 3567 DVE ENODRUŽINSKI Hlfil z lepim vrtom takoj naprodaj. Plača se lahko tudi s hranilno knjižico. — Studenci pri Mariboru, Radvanjska cesta št. 6. 1196 Najcenejše vezenje perila, zaves, mono- gramov pri MATEK & MIKFš Lfnblfana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Entlanje, ažuriranje, pređtiskanje. — Na izbiro krasno predtiskani ortiči no izredno nizkih cenah Urejuje Josip Zupančič. ~- Za »Narodno tiskarno« Fran — Za opravo m — wm t lumpam,