Dopisi. Iz Družmirja pri Šoštanji. (Volitve vobčinski zastop:) Boj, vsaka tri leta se ponavljajoč, bliža se zopet v občini okolice Šoštanjske in kakor posebna znamenja kažejo, utegne biti tudi letos ,,vroč," recimo: zanimiv. Popolnoma nepotrebno sicer bi bilo dvamiti o pravieni narodni zmagi med ljudstvom jedne in iste narodnosti, vendar bode biti nam opreznim in se ne preveč zanašati na čistost značaja slednjega našib volilcev. Da, ziiačaj, ali prava narodna zavest je to, na kar se je pri nas tako redko brez skrbi naslanjati, kajti že mnogokrat smo se morali prepričati o slabotnem stanji teb obeh lastnosti nekaterih občanov. Kdo bi si mogel misliti, recimo, in smešno je skoro. ko bi svetu povedali, da je Družmirje, naše slovensko Družmirje, čegar ime dokazuje že samo to, da bi morali prebivalci te vasi biti čisto »združeni v miru," biti jedne misli, jednega vedenja, kadar gre za svete narodne pravice, — da je naše tiho Družmirje po večini nemčurskega ,,Tniš ljenja" ? V resnici je občina ta povse narodna, in drugače ni tudi mogoče. Ali nekaj druzega je. Kakor povsodi, tako ima tudi pri nas takozvano ,,židovsko sleparstvo" odprte duri, to je ono sleparstvo, s katerim labkovestni gospodiči ,,omikane nemške družbe" v ,,slabera trenotku" umejo polastiti se neizkušenosti kmetskega ljudstva. Korenjaški značaj kmeta in zavedni, naravni mož slovenski pokaže tistiru Ijudem iz Soštanjskega trga, ki postopajo pred volitvami po hišah kmetskih in kuhajo nemčursko kavo lahkovernim ,,žen8kam," da bi jib premotili za svoje namerje, naravnost svoje duri, ali dobe se žalibog tudi taki slabiui, katerim še nemčurskega kafeta ni treba, da dado svoj glas tem Judežem našega naroda — in na take slabiče treba nam je pozornim biti. V naši občini nosita zvonec, kakor že dolgo znano, dva buda nasprotnika naše narodnosti, to sta drvar Negri in neki posestnik, čegar imena celo nočemo tu imenovati, kajti bolelo bi nas v srce, ko bi to čul ujegov lastni brat, mnogoveljavni mož in značajni narodnjak. Le z ozirom na prvega mo ramo izreči, da je žalostno, ako se pusti slovenski Družinirčan od človeka, ki se redi od slovenskih hlodov. ki je po vrhu tega samo bori italianissimo, voditi za nos v rečeh za našo narodnost toliko važnih. Ali nam je v resnici toliko ležeče na ubogem lesnem trgovci ? Ali je res on naš bog? Ia glede vseb njegovib pristašev. in judežev, naših zapeljivcev, moramo se prašati, ali nam je potreba, da se datno voditi v naših- narodnih sklepih od Ijudi, kate?in» je edino na tem, da cem prej, tem bolje, slovenskega kmeta, to je domačina na naši zemlji ugonobijo in ga oropajo zvijačno slednje oblasti v domovini svoji? Kmetje in občani naši! Potegnite si toraj roreno od oči, izpreglejte! Zadnji čas je uže! Cemu je treba bojev ob času volitev zviiemčursko stranko, tacib bojev v naši občini? Čemu, Vas prašamo? Ako se to godi notri v trgu, kjer so zgola ,,nobel" Ijudje, ki menijo, da več veljajo. če nemški govore — naj se bojujejo ondi, ali mi v tej čisti, neobzidani prirodi zunaj, ki nas ne obdahne dib gnjile ,,kulture," mi ostanimo zdravi na umu in srci, mi ostanimo, kar smo, kar smo bili od davnib dob, Slovenci zdrave korenine in to pokažimo pri bodočib volitvab! lz Mestinja. (Občinsko uradovanje.) Naša čisto slovenska, Sladkogorska občina, koje ime slovi dalec na okrog med Slovenci, vsled slavne božje poti in naše cerkve. To ime se pa v naši občinski pisarni piše vedno le ,,Siissenberg." Naši obč. odborniki se torej ne zavedajo, da so Slovenci, ker mirno gledajo, kako se nemščina v obe. uradnici šopiri. Posebno pa omilujem te odbornike, ki v nerazumljivi tujščini zapisnik obč. seje poslušajo in svoje ime podpisavljejo, ne da bi terjali slov. uradovanje. Jaz sem g. slovenskega obč. predstojnika ve6krat opominjal, da naj slovenski uraduje. Tudi sem zabteval, naj pri obč. seji na dnevni red priredi v pretresovanje slovensko uradovanje, pa zastonj. Na dnevni red ni tega hotel prirediti, ampak je rekel, da z nemškim uradovanjem se nemški uči, in da ga za to bolj obrajtajo. Iu v resnici se je v uradnici pisava že zboljšala, saj se piše na živinskih izkaznicah, da se žene na sejem ,,kaibl," ,,kucb," ,,osen," v,,sanct. Vindiscbfaistric." ali kam si že bodi: no glejte to nemško šolo! Kdor se v taki šoli nemški nauči, je pa tudi bolj nobel, ker takšnega mora vsak Nemec bolj pazno poslušati, in se od njega še nemški učiti. Tukaj je mladi berač Jakob Centrih pa je pri Matijetu Kidrič stari beračici vzel 2 gld. Ko ga g. obč. predstojnik pokliče v preiskavo, zaroti se ves, da je nedolžen. Potem gre pa starko okrega. Ko se mu še ne verjame, gre iz hiše, sleče suknjo, odloži zelene očali ter hoteč svojo nedolžnost še bolj dokazati, štrbunkne v 5 metrov globok vodnjak. Ko grejo otroci brž iz biše za njino, že vidijo, da iz vode noge moli. Na otročji klic pride gospodar ter v vodnjak zakliče: si-li še živ? Ker se je možu voda premrzla zdela, splazi navzgor in odgovori: še, le dajte mi cehto. Ko so ga gori vlekli, držal se je pa dobro za vrv, ako ravno se sicer zmirom trese, da mu še žlica iz rok pade. Iz Koroškega na Štajarskej meji! (Podružnica sv. Cirila in Metoda.) Pri Devici Mariji na Jezeru je zborovala podružnica sv. CiriJa in Metoda in ie bilo naše veselje ve- liko, ker so nas na naše povabilo obiskali naš ljubljeni deželni poalanec, S. g. Gregor Einapieler, ter so nam jederno, da si v kratkih beaedah razložili pomen družbe sv. bratov, iz srca hvaležni. Oni v resnici poznajo naše zadeve, in se tudi vsake prilike poslužijo, da izvejo od pro8tib kmetov njih resnično voljo. Zatoraj je obžalovanja vredno, da jib naši liberalci v Celovci pri deželnem zboru tako malo poalušajo. Ko bi boteli liberalci biti pravični, prišli bi k našim zborom. Tu bi se labko prepričali, kakšne sole da mi terjamo, saj se je dosti jasno ališalo, ko je kmečki mož Simon Skubel vnašemimenu govoril in je v živih besedah dokazal, kakšnje šole da mi želimo. Imeli smo še veliko drugib govornikov, n. pr. č. g. Servicel, gosp. kaplan iz Dravograda. Omeniti moram tudi gospoda kaplana iz Šmihela pri Pliberku, kateri se na vse mogoče trudijo, da bi nam zatiranim Slovencem pomagali. Osnovali ao že več posojilnic, zdaj mislijo osnovati še novo društvo, katero bi se pečalo s kmečkimi zadevami. Posebno ao nam obljubili, da bi nam priskrbeli po ceni natornega vina, katerega smo mi Korošci potrebni, posebno letos ker mošta ni, to pa s pomočjo Šmihelske posojilnice. Bog daj srečo novemu društvu! Povedati moram tudi, da ae je zbralo še prečejšnje število kmetov iz vseb okolic, po sebno ao naa razveselili Šmihelci s avojimi izvrstnimi pevci, za kar amo jim iz srca hvaležni. Zahvalimo tudi vse druge gospode, kateri so naa obiskali, in jim kličemo". zopetno svidenje! Nas so še drugi počaatili pismeno in po brzojavu. Le ena govorica gre: oh, to je bilo veselo, da bi le skoraj včakali spet enakega veaelja! Zatoraj pričakujemo, da bo prihodnja vdeležba zopet velika Prav zadovoljni smo bili že s tem, pa ko bi raznovrstne bomatije necib ljudi ne bile premotile, bila bi deležba ae veliko ogroiDnejša. Iz Kapele pri Radgoni. (Gut Heil!) Bral sem tudi že ,,Slov. Gosp.u št. 6. dopis iz Vržeja o tem slavnem nemškem pozdravu. Da pa bi nikomur ne bile moje vrste predolgočasne, zato vam nekaj hočem iz naše okrajine naznaniti. Kakor povsod, bili ao pustni dnevi tudi pri nas polni veselic Naši požarniki iz Mote in Hrastja so si napravili veselico pri g. V. Povabili ao vse bližnje požarnike in kaj mialite, kako so se pozdravljali, ko so ae sešli? Najpred prišli so iz Vržeja in slišal sem, da so naše domače pozdravili: Gut heil: — Naslednje pa pridejo Št. Jurjevaki požarniki, ti pa s prelepim slovenakim pozdravom: zdravo To se nam je prav dopadlo. Na ovratnikih nosijo podobo ,,Sv. Jurja na konji" in tudi to ae vsakemu, kdor jih vidi, dopade. Kakor pa se povaod Netnci med Slovence mešajo, tako je tudi že pri St. Jurjevskih požarnikih. Prignali ao s seboj precej visokega moža in jaz sem prašal, kdo da je to ? V odgovor sem dobil: Jurjevški pek! No ta pa je bil slov. pozdrav : zdravo doma pustil, menda na oskrbovalnem aprejetišči. Nazadnje vam, Št. Jurjevaki požarniki, ki imate prelepi pozdrav; zdravo, nikar se ga ne aramujte, tetnveč napredujte zmiraj lepo naprej ia tako bote vzglcd vaem požarnikom na slovenakih tleh. Tu pač ne kaže: Gut heil! B-č.