Uredništvo: Schilleijeva cesta Stev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. £ ti; Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. ti »rt * * Sklep uredništva ob 11. uri • h dopoldne, f * j • , * * Nefrankirani dopisi se ne «■•sprejemajo. •} t»? j j» * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. „. *« , Upravništvo: Schilierjeva cesta štev. 3 Naročnina znaša za avstro-oyersüie dežele: -i celoletno ... K 25 — polletno ... K 12'50 četrtletno ... K >>'80 mesečno ... K 2*10 Za Ncmt-ijo: celoletno ... K 28"— .za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 260. V C« Telefonska Številka 65. Celje, v soboto, dne 13. novembra 1909. Čekovni ražun 48.817. . LctO I Ruskj gla§ g a^tfjj^em parlamentarizmu. Petrograjsko „Novoje Vremja" govori na uvodnem mestu o avstrijski parlamentarni krizi. List piše med drugim tole: AVstrijsko-ogrska država ni bila nikoli parlamentarna v zauodnoevro-pejskem smislu te besede. Zvito strih-taöa iflstitucija skupnih delegacij, v katerih se rešujejo vojaške, mornariške, zunanje in državnofinancijelne zadeve, je zabranila, da bi prodrlo čuvstvo za parlamentarna načela v najzadnji kotiček samozavesti poslancev. Trije glavni ministri, namreč za armado, zunanje zadeve in državne finance ne pridejo sedaj niti na Dunaju niti v Budimpešti v neposredno dotiko z ljudskimi zastopniki. V delegacijah, kamor pridejo člani državtiih zbornic le v omenjenem številu, pa je vsaka opozicija tehnično skoraj izključena, ker so poklicani tje tudi zastopniki obeh vladnih gosposkih zbornic. Zato vlada tam po izbornem izreku avstrijskih in ogrskih parlamentarcev „sablja vojnega ministra". Ni zato samo šala, ako se trdi, da vodi v avstroogrski državi parlamentarizem generaliteta. Sedaj pa grozi še celo temu nepopolnemu in nezadostnemu avstrijskemu parlamentu resna nevarnost. Ministerski predsednik Bienerth je namreč prekinil zasedanje v parlamentu, ker se je bal, da bi izbruhnila nevolja čeških in jugoslovanskih zastopnikov zaradi sankcije jeziKovnih zakonov v nekaterih alpinskih deželah. Mnogi so sodili, da hoče avstrijska vlada sedaj* administrativnim potem upeljati nov poslovnik, ki bi onemogočil v poslanski zbornici obstrukcijo in na ta način zasigural delazmožnost parlamenta. Nasprotno, pokazalo se je, da se ministerski predsednik Bienerth, ki se sicer drugače prav nič ne ozira na temeljne državne zakone kakor kaže sankcija omenjenih zakonov, rs ir. , . •<( . :-j«V znanstvene in filozofične stroke. Akad. senat je poslal tozadevno prošnjo na naučno ministerstvo, ki pa prošnje ni rešilo ugodno, češ, da je po § 1. za- kona z dne 28. febr. 1882 na češki univerzi v Pragi samo češčina rični jezik. Na češki univerzi je bilo koncem lanskega leta 105 Slovencev in 111» Hrvatov. • % Jutri zvečer gledališka predstava v celjskem Narodnem domu. Igra se „Vražja misel", burka v štirih dejanjih. Sodeluje polno-številna salonska godba. Blagajna se odpre ob 6. uri zvečer. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnice se dobi v predprodaji v trafiki „Narodnega doma". — Celjski in okoliški Slovenci, vsi k predstavi ! Kdor si želi izvrstne zabave, ta pridi jutri v Narodni dom. Štajerske novice. u Za vinogradništvo. Osrednji odbor „avstrijskega državnega društva za vinogradništvo" je imel 10. tm. na predlog dr. Ploja, ki je podpredsednik društva, sejo, v kateri se je na predlog dr. Ploja sklenilo: l) da se izvoli posebni odbor, ki gre k ministerskema predsedniku, k finančnemu in poljedelskemu ministru in odločno protestira proti nameravanemu novemu vinskemu davku; 2) se poveri dr. Ploju naloga, da izdela posebno peticijo oziroma memorandum za državni zbor, naj take pesta ve ne sprejme; 3) se pozove jo vsa društva in korporacije, ki zastopajo interese vinogradnikov, naj pošljejo peticije na državni zbor in v njih protestirajo proti nameravanemu davku. — Sklenilo se je tudi, da se ob primernem času skliče sestanek vseh spodnještajerskih vinogradnikov, na katerem bi se ti pogovorili o skupnih svojih težnjah in zahtevah. u Višek strankarskega fanatizma. Duhovniška trobila v Maribora se zadnji čas „zgražajo," češ da se opaža pri nas nekako sovraštvo baje eelo zoper vero. Če bi to tndi res bilo, bi se ne bilo prav nič caditi, saj duhovščina zadnji čas v skrajni zaslepljenosti tako postopa, da se mora za-gnusiti vsakomur nje početje in da morajo v vsakomur navstajati dvomi o tistih rečeh, o katerih pravi duhovščina, da je njih zaščitnica in propovedovalka, Evo samo en slučaj: V Št Petra pod Sv. Gorami se je vršil predzadnjo, nedeljo (7. tm.) velik gospodarski shod, na katerem se je razpravljalo o izključno gospodarskih vprašanjih, koja so življenskega pomena za kozjanski in brežiški okraj. Dasi je bil sklicatelj shoda naprednjak in dasi je v Št. Petru le borna peščica klerikalcev, vendar je sklicatelj povabil na shod poleg naprednega dež. poslanca dr. Kukovca tudi klerikalca dr. Jankoviča, v svesti si, da v gospodarskih vprašanjih strankarski interesi morajo stopiti v ozadje. Važno je, da o takem shoda piše tudi časopisje, da izvejo vse oblasti gori do vlade želje in zahteve prebivalstva. Prelistali smo zadnje številke častitljive „Straže" in „Slov. Gospodarja"; o svem mogočem pišejo, o gospodarski zahtevi, ki jo je izreklo nad 300 volilcev na shodu v Št. Petru pod Sv. Gorami, niso zapisali niti besede. Sploh shoda niti ne omenjajo. In zakaj? Zato, ker je na shodu govoril tudi vodja narodne stranke dr. Kukovec. Večja strankarska zagrizenost je menda nemogoča. In potem se ti ljudje še čudijo, če zgubivamo spoštovanje do takih zastopnikov in zagovornikov vere in do vsega, kar pride iz njihovih ust! Ti ljudje, ki dan za dnevom pro-fanirajo in v blatu valjajo najlepše Kristove nauke, hočejo nasproti nam braniti — Kristusa!? o „Straža" proti — škofu Stad-lerju. V svoji včerajšnji izdaji je zapisala „Straža", da je iznašel Ante Starčevič oni „pr okle ti nauk o svobodni domovini". Gg. pri uredništvu „Str." moramo — morda bode še pravočasno — opozoriti, da g. škof dr. Stadler v Bosni prisega na dr. Star-čevičev „prokleti" nank. Hočemo namreč „Str." urednike obvarovati nepotrebne zamere in pa ohraniti v mejah dostojnosti napram svojim gospodarjem. Ne kaže namreč bivših svobodomislecev a sedaj praktičnih kristjanov Radičev višje ceniti ko g. dr. Stadlerja navzlic vsemu duševnemu sorodstvu! Škof je škof — in kam pridemo z vero in politiko, ako bodo celo pobožni listi očitali škofom „proklete" politične nauke! o O brošuri ljubljanskega škofa nam piše somišljenik: Nimam navade, da bi čital časnike brez vsake kritike; zato me hrup, ki so ga zagnali ljubljanski listi zaradi škofove knjižice ni posebno vznemirjal, ker sem mislil, da se pač nekoliko pretirava. Nehote sem pa dobil škofovo „Navodilo" pred oči — in moje mnenje t-e je hipoma iz-premenilo. „Ali je mogoče ? Take stvari piše človek, ki je še vedno ljubljanski škof?" se mi je izvilo. Resnično, normalen čovek ne govori o takih stvareh, kvečjemu jih v slučaju potrebe obzirno namigne. V škofovi knjižici se govori na tako surov in žaljiv način o zakonskem življenju, kakor v kaki žga-njarnici; nič takta, nič obzirnosti — človek se mora naravnost čuditi! Take knjižice pišejo na Nemškem samo do-bičkaželjni čifuti! Ne rečem nič, ako bi se stvar razpravljala v fini, znanstveni obliki, bi bilo morda celo koristno za marsikatero rodbino; ali na tak hribovski način žaliti in dražiti človeka — tega je v istini zmožen samo — vodja kranjskih klerikalcev. Ta knjižica, ki je samo člen v dolgi verigi klerikalne morale, kaže jasno, odkod preti naši mladini „otrovanje" in pohujšanje! Tu ne pomagajo prav nič izgovori, da je nek tiskarnar izdal nekako kritiko o brošuri in da se je vsled tega razširila; dejstvo je, da je prišla s klerikalne strani v knjigo-trštvo škandalozna škofova brošura in da jo je napisal sam škof! Klerikalci sedaj vale krivdo na naprednjake ... Ali smo mi odgovorni za škofa? Ali smo mi poklicani „branitelji" vere in morale ali duhovniki? Po teh dogodkih se bodo v resnici morali zanimati lajiki bolj za to, kako duhovniki s škofi vred vršijo svoj posel. Istina je", da je vsakdo z menoj vred občutil samo stud in jezo, kdorkoli je čital škofovo knjižuro. Zakonski možje in žene, ter-cijalke in „brezverci" — vsi! In isti ljudje, ki tako brskajo po mesenosti — hočejo igrati prve gosli v — mladinskih organizacijah! Istinito, daleč nas je že na Slovenskem dovedel klerikalizem! o Iz „nemškega" Gradca. — V sredo večer se je vršil v Gradcu nem-škonacijonalni shod za obč. volitve, ki se vrše dne 17. nov. — Na shodu je došlo med radikalnimi nacijonalci in zmernejšimi Nemci do hudih prepirov. Obč. svet je namreč oddal gostilno v mestni klavnici Slovencu Bezjaku, ki pa se je tekom desetletnega bivanja v Gradcu prelevil v Wesiaka in pristopil tudi pred 8 dnevi k „Siidmarki", da bi dobil tem sigurneje gostilno v najem. To pa je v nekaternikih, ki so tndi prosili za gostilno, hudo razburilo nemške živce in na shodu je došlo do razburjene debate, pri kateri se je konečno pokazalo, da je bil Bezjak-Wesiak še najboljši prosilec izmed 25 in da je najpametneje, ako se ga za nemštvo ohrani. Cel dogodek kaže samo, da bodo imeli renegatje odslej marsikje težko stališče. Ta nesrečni častiželjni Aistrich jim je pokvaril udobno življenje na tej zemlji! — Kot zanimivost s tega nemškega volilnega shoda poročamo tudi, da je zahteval neki Gottwald, naj se reforma obč. volilnega reda tako izvrši, da bode zasignrano nemško na-cijonalno posestno stanje. Ali se ne vriva človeku vprašanje: pred renegati ali Slovenči? 1 v V potu svojega obraza se perejo zvezarski poslanci pred svojimi volilci, ki so ogorčeni, zakaj se niso pridružili Plojevi akciji vseh štajerskih poslancev za podporo po suši. Pravijo samo, da so „vse" storili; kaj, o tem seveda molčijo. Molčijo tudi o tem, da bodo vsi štaj. poslanci gotovo pri vladi več dosegli ko ubogi zvezarji, ki imajo povrh tega še — Roškarje med seboj! u Iz marberškega okraja. Otožna je postala vsa narava; ob obnožju Drave rosa. mraz in megla, na planinah sneg, ki je kmetom pozno žetev zakril. Ni li podoben položaj obmejnih nas Slovencev takemu predzimskem času? Kruti, nenasitni Nemec sega v enomer po lepi naši domovini in nam jemlje kos za kosom; a mi? Molče vzdihujemo. Vzdrami se vendar, slovensko Pohorje, otresi se hinavskega prijatelja! Pokaži mu, da si gospodar Ti na svoji zemlji! — Vuhredško postajo vodi zdaj na primer neki Tennhäuser nemškega mišljenja, ki je prepovedal svojim uradnikom in vslužben-cem, da se govori v njegovi navzočnosti slovenski. Ni-li to skrajna predrznost? Mari misli mož, da si lahko dovoli napram Slovencem vsako nesramnost, če le pošilja svojemu kontrolorju kokoši in jajca? Pojasnili mu bomo temeljito stališče, če namerava naprej korakati po začrtani poti. Toliko' za danes v svarilo. — Kaj pa v Marnbergu ? Baje eksistira tam neka slovenska gostilna, namreč pri stari pošti; o najemniku pa se vse drugo govori, kakor da je Slovenec. Tudi naslednik v Kotzbekovi trgovini baje raje koketira z Nemci. Vprašam slavno vodstvo „Posojilnice" : Ali res ne najdete moža, kteremu bi bolje služili slovenski groši? Ali Vam je narodnost res deveta briga? Ali ne vidite, da gre vse rakovo pot? Menda Vam dela „Posojilnica" preveč skrbij?! — O gospodu .Gränitzu se je že marsikaj ,pametnega slišalo, pa najpametnejša je gotovo zadnja novica, da bode najbrž v kratkem zapustil našo sodnijo: kaj si hoče tudi s svojimi salomonskimi razsodbami pri nas ubogih Pohorcih ? Ljudstvo mu je preprosto in prenaivno in ne razume njegovih sodnijskih fines. Zato le v Gradec ž njim, kjer bode lažje svoj talent razvijal. — O Muti ne vem danes ničesar drugega povedati, kakor da se tam prodaja neko nemško posestvo, pa se ga Slovenci branijo kupiti. — Po Vuzenici zopet kroži vest, da se bode v kratkem postavila šul-ferajnska šola; mogoče je kaj resnice na tem, ker dr. Baum v zadnjem času tako osrečuje Spodnje Štajersko s svojimi poseti; samo tega ne vem, kako bo kaj z obiskom te nove šole? Do sedaj se je namreč prijavilo samo 16 otrok „pragermanskih" starišev, s kojih imeni pridemo o priliki na dan; mogoče pa se še da podkupiti ta ali ona oseba s kakim desetakom in spremeni n. pr. svoje prvotno ime ,,1'očivavšek" v „Potschiwauschegg" ? o Iz poštne službe. Za poštnega oficijanta 2. razreda je imenovan aspi-raut Anton Haßmann za Poličane, ker ne zna seveda nič slovenski. Za ofici-jante prvega razreda pa Oton Srabot-nik in Miroslav Hočevar za Celje in Terezija Kermek za Brežice. o Sv. Frančišek Ksaverij v Sav. dolini. — Mesto ekspedijenta na naši pošti je dobil trgovec Alojz Roječ iz Št. Vida pri Zatičini. a Martinova veselica združena s petjem, tamburanjem itd. priredi se danes, dne 13. novembra v „Skalni kleti". Vabijo se vsi rodoljubi, da se udeleže tega zabavnega večera. Začetek ob 8. uri zvečer. o Pozor! Jutri priredi tamburaški in pevski zbor „SÌ. del. podp. društva v Celju" izlet k gosp. Fazarincu na Ostrožno. Odhod točno ob 2. uri pop. iz drnštvenih prostorov. Oziralo se bo tudi ua iero v „Narodnem domu". Prijatelji društva, na svidenje! v „Klubu slov. napr. akad." v Celju sta darovala gg. dr. Anton Schwab zdravnik in pa poštni praktikant Ludovik Zupančič mnogo lepih knjig, za kar njima izreka odbor prisrčno zahvalo. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral Milko Čeh, učenec pri tvrdki R. Stermecki v Celju, 3000 rabljenih poštnih znamk. Mlademu vrlemu Slovencu prisrčno hvalo! d Požar v Dobravi. Včeraj jutro ob pol 4. uri je oznanil strel z miklavškega hriba, da nekje v okolici gori. Četrt ure pozneje se je zaslišalo po celjskih ulicah trobentanje, kot bi so bil oglasil angelj in oznanjal sodni dan. Kaj je bilo? Vnela se je bila hiša konjederca Jorasa v Dobravi pri Celju. Kakor vedno, so se sedaj zopet pohvalno izkazali vojaki celjskega domobranskega bataljona in so rešili, kar se je dalo rešiti. Vendar ima tToras 600 K škode, ker se ceni, da je požar uničil 1700 kron vrednosti, dočim je bila hiša le za 1100 zavarovana. V nevarnosti so bila tudi druga poslopja. Celjski fajer-berkarji so poslali svojega trobentača še le čez četrt ure trobentat, potem še pa nobeden šel ni gledat požara. Človekoljubje! v Zoper novi vinski davek se je izrekla tudi štajerska kmetijska dražba. v Iz Braslovč se nam poroča, da se sumi g. J. Kramerja dopisov o g. dr. Lampretu. Izjavljamo, da g. Kramer ni z dotičnimi dopisi niti v najmanjši zvezi. u Iz Gornjega grada. Že nekaj let ni bila krog Nove Štifte lastnina nič kaj varna. Mladina je pri nekaterih hišah slabo vzgojena, ker je skoro čisto sebi prepuščena in ni čuda, da zaide na kriva pota. Že pred leti so bili zapi li Spotikarjevega fanta radi njegove nasilnosti in letos so prišli zopet tatvinam na sled, ki so spominjale zelo na one iz minolih dni. Vendar je tat bil drugi.— Orožnikoma iz Gornjega grada, bila sta gg. Šimenke in Stroj, se je posrečilo vloviti 11 letnega Ivana Repenšeka, ki je raznim posestnikom pokradel 78 kron. Lahko-živec je bil denar že deloma zapravil. Sedal bo menda tuja last zopet nekoliko časa varna. v Za nemško šolo v Hrastniku je ptujski občinski svet podaril 30 K. v Sv. Peter pri Radgoni. „Sloga" poroča, da so na nagrobmi kamen vojaškega duhovnika Janeza Frasa dali napraviti nemški napis. Pokojnik je bil vrl rodoljub, ki so ga zaradi slov. tro-bojuice spravili nemškutarski zagrizenci v kazen in ob pokojnino, ki se mu je potem milostno nakazala. Zato je ta napis tem večja sramota. v Umrl je v Radgoni 10. nov. vpokojeni major Gustav Stöver, ki se je boril leta 1859 in 1866, potem pa je stopil leta 1879 v pokoj. Bil je 80 let star. o Iz Radgone. V neveljo je pilo v Karlovcih na Ogrskem več fantov v gostilni Gomboczevi; med njimi je začel hlapec Florjan prepir, ki bo pa zelo usoden za njega. Ko se je bil namreč odstranil in je že bil na dvorišču, mu je sledilo več prepirljivcev in so ga z noži tako spehali, da se je zaradi izgube krvi nesvesten zgrudil. Sedaj je v radgonski bolnišnici. v Krasno postrv so ujeli v rečici Sülm pri Schwambergu. Dolga je 90 cm in tehta 7 in pol kg. o V Ptuju se je poročila hči ve-letržča z žganjem Hutterja, Elza Hnt-ter, s fin. komisarjem Viktor Elsba-cherjem. Linhart zopet na zatožni klopi. Občina Sele na Koroškem je vložila tožbo zoper „Štajerčevega" pisača Linharta, ki je trosil laži o občini, v v Nemška šola v Št. Lenartu v Slov. Gor. V odbor nemške šulferajn-ske šole v Št. Lenartu so izvoljeni: dr. Zirngast, župan Sedminek, sodnijski nadoficijal Ure k, krčmar Sarnitz sodnijski kancelist Dernjatsch in krčmar Schifko. Seveda sami pristni Germani! v Od Sv. Lenarta v Slov. goricah. S pon osom so gledali naši nemškutarji, ko je Šlo k prvi šolski maši „njihovih" 186 otrok. Z žalostjo in pomilovanjem smo gledali mi te uboge slovenske otro-čiče, ki bi naj bili bodoči janicarji. — Toda veselje in žalost je bila samo kratkega obstoja. — Tako dolgo, ko se je otroke krmilo s klobasicami, napajalo z vinom in pivom, tako dolgo je bilo veselo, biti učenec nemške šole. A zdaj je šola. Tukaj je treba sedeti mirno štiri do pet ur. je treba imeti „roke na klop". Pa kaj je še hnjše? Otrok sedi celi dan v šoli in ko gre popoldne iz šole, sploh ne ve, kaj se je z njim godilo celi dan. Prej nam starši seve tega niso hoteli verjeti. Bili smo strastni „Slovenci", ki otrokom ne privoščimo prepotrebne nemščine. Zdaj naj popra-šujejo pri svojih otrokih. Veselo je poslušati lastno kritiko otrok, ki se popolnoma vjema z od nas zatrjevanimi, dejstvi. In poslušal sem dve deklice iz okolice ko so se ravnokar ločile od to-varišice iz trga. Vzdihuje je rekla druga drugi: Ja, za to je že nemška šola, ker zna nemški, a kaj bove midve?!" Drugi dečko povprašan, kaj da dela v šoli, reče: „Nič". „Kako pa molite!" „Mi nič". Zadravec in gospod učitelj molita na glas, mi pa se gledamo". Te dni sta se že vrnila dva otroka v slovensko šolo. Povprašamo zakaj sta se zopet vrnila in eden je rekel, da celi čas kar je bil v šoli, ni vedel zakaj se gre. Drugi, ki je znal že iz stare šole nekaj nemški, je pravil, da so se začeli v nemški učiti šteti in moliti. „Zato pa že ne bodem tja hodil, je rekel in jo zapustil." To so tolažilni uspehi. Zima in slabi šolski nepredek bode marsikoga izpametoval. Sedaj jih je polovica od Sv. Trojice in od Sv. Ruperta. v Ljutomer. V nedeljo so se naši Nemci poslavljali od davkarja Dullerja ki pojde v Gradec, da se posveti „vzgoji svojih otrok". V Ljutomeru namreč tega ni utegnil, ker je imel z nemško politiko preveč opraviti. Vsi govorniki so slavili Dullerja kot nemškega politika. Dejstvo je, da je bil Duller eden najbolj zagrizenih nasprotnikov vsega slovenskega. Značilno je, da obdrži še mandat v občinskem odboru. Torej bo hodil še iz Gradca sem rogovilit. v Kriv denar kroži krog Kaplje na nemški meji. Neki kmet je dobil od lesotržca, s katerim je bil v zvezi ponarejeni bankovec za petdeset kron, le serijska številka je zelo nerodno pisana in zdi se, da jo je nekdo napisal pozneje z navadno tinto. u Občina Sv. Rok ob Sotli je imenovala poslanca dr. Ploja za častnega občana. — „Kmetijsko bralno društvo" v Rogoznici pri Ptuju pa ga je imenovalo za častnega člana. z Iz Šmarja pri Jelšah. Komaj je ljudstvo z veliko požrtvovalnostjo svoje po trtni uši uničene vinograde deloma prenovilo in zraven tega še v dolgove zabredlo, že mu preti druga vinska uš, to je novi vinski davek. Bile so res velike skrbi, trud, težave in -j ' ■ ■ » i- * Afe (il v stroški, ki pa se še vedno nadaljujejo in za vse to se pa še zdaj novi davek plačuj! Kje ima naša vlada do svojega ljudstva usmiljeno srce? Kje ste naši poslanci in zastopniki, ki smo vas volili, da naše koristi zastopate? Prosimo vas, da se z vso odločnostjo, tem,,krivičnim davkom uprete ter tam natanko stanje kmeta razložite, da se še nadalje bolj ne zadolžimo. Nič boljše nas ne zastopajo naši deželni poslanci, vse so nam kmetom obetali: da so naši prijatelji, da nam hočejo pomagati, ker oni naše žalostne razmere dobro poznajo i. t. d., mi smo jih volili, pa spolnjujejo li svoje obljube in dolžnosti? (Bodo pa že spet prišle volitve, in do takrat si jih bomo dobro zapomnili!) Ko -se.je.šlo,za me-ščanske šole na Spodnjem Štajerskem, so Nemci rekli, da ni denarja, ko pa se je šlo za meščanske šole za Srednji in Zgornji Štajer, je pa bilo denarja toliko, da so kar tri nove meščanske šole dovolili. In plačal jih bo deloma Slovenec. Deželne doklade se bodo tudi zvišale in vse to bo šlo na Srednji in Zgornji Štajer, mi uboge pare pa plačujemo, dasi nam nobeno leto od tega nič ne ostane. Naši poslanci pa uganjajo nerodnosti, mesto da skrbijo za svojega kmeta-volilca. u Občinske volitve v Mariboru. Z ozirom na to, da so za nas Slovence sedanje občinske volitve v narodnem oziru popolnoma brezpomembne, je sklenil krajevni odbor „Nar. stranke" za mesto Maribor, da se Slovenci ne udeležijo letošnjih občinskih volitev.— Za krajevni odbor „Narodne stranke" : Dr. Vladimir Sernec, t. č. predsednik, Franjo Painhart, t. č. tajnik. u Iz Maribora. Krasno domače slavje smo imeli v četrtek dne 11. tm. v gostilni gospe Medeno ve, ko smo izročili gdčni Medenovi prvo častno diplomo družbe sv. Cirila in Metoda za dar 200 K, ki se je nabral za kratko dobo v puščici. V krasnih nagovorih se je dostojno ocenila rodo-ljnbnost, ki vlada v tej priprosti pa lepi gostilni. Občinstvo vseh stanov je izrekalo svoje čestitke. Zastopano je bilo zlasti mnogobrojno narodno želez-ničarstvo, ki predstavlja danes že močen član slovenske narodne organizacije v Mariboru. v Iz tfaribora. Slovensko gledališče je upeljalo stalen abonement za sedeže v dvorani in na galeriji. Občinstvo je uvidelo korist stalnih gledaliških vstopnic, ker si lahko zasignra na tak način stalno mesto. Stalne vstopnice veljajo za 10 predstav, program dram. društva za sezono 1909/10 pa šteje 14—16 predstav in sicer skoro samih novih veseloiger, dram in operet. Pripravlja se tudi ena opera. Po veseloigri „Krasna Lida" dne 14. tm., ki bo brez dvoma zelo ugajala, se priredi pred vsem „Sneguljčica" (Miklavžev večer),'potem pa „Valenska svatba." o Iz Maribora. — Zabavni večer priredi v soboto dne 20. t. m. Slovanska Čitalnica v mali dvorani Narodnega doma s pevskim, šaljivim in god-benim programom ter plesom. Člani čitalnice so vstopnine prosti, gostje pa plačajo 1 K. — Teden pozneje, dne 27. t. m. priredi Čitalnica piknik. Iz Maribora. K umazani d v o-vinarski aferi poslanca dr. KarlaVerstovška, o kateri smo že poročali, je treba še nekaj pojasniti. V gostilno gosp. Eobiča v Lembahu je prišla takrat napredna družba mariborskih pevcev. Dr. Verstovšek, ki ravno prej ni hotel plačati računa na družbin listek, je pozval pevce, naj zapojo kako P esem, na kar mu je odgovoril eden izmed pevcev, da bodo peli, če plača gospod poslanec eno krono za družbo Mariborski pevci imamo namreč sploh, to navado, da pobiramo pri petju za ) H JH-vV *l( « lil l ì tt )i družbp, .Gospod poslanec pa je smatral naSq^ljo za izzivanje in vsled svojega vihravega temperamenta napravil i? nedolžnega odgovora glasno škandalno afero, ki je bila nam vsem skrajno neprijetna. Znano nam je bilo namreč tudi, da je bil g. | dr. Verstovšek še pred I u^tkim odbornik (tajnik) mariborske podružnice in je ,še pred letom toplo zagovarjal družbino šolstvo in ni nam prišlo niti na um, da bi se mogel rodoljub tako preleviti v narodnem mišljenju. — Sicer,nič ne de, kot odgovor se je nabralo za družbo Se isti dan 70,. kron a ta vsota je narasla drugi dan na 100 kron. , . s u Iz Maribora. Frizerju Radoliču, ki je bi} pustil v sredo popoldan svoje £o1o v veži gostilne „Zum kalten ! ieller"^ ga, je, nekdo ukradel in se z njim odpeljal v Studence. Tam je tat dobro kolo ponujal za 50 kron in res je hitro našel kupca, ali ta si, je izgovoril, da ga bo do drugega dne pp-skusil in potem plačal. Ker se tatu ni ljubilo čakati, je kolo ponujal drugemu za 30 kron. To se je pa sedaj gostom zazdelo čudno in ko so začeli tata iz-praševati, zakaj ima s prodajo tako silo, je brez kolesa pobegnil- u n Iz Maribora. Krojač Tomaž Trabas, 55 let star mož, je pri Oprjj sv. Kungoti zblaznel, ali vsaj pokazali so se na njem znaki ; blaznosti, tako da so ga morali prepeljati v Gradec v blaznico. , , ,,.. o Iz Studencev pri Mariboru. — Dne 1. grudna se otvori ,v Studencih javna čitalnica „Bralnega in pevskega društva Maribor". o Iz Studencev pri Mariboru. — Tukaj se snuje podružnica družbe sv. Cirila iu Metoda, ki bo imela svoj sedež v družbini Jiiši. v Iz Studencev pri Mariboru. Nemci so v škripcih, ker so propadli ne le v krajuem šolskem svetu, temveč tudi deloma pri konstituiranju novega občinskega odbora, namreč pri volitvi blagajnika. Izvoljen je s 7 glasovi g. Kučer. Župan je ostal še Schmucken-schlag, ki se je letos vidno postaral v skrbeh in agitaciji proti nameravani ustanovitvi slovenske ljudske šole, ki je „njegova poguba", kakor je rekel sam. s , , ;1KiJiv l{\ a Protestanti v Hočah. Krojaški mojster v Spodnjih Hočah — „M. Z." piše njegovo ime Philipp jEjsovar — je prestopil na protestantsko vero. Nekdo drugi je že baje tudi prijavil svoj pristop. Če jih še bode sledilo kakih osem, bo pa že .gotovo hodil pastor Mahnert iz Maribora opravljat v Hoče svojo božjo službo. Omenjeni list pravi, da je to plod narodnega hujskanja od strani gospoda kaplana Kranjca. Bodi kakorkoli, kdor odpade, jje itak grozen nemškutar, kateremu ni več rešitve. Dflbro bi pa bilo, da bi duhovniki v takih slovenskih krajih vsaj na podlagi tega, da imajo krivo-verske -nasprotnike, delali brezpogojno za narodni napredek in njegovo osa-mosvojp. Apostazija obrtnika bo pri nezavednem ljudstvu vendar veliko zalegla o Od Sv. Bnperta v Slov. Gor. Jelena so ustrelili blizu graščine Hra-stovec (Gutenhag). — Prejšnji dan so padli na njega 4 streli pri Sv. Jakobu Slov. Gor., a ker ima,gosto dlako in precej debelo kožo, svinčenke št. 2. in 4. niso učinkovale smrtno. Od tam je divjal se kopat v Pesnico, hladit in celit si male rane. Pa urice življenja so mu bile štete, ker so ga lovci zasledovali. Pošta je šla od ust do ust — hitreje kot jelen. Lovci vsi po koncu; zavrela jim je kri, strastneje kot kedaj poprej, ko so šli na srnjake. Šli so lovit jelena in — padel je. — Žival se je bila gotovo splašila sem iz visokih gor, kjer neprestano lovijo. 1% »J ! ' v Prisiljen dvoboj. Nadporočnik Sidorovič se je bil lety 1905 v Pragi spri z nekim, honved-poročnikom Klo-tzem in po polletnem čakanju n»u je vel,el predstojnik, da se mora s Klotzem biti, ker ogersko poveljstvo to zahteva. Sidfirovič je res ubogal, ali v, boju mu je Klotz presekal gornji del desne roke tako nesrečno, da je, roka sedaj popolnoma mrtva. Sidoroviča so odpravili z letno pokojnino 1456 K, on, pa s tem ni bil zadovpljen, ampak tožil je erar pri vseh instancah, pa je povsod propadel. Sedaj je zopet v Mariboru vložil tožbo proti upojenemu generalmajoru Hospodarju, ki ga je kot bivši predstojnik prisilil v dvoboj, nato proti kornpmu poveljniku Czibulki in Klo-tzovemu djstriktnernu poveljniku Csa-nadyu, ki živi sedaj v Gradcu. Zahteval je 50.000 K odškodnine, 2800 kron zdravnine in 2^44, letne rente. A v Mariboru in v Gradcu so tožbo zavrnili. o Usodepolna zamuda. Neki enoletni prostovoljec graškega artilerijskega polka se je bil do devetih zamudil in je ravno po mirozovu prišel domu. ,Da bi ga inšpekcijski oficir ne ujel pri vratih, je splezal preko hlev-nega zida, pri tem pa je padel globoko dol, da je smrtnonevarno- ranjen obležal. Boljša bi pač bila neznatna kazen. v V Gradcu je umrl 12. tm. v splošni bolnišnici fin. komisar dr. Alfred Kermavner. u Užaljeni Gradčani. Trgovski gremij v Gradcu je zaprosil ' svoje člane, da naj imajo na vsakem pismu, ceniku, sploh na vsaki tiskovini, ki je kam pošljejo, oznako „Graz in Steiermark", ker se sedaj tolikokrat zgodi, da naslavljajo nemški trgovci širom sveta svoja pisma sicer v Gradec, ki ga pa smatrajo kje na .Češkem, Oger-skem, ali sploh kje drugod. Da je najbolj nemško mesto Gradec med inozemskimi Nemci tako malo znano, to Gradčane seveda boli. o Srednje šole na Štajerskem za Roseggerjev fond. Graška trgovska akademija je naklonila 325 K, II. drž. gimnazija v Gradcu 180 K, reaika v Mariboru 200 (238) K, gimnazija v Mariboru 120 K, mestni dekliški licej v Gradcu 160 K, I. realka v Gradcu 355 K, I. gimnazija ravnotam 280 K,* gimnazija v Celju 150 K. Tako se zbirajo groši, ki bodo s svojimi zneski ustvarjali Judeže. ' x '(!/)•< IV- , • z Nova opera R. Straußa. Ri- •u i r hard Strauß je te dni dal svojemu za- ' ' •>. f.; ložniku nekoliko podatkov o „zvezdi in zvezdah", novi operi, katero sklada po libretu pesnika Hügona pl. Hoff-mannsthalskega. Skladatelj se še ni odločil, ali bo operi naslov spremenil ali ne. Opera še ni dovršena, a avtor sam ne ve, kedaj jo bo izvršil, ker je preobložen z drugimi, tudi še nekon- čanimi deli. u. o U ..■..' o Zastonj v Celje. Kdor se hoče do Božiča zastonj v Celje voziti, naj si ogleda današnje oznanilo trgovca R. Stermecki v Celju. Kranjske notice. z V Akademiji v Ljubljani predava 29. t. m. dr. Bogumil Vošnjak iz Gorice o „Napoleonovi gospodarski politiki v Iliriji".. z Nemški kandidatje za obrtno sodišče so: Theodor Korn, Mathian, Emil, Gustav in Viljem Tönnies, Viljem Treo in Fr. Beber, Fr. Szantner, Pavel Seemann, E. Schuppler in Alb. Mayer in končno Kamil Pammer in Maks Samassa. )„ z Vinski semenj v Krškem 10. t. m. je bil prav dobro obiskan. Prodalo se je čez 1200 hI. Občina še priredi 1 semenj 1. debembra. fllj nt • ! j it , Primorske novice. d Iz Nar. Del. Organizacije v Trstu. Danes se osnuje okrajna skupina za šentjakobski okraj. d Laški liberalci v Trstu delajo p vsemi najgršimi sredstvi na to, da bi pri nadomestni volitvi jutri 14. t. m. že zmagali pri prvi volitvi ter se tako revanžirali za neuspehe pred dvema letoma. Neki visoki magistratni uradnik se je izrazil: „In četudi stane stotisoč, mi moramo že pri prvi volitvi zmagati". Volilna agitacija s te strani se vrši v znamenju najgrše korupcije, po zakonih strogo kaznjive. Po raznih bezni-cah se toči ba hektolitre vina za zmago italjanstva. () , d Za dvanajst kron je predala v Trstu svojega (otroka neka Italijanka iz kraljevine imenoma Ana Zampari. Ko Je skrbni oče izvedel, da je njegov nezakonski otrok prodan, je zahteval, üa mn ga spravi nazaj. „Mati" je hotela to res, storiti, ali „kupec" je bil že odrinil v Aleksandrijo. S posredovanjem italijanskega konzula je prišel otrok nazaj v Trst. d Uboj v javni hiši. V Puli je podčastnik 87. pešpolka Maks Zaverš-nik v neki javni hiši prišel v prepir z sobnim slikarjem Logerjem in mu je sunil bajonet v prsa. Skušal je pobegniti, a so ga ujeli. d Na smrt obsojen. Rovinjski porotniki so obsodili na smrt 46 let starega, do sedaj še nekaznovanega strojnika Ivana Hancicha, ker je svojo konkubino 25. julija v Puli na cesti z nožem umoril. - d Legar na Brdih. Pred nekaj mesci je divjal v Pevmi tik Gorice legar in skoro ni ene hiše ni izpustila bolezen, tako, da je umrlo vsega 15 oseb. Ker so bile profilaktične odredbe zelo pomanjkljive, se je bolezen razširila na Oslavino, Št. Florjan in sosedne kraje; v prvem kraju ste od treh rodovin ostali zdravi samo dve ženski in pred kratkim je že zopet nekdo umrl. Tudi krog Kanala se je pojavila bolezen. Oblasti se ne brigajo dovoli, da bi jo udušile. Koroške novice. , . : - i ' a Naznanili so podklošterskemu sodišču posestnika Ivana Razmana, ker je baje potočil 300 litro/ vina brez oblastvenega dovoljenja. a Politični shod priredi 21. t. m. pol. društvo za koroške Slovence v Libeličah. a V občini Sele bodo kmalu občinske volitve. Nemškutarji bi se radi občine polastili, zato lažejo zdaj po „ „Štajercu", da se kar kadi. Po svetu. ■ - u „ z Frančiškan — operni pevec. 21- letni frančiškan Francesco Burronio v Padovi se je na skrivnem izvežbal v petju; sedaj je izstopil iz samostana in je 11. t. m. že nastopil v gledališču v Genovi v „Trubadurju". d Gospa Steinheilova je postala zelo nervozna, tako, da jo nervoznost v celici včasih hudo napade. Pri obravnavi je večkrat s vpijočim glasom ponovila pi'avdnikove opazke o njenem značaju in tudi pristavila: „Sem li jaz res izvržek človeštva?" — Poslednje priče govorijo zelo ugodno za njo. z Kongres zionistov v Hamburgu. Deveti kongres zionistov se vrši od 26. do 31. decembra v Hamburgu. Sedaj je prvič, da se zbere to društvo, ài ima svoje člane po vsem svetu, ha nemških tleh. d Novi aeroplani. Strojnik Mihael Petz in Carlo-Arelmi v Rovinju sta konstruirala ppseben aeroplan, ki ga mislita dati patentirati. V Pragi sta pa dva tehnika, brata Gustav in Ferdinand Màtzka s svojim novim strojem pretečeno soboto olizu Prage 15 krat vzletela. - W* - ..».V- ■ • .... .. • v.,.. d Pearyjevi zapiski. Prihodnje dni bode objavila National Geographie Soci^, ki je presojevala Pearyjeve zapiske, svojo sodbo. Komisija je pripo-znala zapiskom pristnost in utemelie-nost, ter je izrekla, da Peary po pravici zahteva, da se mn pripozna slava, da je bil prvi na severnem tečaju. «' ,'«•' ' «i' -i* najnovejšo brzo MMfeHfta i Mt j _1 telefonična pr K položaju. v Praga. 13. nov. Češki listi izražajo veliko veselje nad včerajšnjo izjavo poljskega poslanca Stapinjskega, da on v slučaju, če bi poljski klub nadaljeval svojo dozdajno za Poljake nečastno in za Slovane pogubno politiko, ne bo politike kluba več podpiral. Listi izražajo tudi svoje uverjenje, da pride de rekonstrukcije kabineta. Slovanska Jednota — pravijo — je pripravljena bodočemu ministerstvu dovoliti državne potrebščine, ako dobi garancijo, da ne bo vladalo proti Slovanom. a Dunaj, 13. nov. V krščansko-socijalnih^ poslanskih krogih smatrajo, da situacija še ni dozorela, da bi se že v četrtek ali petek mogla sklicati plenarna seja poslanske zbornice. Pred par dnevi se je sicer sprožila ta misel, a se je z ozirom na nedozorelost poljske poljske posredovalne akcije zopet odložila. Želi se nadaljevanje pogajanj <31ombinjskega. Še le ko bodo te na to ali drugo stran imele kak rezultat, bi bilo tudi vprašanje sklicanja plenarne seje zrelo. Seje državnega zbora v nejasnem političnem položaju se smatra za brezpomembne. v Praga, 13. novembra. Češki poslanci so poklicani za jutri na konferenco semkaj. V tej se bo razpravljalo o situaciji, ustvarjeni po posredovalnih pogajanjih poljskega kluba. Volitve V norveški storthing. • . ... .. „ TT y.\ a Kristiianija, 13. nov. Volitve v storthing so končane. Izvoljenih je 63 kandidatov desnice in liberalcev, ki so pri volitvah kooperirali, dalje 47 članov levice, ki je tvorila dozdaj vladno večino, potem 11 socijal- demokratov in 2 divjaka. Nesreča v Mesini. a Mesina 13. nov. Ko se je danes pripeljal osebni vlak na tukajšnji kolodvor, je trčil skupaj z lokomotivo nekega tovornega vlaka. Več Vozov je razrušenih. Mnogo oseb je dobilo več ali manj težke poškodbe, nad 30 oseb a lahke. reošnova turške mornarice. a Carigrad, 13. nov. Turški mornariški minister je predložil vladi svoj program glede rekonstrukcije' mornarice in zahteva v to svrho 18 milijonov fqntov. e zdtyet na po m v Kiel, 13. nov. Nemški cesar na- . u«. w Nit)O i» it i SI :uai -1 ■ stopi februarja prih. 1. potovanje po Sredozemnem morju in bo ob tej priliki obiskal tudi Jeruzalem. Volitev novega predsednika ogrske državne zbornice. v Budimpešta, 13. nov. Poslanska zbornica je danes z 201 od 382 oddanih glasov izvolila za predsednika Aleks. Gala, člana Košutove stranke. Današnje avdijence« • z Dunaj, 13. nov. Danes ob 10. uri dop. je cesar sprejel v posebni avdi-jenci skupnega finančnega ministra Buriana, ob 11. uri grofa Aehrenthala, ob 1. uri pop. pa nadvojvoda Jožefa. Odstop francosKega finančnega \ ministra. z Pariz, 13."nov. „Journal" poroča, da je podal francoski finančni minister ostavko. On zastopa nazor, da so novi davki neizogibni, a se ne more sporazumeti glede načina njih uvedbe. Tržne m. ■ 12. novembra. Dunajska borza za kmetijske pridelke. Na našem treu je promet tudi danes počival. Konsum je bil radi tega še vedno slab. Krmila so tendirala prej slabo kakor dobro in pri koruzi in ovsu bi se bilo ceneje tržilo za R vinarje^ Sladkor. Trst. — Centrifucal Pilés prompt K 34 do K 341/2, za dobavo K 341/4 do K 35. Tendenca: trdna. Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 28 —, nova kampanja kron 24'—40. Tendenca trdna. Vreme: deževno. Budimpešta. S v i n j ad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 150 do 151 vin., mlade, srednje 150 do 151 v, mlade, lahke 145—146 vin. zaloga 23.843 komadov. Prignano 220 komadov, odgnauo 288. Ostalo torej 23.775 komadov. Tendenca živahna. Budimpešta. Pšenica za arri! K 1417, pšenica za oktober K 11'79. rž za april K 10'23, oves za april K 7'61, koruza za maj K 6 74, ogrščica za avgust K —'—. . Pšeničnih ponudb zmerno, veselja kupiti manjka tendenca netržna. Promet malenkpsjte». ^Efektivna pšenica peizpre-menjena d^ugo mimo. Termini so tendi-rali za Ameriko trdno, potem so pa tendirali na realizacije in argentinska poročila slabo. Vreme: lepo. z Obrtni red. „Narodna knjigarna" v Ljubljani je izdala obrtni red v posebni, jako praktični in priročni knjigi, ki obsega 244 strani in stane s pošto 1 K 20 vin. z Bolgarski besednjak. Bolgarski filozof N. Gerov je bil začel leta 1894 izdavati velik besednjak „Rječnik na 3 Bi @E poprej HßincEvo pri Mmm še bode ju A v ùecléljo, dne 14. t. m. popoldne ób 2. tiri, pónedeljek % • celi dan', t. j. 13. t. m. in v hedeljo 21. t. m. razprodajalq. Kupci iiaj se snidéjo na licu mesta. ■aBBSfiiH MMHMMSMNBVBRjMI H S! & 3 blearski jezik", ki ga pa radi smrti ni dokopčal. fzdal je pa sedaj delo T. Pancev, ko je dovtšil zadnji, peti del. Besednjak obsega 9700 strani, na teh 120.000 izrazov, 5975 citatov iz narodnih pesmi in 4300 bolgarskih idio-tizmov. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Celju. Sprejme se: 1 knjigovodja, 2 kontorista, 3 poslovodje, 11 pomočnikov mešane stroke. 3 pomočniki že-lezninjske stroke, 6 pomočnikov špecerijske ,stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 2 blagajničarki, 2 kontori-stinji, 11 prodajalk. Službeišče:l knjigovodja. 3 kón-toristi, 1 poslovodja, 22 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železnin-ske stroke, 12 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 11 kontoristinj, 7 blagajničark, 10 prodajalk. ' Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma — brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. S • ' ■ ci, v Celju razpošilja vsak dan sveže v izbor ni kakovosti po znižani ceni. Velika izdatnost in maščoba! — Čisto belk barva! Zastopnik se išče. MMN i* p m z,:.. Ravnokar je izšla! ! Saino M ddrasle ! ljubljanskega turo? Kritična razprava. I. zv. 30 vin., II. z v. 20 vin. Spisal Anonymus. S&roča se v tiskarni v Kranju ali pri nekaterih knjigotržcih. Mlad se takoj sprejme v trgovini Z mešanim blagom pri gosp. Antonu 0#laku na Ponikvi _ob južni zel. 539 2-2 Ure * ..**. St. 72. pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K. Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame. s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo. natančno regulirana 30 K. 8t. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij ido$a rem. ura »a zapinjačo. ki teče. če se enkrat navije. celih 8 dnij neprenehoma na rubinih, (na kazalu se yidi njen tek) 3f> K. , St. 75. krasna rem. met. tnla ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta. moderna in lepo gravirana 8 K. „. Cone se naj razumejp na mesečne obrokje za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali sé pa plača po poštnem povzetja. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. PiUergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 Izurjen špecerijske ali mešane stroke, čez 24 let star, kateri ima tildi sposobnost za potovalca, se sprejme z ugodno plačo z novi m letom. — Pismene pö-litidbe pod naslovom „Zanesljivost'' nàj se pošljejo na upravništvo tega lista. ' Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! t m 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K -80 h; belega 4 K; belega, I puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snež-nobelega, puljenega 6K40h;8K;lkg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši drsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 om dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, v jakp stanovitnim puhastim posceljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, št. 199, Sumava, Češko. V »V *' » Josip Cretnik 1 - j . izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št- Jurju ob juž. žel. Slika je posqetg, po mojem lastnem izdelku. Razpošiljam na malo in veliko vse potrebščine za smlipe in žage po najnižjih cenah. — Krasne referenee ! Modni saloli ka gospode! Dovoljujem si Vašemu p. n. blagorodja vljudno naznanjati, da sem otvoril v novi hiši celjske Posojilnice na Krožni cesti modni salon za ttospode. fc • • • . V zalogi imam raznovrstno najmodernejše tu- in inozemsko sukno, zgotovljene obleke in pelerine iz tirolskega lodna (nepremočljive) ter tudi Izdelujem obleke po meri v naj-- krajšem času moderno in po solidnih cenah. - Za mnogobrojna naročila se priporoča z velespoštovanjem Maks Zaisukošek krojaški mojster v Celju. Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. skoraj nov, izvrsten fabrikat, se po ugodni ceni proda. — Naslov se izve v upravništvu „Narodnega Dnevnika". 543 3-1 Tvrdka R. Stermecki « Celju povrne do 24. decembra t. 1. vožnjo za vlak III. razred v Celje in nazaj vsakemu, kdor se izkaže iz katerega Kraja da je in ako nakupi za tukaj navedeno svoto blaga: Iz Velenja in in Šoštanja za 50 K, Pake 40 K, Polzela 30 K, Št. Peter, Žalec, Petrovče 20 K, Sevnica 60 K, Trbovlje, Hrastnik 50 K, Radeče, Zidanmost 40 K, Rimske toplice, Laško 30 K, Poljčaue 50 K, Šmarje pri Jelšah 40 K, Ponikva, Gro-belno, Št. Jur, Štore 30 K. za špecerijsko trgovino izvežban v občevanju s strankami, z dobrimi priporočili, se išče za takoj ali ob novem letu. — Ponudbe, ako mogoče z sliko, prevzame uprava tega lista pod napisom „Poslovodja v mestu". Prva štajerska trsničarska zadruga (posta Juršinci pri Ptuju) ima naprodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Letos so znižane cene. Ceniki so brezplačno na razpolago. 519 6-5 H. Oolk, Šoštanj kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek. Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. 529 4-4 Hišo ? Mariboru ■ • ■ ■ -Sì i proda gospa Trendi, Bankalarig. 9, dvonadstropno s 15 stanovanji, prosto 9 let davka, nasproti koroškemu kolodvoru, s prodajalno in pritlično hišo s 3 stanovanji, velikimi kletmi, šadonosnikom, vrtom in stavbenim zemljiščem, vse najboljše ohranjeno, pod ugodnimi pogoji radi soprogove smrti. Kupne ponudbe na njen naslov. 541 3-2 sotrudnik soliden, dobro izurjen manufakturist, spreten prodajalec, prijetne zunajnostiin učenec z zadostno šolsko izobrazbo, zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejmeta pri Vinko Šketu v II. Bistrici, Notranjsko. 524 3-3 Suhe gobe sploh vsakovrstne dež. pridelke kupi A. KOLENC v Celju, „Narodni dom'* in Graška cesta. Orehe kupi vsako množino A. KOLENC v Celju. Učenec » se sprejme takoj pri A. KOLENCU v Celja. jVilitte za žito " za rabo na gepelj in roko svojega lastnega izdelka priporoča c. t» Josip Čretnik izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel. in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Hum polcu na Češkem. — Vzorci franko. — Srednja nova hiša se da takoj v najem ali se pa tudi proda. — Več pove lastnik hiše J. Skočir v Čretu pri Celju. 89 3-2 Darujte za Narodni sklad! Edina narodna trgovina s čevlji v Stefan Strašek v Celju priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, čevljev in galcš za dame in gospode, kakor tudi za otroke v najfinejši izpeljavi. — Velika izber čevljev za zimsko sezono. — Vse po najnižjih cenah. — Postrežba solidna in točna. Daje se tudi na obroke. 95 4-4 Vsem sorodnikom in vsem spoštovanim prijateljem in znancem, ki so me ob smrti mojega nepozabnega soproga Marka J. Lipolda tolažili, izrekam svojo iskreno zahvalo za izraženo mi sožalje. Zahvaljujem se prečastiti duhovščini, ki je spremila mojega predragega soproga k večnemu počitku in posebej še „Savinjskemu Sokolu"1, ki se je korporativno in žalskemu in celjskemu „Sokolu" ki se je po deputacijah udeležil pogreba za svojim bratom in blago-rodnemu gospodu starosti Rudolfu Pevecu za lepe m tolažilne besede ob grobu. Zahvaljujem se prav lepo častitim pevcem za prekrasno petje ganljivih žalostink. Naj sprejmejo mojo iskreno zahvalo vsi darovalci krasnih vencev in vsi oni, ki spremili nepozabnega na zadnji poti. . Ivana Lipoid. MOZIRJE, dne 11. novembra 1909. SVOII K SVOJIM! Modna trgovina fosipina Podkrajšek LJubljana, Čevljarska ulica 2 priporoča svojo bogato zalogo bluz. čepic, spodnjega perila za dame in gospode. - Velika izbera volnenega blaga. — Najnovejši nakit za obleke. — Najmodernejši stezniki. — Reformske blačice za deklice priporočljive za šport in šolo. — Bogata izber zavratnlc in ovratnikov. Zunanja naročila se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Wv-Vv'WVv'V SVOII K SVOJIM! I S>SW>i*i< *'i<>i!ž<>iU<>i »V? VWi< >iV y. Pekarija ♦♦ Slaščičarna ♦♦ Kavarna Mob Založnik Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: predmestje 26 Zunanja naročila točno! 78 24-17 Cene nizke! - ■ . • n ,Narodna založba v Celju registrovana zadruga z omejeno zavezo 66 priporoča iz svoje zaloge: „Knjižnica Narodne založbe y Celjn" I. zvezek. Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani). Cena oknsno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v Nadalje imamo še precej izvodov „Uvod v narodno gospodarstvo4 Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena b K, po pošti 1 K 10 vin. I „Kmetskega koledarja za 1, 1909" s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine. emiemiemiemiemiem^ reòja in najcenejša izt» in različnih drngih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. Pozor! Predno si kupite uro, oglejte si mojo velikansko zalogo pravih ivi carskih zlatih, srebrnih, nikelnastih ln stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike» katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna 1 točna. Rafael Salmič v Celju, ,Narodni dom'. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. £6 99 vzajemno zavarovalna banka y Pragi Rezervni fondi: 44,437.03601 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 98.323.486-35 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši ' v Gosposki ulici štev. 12. 26i 32-22 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Razširjajte napredna časopisa „Nar. Dnevnik" in Nar. List". Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ' i Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu. Stritarjeve#ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu. sprejema vloge na knjižice in na tekoči ^L^l Kupuje in račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih «P ! /S. Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu. papirje prodaja srečke in vrednostne vseh vrst po dnevnem kurzu. 'V Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon St. 48. - H „LASTNI D O IVI" Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ====== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. - v- J®1, '.""'.,'. i(jj:" '■ ' ■ ■ registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju i Pisarna je v C$lju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ®e® dopoldne, eoo pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov^denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, p futi zastavljenju vred notic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račui ©eoo© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © ©t. Editto narodno )(atnstosc^o podjetje 4 Celjn. prVa jttžnostajersHa Hamnoseslia Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del : kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. li različnih kamenov in st: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih iu krstnlb ::: kamnov itd. ::t Bruàenje, pulir anje m struganje kamena s stroji. industrijska družba. Brzojavi: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj Idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-;:: lavanje napisov v Iste. :;: sltyar is piccar 4 Celjn SaVinsKa ulica älrt. 4 prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah fttejmtm taKoj Več pomočnikov. Razširjajte ,Har. Dnevnik'. sanjama, " 4 • v priporoča svojo velik^ zalogo doma žgane sli-vovk$, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2-84 Karol Yanic, Celje „Narodni dom" -s :• % mn » ' yf* v -mi*», = pripOTČa = Moderno jesensko «V - —i - , w . m zimsko sukno. Najnovejše fl anele in barhente. '"== ■ai j«; ?roge, pavese, garniture in odeje Heprefcosljivo v ceni in kakovosti. 13 52-44 .• • I M»' ' Brašha ulica štev. Z1 največjo in najcenejšo zalogo spe-cerijshega, barvanega in materi-jalnega blaga. — Kupuje oves, suhe gobe, pkeniEO ter vse deželne pridelke. — Na drobno in debelo. fri f^ffiv. nnf.'iuiütu.MiiHMvr-i i »»i^twiw »r j ^ttoflvtni (»pno IV » ^ . stavbni podjetni^, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in frgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spadajočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni" les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-51 [prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje ..... ...... po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in VranskQ in rezervna zaklada, katera znašata vže nad '280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za göri navedene okraje. '■f ft?> sitr;9«iri« nti tor *%•■-•**•«• osedaj je dovolila za dijaške nstanove 30.000 kron, za vodovodne naprave tčf 1500 K* fažfičnim učnim zavodom in 10.000 K, za napravo za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denar-iflrawuw in jih'wm njfc, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. n «i. r m tut i Jfad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog H-tmi .'fr.fi ' k/. y / '"V" «'• v 1 -'• K i - ". wmm •:.. s ; Sä •". '*j r- wm ; .^Jr. ■i.'- ' ■i Y :« , '• I pn . « $ i r& »■ -t . H iT . Telefon štev. 22. m ■ HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gótov dérfar.^né-ida ib se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5°/0' obrestovanju. ? I in»)» JCad 340.000 Hron rezerVn. zaklada nmii (tu « f« '"'j » .*'i- i --_i 52 42