34. številka.
Maribor, cIdo 30. aprila 1915.
Letnik YIL
ffttroftnina listu : —
Mesečno.
K 10 —
» 5-
, 2-50 » !•-
Mtrna] Avstrije:-----
Celo leto . .	„ 15‘—
Posamezne številke 10 vinarjev. —
Ins er ati ali oznanila
se računajo po 12 vi«, ođ čredne petitvrste: pel večkratnih oznanilih velik — popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj«.
Brsdnišivo in upravništvo : Maribor Bero&ka ulica. 5. — Telefon št. 113.
Z uredništvom se more govoriS vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Naš podmorski čoln št. V. potopil
francosko križarko.
. >
Za vse slučaje pa se mi lahko zanesemo na svojo armado in mirno čakalno. To nam je dokazal slavni čin našega podmorskega čolna „U 5“, ki je ne meneč se za daljavo in razburkano morje, šel 900 km proč od svojega opirališča jv Kotorju, da si poišče sovražnika. In našel ga je in po vojaško obračunil ž njim. Gotovo ne gremo krive poti, ajko itrdimo, da ta podmorski čoln pri Santi Mariji de Leuoa ni izvršil samo drznega vojaškega čina, ampak je govoril tudi zelo tehtno diplomatično 'besedo. Avstrijska mornarica bo nam sinjo Adrijo vatrovala pred vsaifcim, kdorkoli nastopi kot sovražnik naše monarhije.
/V. Slovenci in Hrvati ob jugu države v sedanjem t renotku pogajanj pred celim svetom izjavljjamo, da vidimo svoj spas edino le v državi Habsburžanov, v Avstriji. V našem imenu je na mladinskem shodu v St. Pavlu pri Preboldu načelnik Hrvatsko-slovenske-ga kluba dr. Korošec v tem važnem trenotku obnovil zvestobo do države in do cesarja,. Vsi Smo ž njim e-ne misli, enega srca. Naj pride, kar hoče, Hrvati in Slovenci bomo zopet pokazali, da se lahko naš cesar
brezpogojno na nas zanese!
*
Italijanski poslaniki se posvetujejo. Italijanska vlada je povabila svoje poslanike v Londonu, Parizu, Dunaju in Berolinu k posvetovanju v Rim. Pe-trograjski italijanski posla,nik> se radi oddaljenosti ne bo udeležil posvetovanj.
Zasedanje italijanske državne zbornice preloženo. Iz Milana se z dne 27. aprila poroča: Zasedanje italijanske državne zbornice, ki je bilo določe-
no na dne 12. majnika, je, italijanska vlada., sporazumno s političnimi stranicami, preložila na poznejši čas.
Nemčija in Italija. Vesti „Frankfurter Zeit.“ o izjavi kneza Bülowa potrjuje sedaj tudi pariški list „Temps“, ki pravi:	Knez Billow ni Italijanov prav
nič pustil v dvomu, da bo Nemčija kot zaveznica Avstrije storila vso svojo dolžnost.
V Londonu se posvetujejo. Iz Londona se dne
28.	aprila poroča: Že nekaj dni je opaziti ,v londonskih diploinatičnili krogih prav živahno gibanje. Angleški zunanji minister je imel v zadnjih dneh opetovane pogovore z zastopniki Francije, Rusije, Srbije in Italije. Vrhu tega se pa še vrše od pretekle sobote naprej pogovori in posvetovanja-raznih poslainikov z Greyjem, ki ima istotako vsak dan pogovor z angleškim zunanjim ministrom.
Italijansko posojilo v Ameriki. Iz Rima se poroča: Bivši italijanski ministrski predsednik Luzatti je priporočal najetje posojila v znesku več sto milijonov lir v Združenih državah Sofverne Amerike, da se plačajo nakupi petroleja, premoga, bombaža, konj in municije.
Garibaldinska slavnost v Genovi. Po italijanskih listih je djana stvar, da se bo odkritja Garibaldijevega spomenika udeležil tudi kralj Viktor Emanuel in da bo stari avstrofob D’Anunzio imel pri odkritju slavnostni govor.
Grška in Italija.
„(Kölnische Volkszeitung“ poroča: Preko grške cenzure prinaša „Nowoje Vremja“ iz Aten: Diplomatami zastopniki tripelentente so zapazili, da je grško-italijansko rlajzmerje izročeno precej hudi poskušnji, ker se Italija pripravlja, da reši vprašanje 12 egejskih otokov. Ravno tako je Italijai neodjenljivaj v v-prašanju južne Albanije, ki jo za nobeno ceno noče prepustiti Grški.
Položaj na Grškem.
Iz Aten poročajo: Napetost med novo vlado in Venizelosovimi pristaši še ni ponehala. Ministrski predsednik Gunaris je povabil pred par dnevi glavne urednike atenskih listov na konferenco, v> kateri
LISTEK.
Kako se vojna ladja pripravlja na boj.
Ako se oklopnica pripravlja na spopad s sovražnikom je prvo, ».ar se mora zgoditi, to, dar se iz krova odstranijo vse ovire, ki bi utegnile hoditi na pot ob strežbi topov, zlasti pa predmete, ki bi jse, če bi bili zadeti, razdrobili in bi bili tako nevarni last’ nemh moštvu. Drogovi, ki drže platneno streho, in čolne se plosko polože na krov, ali pa se pritrdijo ob' strani ladje. Dalje se morajo spraviti s krova vse vrvi, ki niso neobhodno potrebne. Svetli medeni pokrovi, ki zapirajo odprtine, ki vodijo v; notranje dele ladje, in steklene strehe na, odprtinah, se spravijo pod krov, ali se pa ob začetku bitke pomečejo v morje. Na njih mesto pridejo jeklene plošče, ki se imenujejo bojni pokrovi in zapro vse odprtine na krovu.
Vse lestve ali stopnjice, ki služijo udobnosti, se istotako ali spravijo pod krov, ali p,a vržejo v morje. Razen tega je zelo važno, da se vse posode z alkoholom, terpentinom in drugimi gorljivimi tekočinami, ki se hranijo na gotovem delu krova*, _ kjer so najbolj varne pred ognjem, pomečejo v morje. Lesovje na jamborih se po dolgem pritrdi, jadra na pomožnih čolnih se pomočijo v vodo in polože spodaj krog čolnov, da se obvarujejo ognja. Razen .tega je še vsajk čoln spodaj obdan z mrežo, ki zabrani, da bi trske letele naokrog, če bi ga zadela kaka krogla. Signalno moštvo je pripravljeno 'dajati in snreiemati znamenja. Platnice signalnih knjig se obteže s koščki
svinca, da se vržejo v morje in se potope, ako bi bila ladja prisiljena k predaji, kajti te knjige ne smejo na noben način priti v sovražnikove roke. Zastava se kolikor mogoče nizko spusti, da ne more biti tako lahko obstreljena;,1 (Kapitan na „Goebenu“ jo je dal zgoraj z žreblji pribiti.)
Tudi spodaj se odstranijo vse lestve in stopnice, ki niso neobhodno potrebne. Omare s častniško jedilno posodo in drugim orodjem se zlože pod vodno črto, ali pa tudi vržejo čez krov. Vsa vrata, ki ne propuščajo vode, se zapro, izvzemši onih, ki so ne^ obhodno potrebna za . gibanje na ladji.
Glajvni zdravnik uredi na ladji dve ali tri postaje, katerih vsaka stoji pod vodstvom enega asi-stenčnega zdravnika. Vsaka vojna ladja prvega razreda bi morala imeti vsaj tri zdravniške častnike, a kar pa na ruskih vojnih ladjah v vojni proti Japonski niti v enem slučaju ni bilo. Izbira postaj se prepusti sodbi glavnega zdravnika. Miza iz častniške jedilnice se navadno uporabi kot operacijska miza; druga postaja se namesti v lazaretu, tretja pa navadno pod varnostnim krovom, da je kolikor mogoče varna pred sovražnimi kroglami. Na vsaki postaji se postavi operacijska miza in vsi instrumenti, raztopine, obveze, kirurgične priprave in ostale potrebščine, da je vse pripravljeno za takojšnjo rabo. Laza-retni pomočniki, ki so dodeljeni strežnemu moštvu vsakega ladjinega topa, prejmejo vse potrebno za prve zasilne obveze.
V vojnih mornaricah se navadno za to skrbi, da zna vsak mornar napraviti zasilno obvezo: tudi je moštvo v mirnih časih dobilo zdravniški pouk, kako je nesti ranjenca, kako je postopati z utopljenci, kaiko ustaviti kri itd. Včasih se del z 'oklopi obdanega prostora, kjer stoje topovi, porabi za kirurgično
zasilno postajo. Lazaretni pomočniki imajo dolžnost, ranjence spravljati k zdravnikom na zdravniške postaje in tem na vsak način pomagati. Ako ima zdravnik svojo postajo v notranjosti kasemat, ali v, oklo-pnem stolpu, potem je precej varen, pred kroglami, v mnogo večji meri jim je pa izpostavljen ‘ v ladjinem lazaretu,	____ *
Mfiltezarji kot samaritani.
Gre pripovedka, da so pripadniki reda Malte-zarjev, ali, kakor so se prej imenovali: reda Johani-tov, pri samaritanskem delovanju na bojnih poljanah Evrope svoje redovne obleke tako namakali v kri, da je ostalo belo le tisto mesto, kjer je visel sveti križ. Od tedaj nosijo kot redovniški grb beli križ na rude-čem polju, V prejšnjih časih maltezarji niso bili samo samaritani, ampak tudi bojevniki, ki so bili v neprestanem boju proti nevernikom. Prvi začetki reda Johani tov sezajo v konec šestega stoletja, ko so redovniki ustanovili v Jeruzalemu bolnišnice za gojenje romarjev. Ko so križarji v letu 1099 osvojili Jeruzalem, je bila bolnišnica v Jeruzalemu spremenjena v zavod, ki je zavzel značaj duhovnega vitežkega reda, posvečenega skrbi za uboge in bolnike. Bilo je: vitezov, kapetanov in služečih bratov. Vsi skupaj so se imenovali po svojem patronu zaščitniku Janezu Krstniku: Johamiti, Njihova imetja in njih ugled so se hitro množila v sveti deželi in v Evropi. Deležni so bili zaščite papeža, ki jih je opremil z mnogimi privilegiji. Po osvojenju. Jeruzalema so začela potovanja in O-svojevalne vojne Johanitov. V poznejšem času so jim pripadla imetja zapuščenega reda ..Templerjev“. Johanih so v poznejših časih bili težke boje s Turki, posebno v letu 1480 na otoku Rhodos. Ko so bili pre-
jih je prosil, da naj prenehajo kritizirati zunanjepolitično stališče Grške, ker škodujejo s tem narodnim interesom. Izrazil je tudi željo, da naj listi sedanjo vlado podpirajo, 'da bo mogla izvršiti svoje težavne naloge. Zastopniki časopisja, ki podpirajo Venizelo-sova načela, so zahteve ministrskega predsednika — odklonili, češ, da ne morejo podpirati vlade, ki se ne naslanja na večino naroda. — T,a dogodek vzbuja tem ,večjo pozornost, ker se je prvič zgodilo, da bi se časopisje v zunanjepolitičnih zadevah ne pokorilo željam odgovornih državnikov.
Berolinski ,„Lokalanzeiger“ poroča sicer, da se vrše med grško vlado in tripelentento nova pogajanja. Grškja vlada je stavila konkretne, zahteve političnega in vojaškega značaja. Grška zahteva garancijo trojnega sporazuma za popolno integriteto dosedanjega ozemlja ter avtonomijo grškega prebivalstva v ÌMali Aziji. V ^vojaškem oziru naj bi se sklenila podrobna konvencija, ki se primerno ozira, na grške interese. Berolinski „Lokalanzeiger“ izrjaža mnenje, da se je ministrski predsednik Gunaxis dal prisiliti v smer svojega prednika, kar bi bilo Grški na, veliko škodo.
Srbija in j, Bolgarija.
„Kölnische Zeitung“ poroča: Pašič odklanja — vsako teritorijalno koncesijo Bolgariji. Srbija in tri-pelententa se nista mogli sporazumeti glede kompenzacij, ki so jih diplomati trojnega sporazuma obljubi li Bolgariji.
Nezadovoljnost na Angleškem.
*	--253
Nemški švicarski listi poročajo, da na Angleškem raste nevolja proti vladi, ker se v vseh vojnih zadevah izkaže, da je organizacija) pomanjkljiva. In misli se, da bo vlado moralo prevzeti koalicijsko ministrstvo Kajpada se morajo taka poročila sprejeti z vso rezervo.
Španijavlioče Gibraltar.
Iz Rima se z dne 28. aprila poroča:	Španski
politik in bivši minister Azcarate je imel v Madridu govor, v katerem se je izjavil, da mora priti Gibraltar zopet pod.špansko oblast, ker bi v nasprotnem slučaju ne moglo nikoli vladati odkritosrčno prija-teljsko razmerje med Španijo in Anglijo.
Nov slavenT cin naše mornarice.
Avstrijski podmorski čoln potopil francosko vojno
ladjo.
S ponosom zre Avstrija na svojo vojno mornarico, ki je vnovič pred oeliim svetom s svojim junaškim činom pokazala, da jo preveva še tudi v sedanji svetovni borbi isti sveži duh vstrajne podjetnosti, kakor pred pol stoletjem.
Avstrijsko mornariško poveljstvo uradno razglaša:
Avstrijski podmorski čoln „IT 5“, kateremu je poveljeval ladijski poročnik vitez Trapp Je potopil v Jonskem morju francosko oklopno križarko „Leon Gambett a“*
Kako se je potopila križarka „Leon Gambetta“.
Poroča se: V noči od pondeljka na torek dne 27. aprila ob 2. uri zjutraj je avstrijski podmorski
gnani z otoka, niso imeli nikakega stalnega sedeža, dokler jim ni Karol V. v letu 1530 prepustil otok Malto s še nekaterimi drugimi otoki. Od tedaj se imenujejo Maliezarji, Vzdržali so svojo samostojnost do francoske revolucije, potem pa so izgubili vsa svoja imetja na Angleškem, Nizozemskem, v Skandinaviji in na Francoskem. V decembru 1798 je bil ruski car Pavel
I.	izvoljen velikim mojstrom. Po njegovi smrti se je izvolitev velikega mojstra prepustila papežu. Odvzemanje im i reda je se nadaljevalo potem in končno so po preselitvi v Rim v letu 1834 vodili red le na-
mestniki velikih mojstrov, dokler ni Leon XIII. dal
redu zopet pravico, da si je sam volil glavarja. Red
Maltezarjev je bil od nekdaj porazdeljen v priorate. Nemškemu jeziku je pripadal veliki prior at na Češkem, ki ni bil nikdar moten v svoji posesti. V sled političnih prevratov v začetku tega stoletja je prišlo zopet do izprememb v posestnem stanju, tako, da sedaj obstoje le 4 priorati: Rima, Lombardije, obeh Sicilij in Češke, Iz njihovih zastopnikov se sestavlja sveto-valstvo vsakega mojstra. Danes' nosi red ime: suvereni red maltezarskih vitezov. Posveča se dobrotvor-nosti in gojenju bolnikov in poseduje vrsto hospicov in železniških sanitetnih vlakov. Češki priorat, čegar vitezi so iskoro sami pripadniki Češkega visokega plemstva, ima 6 takih vlakov na razpolago in se je
dobro obnesel v srbsko-bolgarski vojni in povodom o-kupacije Bosne. Tudi, v sedanji vojski izvršuje svoje plemenito samaritansko delo.
čoln „IJ 5“ potopil v Jonskem morju približno 25 milj južno od rta Santa Maria Leuca v južni Italiji, ki je oddaljen 150 morskih milj od dalmatinskega mesta Kotor, veliko francosko oklopno križarko „Leon Gambetta“. Od posadke potopljene križarke, broječe 720 mož, se je po dosedanjih poročilih rešilo samo 130 mož. Podmorski čoln „U 5“ jie odplul izi avstrijskega pristanišča ob jutranjem svitu, je plul ves dan na površju morja, ko se je pa zmračilo, je plul pod vodo in se neopaženo približal francoski križarki ter jo s strelom iz torpeda potopil. Neko drugo poročilo pa pravi, da je od torpeda zadeta križarka še plula proti obrežju, kjer je na sipini obtičala. Križarka je izgubljena,, ker je stran, katero je zadel strel iz torpeda, popolnoma raztrgana.
„U 5“.'
Čolnu je
poveljeval leta 1880 rojeni ladijski* 1 * * * poročnik Jurij pl. Trapp, ki se je že v kitajskem vodovju tako odlikoval, da je prejel srebrno kolajno za hrabrost, pozneje pa vojaški zaslužni križec za svoje zasluge, ki si jili je pridobil z nasveti pri gradnji podmorskih čolnov.
S tem junaškim činom, ki je bil izvršen pod zelo težavnimi okolščinami, zlasti, če se upošteva veliko oddaljenost od dalmatinske obali, viharno Jonsko morje in veliko število raznih francoskih vojnih ladij, ki stražijo uliod v Jadransko morje, je naše vojno brodovje, v katerem služijo večinoma jugoslovanski, zlasti krepki dalmatinski pomorščaki), vnovič dokazalo, da je prištevati našo vojno mornarico ne sicer glede števila vojnih ladij, ampak gljede kakovosti med najboljše celega sveta.
„Leon Gambetta“.
Potopljena francoska oklopna križarka „Leon Gambetta“, ki je stražila s tremi drugimi francoskimi vojnimi ladjami uliod iz Jonskega morja v Jadransko morje, je bila velika in moderna francoska vojna ladja, zgrajena leta 1911. 'Oborožena je bila, z velikimi topovi kalibra 16.4 centimetrov, s 24 topovi srednjega kalibra in je vozila z brzino 23 morskih milj v eni uri. Bila je torej ena najhitrejših in najboljših francoskih vojnih ladij. Imela je 8 stolpov, v katerih so se nahajali 4 najtežji topovi. Dolgost ladje je znašala 147 metrov, njena posadka pa 720 mož.
Italijanske ladje rešile del posadke.
V trenutku, ko je bila zadeta križarka od torpednega strela, je brezžično zaprosila pristaniškega poveljnika v Santa Maria di Leuca na pomoč. Pristaniški poveljnik je takoj odphil z nekaterimi ladjami, da reši posadko, ki se je borila z morskimi valovi. Posrečilo se mu je spraviti v rešilne čolne le 136 mož, ki so bili le na pol oblečeni, kajti strel je zadel križarko v času, ko je večji del posadke bil pri počitku, Ves ostali del posadke, okrog 600 mož, je našel smrt v morskih valovih. Ko so priplule na pomoč rešilne ladje, je bila oklopna križarka že močno nagnjena na stran in hud vihar jo je tiral proti obrežju, kjer je obtičala. V spodnji oddelek ladje, kjer se nahajajo parni stroji in kotli, je naglo udrla voda, razburkani valovi so pluskali ob ladjo in se igrali s po-" morščaki, ki so se skušali s plavanjem rešiti. Med tulečim viharjem se je razlegal krik in obupni klici potapljajoče se posadke, dokler je niso zagrnili morski valovi.
Rešeni častniki opisujejo potop križarke „Leon Gambetta“ sledeče: Križarka je malo pred polnočjo ustavila neko trgovsko ladjo, da se prepriča, je-li ne vozi prepovedanega blaga in je smela neovirano nadaljevati svojo vožnjo, se je občutil na križarki močen sunek in vsakomur je bilo takoj jasno, kaj to pomeni. V tein trenutku je ugasnila električna luč in v prostore, v katerih se nahajajo parni stroji in kotli, je ikkoj udrla voda, ker je bila, luknja, katero je napravil strel iz torpeda, meter dolga in široka. Parni stroji in kotli so bili takoj uničeni. Križarka je še sicer bila 20 minut na površini, toda, njena usoda je bila zapečatena. Večji del posadke je bil v trenutku, ko je zadel križarko strel iz torpeda, pri počitku. Na pol oblečeno moštvo je pokakalo v rešilne čolne, ki so bili tako prenapolnjeni, da sta se dva z moštvom vred po-■ da, ostale rešilne čolne je pa tiral vihar proti obrežju. S pomočjo italijanskih čolnov smo priveslali do rta Leuca. Rešeni častniki in rešeno moštvo je bilo večinoma nago. Pristaniški poveljnik nam je dal potrebnega perila in potrebne obleke. Zavsem je bilo rešenih 10 častnikov in 149 pomorščakov. Poveljnik križarke „Leon Gambetta“, kontraadmiral Fenet, je v trenutku, ko se je začela križarka, potapljat5, ustrelil samega sebe.
Borba za “Dardanele.
Angleži in Francozi so dne 26. in 27. aprila izkrcali na galipoljskem polotoku na štirih točkah, in sicer na zahodnem obrežju, svoje čete, da tako pripravijo napad na Dardanele tudi s suhe strani. Dne 26. aprila so turške čete izkrcane sovražne oddelke napadle in jih pregnale nazaj na ladje. Ladje, ki so se bližale morski ožini, so bile istotako pregnane in poškodovane. Skupne izgube sovražnikov znašajo nad
400 mrtvih in več sto ujetih. V Turčiji je nastalo veliko veselje nad turškim uspehom pri Dardanelah. Carigrad se je odel v zastave, ulice so bde razsvetljene. Turški vladni krogi niso radi ponovnih sovražnih napadov na Dardanele popolnoma nič vznemirjeni, kar svedoei, da je Turčija na hrambo Dardanel dobro pripravljena in angleško-francoskili groženj ne vzame za resno.
Ko se je v Parizu zvedelo za ponesrečen izlcr-cevalni poizkus na Galipolu, je zavladalo nemalo razburjenje, Krivdo neuspehov se je vrglo zdaj na zra-koplovoe, ki so baje podali napačna poročila o stanju turških dardanelskih utrdb. Atenska poročila pa so mnenja, da je armada trosporazuma sploh preslaba, da bi izkrcanje ob Dardanelah uspešno izvršila. Angleži in Francozi imajo vsega skupaj pripravljenih
80.000	mož za izkrcanje ia napad na Dardanele s suhega. To število pa niti blizu ne odgovarja, številu turške obdardanelske obrambne armade.
Angleško in francosko Časopisje trosi v svet vesti o novih načrtih in namerah glede napada na Dardanele, Tietn poročilom, ki prihajajo po angleškem in francoskem kablju, pa noben resen človek ne pripisuje posebne važnosti. Angleži in Francozi so namreč zadnji čas postali zelo gostobesedni.
Nove utrdbe ob Bosporu.
Po poročilih londonskih strokovnjaških izvedencev so zgradili Turki na obeli straneh Bospora nove močne utrdbe in jih opremili z velikanskimi topovi, na sličen način, kakor dardanelske utrdbe. Zgradili so nalašč zato posebne železnice, da morejo, prevažati po njih topove na kraje, kjer jih najbolj rabijo. A očividno se gre le za izpopolnitev že obstoječih izvanredno močnih utrdb, kajti utrdbe ob Bosporu so bile že koj ob pričetku vojne ravno tate» močno utrjene, ka!kor Dardanele, vrhu tega je še pa nad vojnih ladij na Bospor mnogo težavnejši, kakor napadi na Dardanele. Ce prav znaša dolžina morske ožine Bospora le samo 28 km, je vendar širokost te morske ožine mnogo manjša, kakor pri Dardanelah. Zinaša namreč ponekod samo 660 do 3300 metrov. Na obeh straneh Bospora se pa razprostirajo, do 450 m visoki hribi, ki obrambo ožine še izdatno olajšajo.
Lahko se reče, da more zadeti skoroda,ne vsak strel iz obrežnih baterij napadajočo sovražno, vojno ladjo. Tudi so plovne razmere pred JBosporom, klajcor silni viharji, ki razsajajo tv Črnem morju, veliko neugodnejše, kakor pa pred Dardanelami. K temu še pa pride, da rusko vojno brodqvje, ld bi utegnilo resno napadati Bospor, ni do sedaj pokazalo, prav nobenega podvzetnega duha za napadanje in je tudi še veliko preslabo, da bi pretila od te strani Bosporu kaka posebna nevarnost, zlasti tem manj, ker je tur-ško vojno brodovje, katerega se nikakor ne sme podcenjevati, vselej pripravljeno, da odbije s. pomočjo o-brežnih baterij vsak resen napad na Bospor. Ce bi se pa poskušalo istočasno z napadom na Bospor tudi še izkrcati čete na morskem obrežju, kar bi že bilo samo ob sebi zelo nevarno, podjetje, bi bilo še tem težavnejše ker je vsa morska obal ob severni strani Bospora odprta in ni nikjer nobenega varnega pristanišča za izkrcanje čet. Nadalje je umevno, da so Turki svojo morsko obal z minami tako dobro in skrbno zavarovali, da mora roško vojno brodovje tudi v tem oziru računati z velikanskimi težfcočamh Vrhu tega je zbrala Turčija za obrambo Carigrada pod poveljem znanega nemškega feldmaršala in preustro-jitelja turške armade, Goltz-paše, veliko armado, kateri nasproti pa Rusi pod danimi razmerami ne morejo postaviti približno enakoštevilne in enakovredne armade, je torej v doglednem času vsaka nevarnost za Bospor in Carigrad od strani Rusije popolnoma izključena.
Borba v Flandriji.
Dne 22. aprila so napravili Nemci po daljšem odmoru zopet silen sunek na, angleške postojanke v poplavljenem ozemlju Flandrije in so prodrli pri Lan-gemarku na dveh krajih čez kanal Ypern. Ta mogočen sunek je stali Angleže čez 1600 ujetnikov, 30 topov in 40 strojnih pušk, vrhutega so prišli štirje, v vojaškem oziru, važni kraji v oblast Nemcev. Drugega dne so Nemci ponovili napad, si osvojili' kraj Li-zerne. ki se že nahaja na zahodni strani kanala, u-jeli 1700 Angležev, zaplenili 10 topov in 10 strojnih pušk, v sobotnem napadu so pa Nemci ujeli 700 Angležev ter prodrli do v vojaškem oziru velevažnega in močno utrjenega mesta Tpern, na katero so Nemci namerili ves ogenj iz svojih težkih topov. Izguba, pet tisoč ujetih in 12.000 padlih in ranjenih Angležev, izguba 45 topov, 50 strojnih pušk, prehod Nemcev Čez kanal 'Ypern ter obstreljevanje mesta Ypern je An_ gleže tem huje zadela, ker so angleški vojaški krogi zatrjevali, da, je vsako prodira,nje Nemcev na tem o-zemlju izključeno*
Angleži sami priznavajo, da so bili v Flandriji poraženi, toda. tolažijo angleško javnost, češ, da se jim bo v kratkem posrečilo zapoditi Nemce nazaj Čez kanal. Londonski list „Morning Post“ poroča: Ljuti boji na severnem Flandernskem vzdrže veliko napetost med prebivalstvom. Kolikor je mogoče zdaj presoditi. so zmagali Nemci. — Ozemlje, ki so je dozdaj osvojili Nemci, je po važnosti največje, kar se le dozdaj osvojilo v bojih na zahodni bojni črti. Tudi šte-
vMo nemških ujetnikov je znatno večje,, kakor se to uradno pripoznava. Od srede naprej se bijejo neprestano boji. Izgube so strašne. Nemci m poslužujejo novega bojnega sredstva, takozvanih zadušljivih plinov,
Zadušljivi plini — novo bojno sredstvo.
Francoski listi objavljajo poročilo nekega očividca o zadnjem nemškem bojnem sredstvu, s katerim se razvija zadušljiv piin, ki ga iz svojih strelskih jarkov Nemci namerjajo na, francoske črte, Francozi so zapazili, da se za nasipom nemšMh strelskih jarkov pripravlja nekaj izrednega. , Zdolblji so več lukenj. Nemci so čakali ugodnega vetra, ko so pričeli brizgati iz posod stisnjen pKjn. Dognali so, da. so brizgali klorov par. Francoski vojaki so začudeno gledali, ko se je valil zelo gost, črnkast dim proti njim. Nemci so pa izrabili trenutno sovražnikovo presenečenje za to, da so, podpirani po ognju topov, zapustili strelske jarke. Naj sp redne j ši nemški vojaki so pokrili lica s krinko, ki jim je omogočila;, da, so prekoračili brez nevarnosti zastrupljeno ozračje. Vse francosko časopisje se peča z uporabo zadušljivih plinov po nemški armadi in izjavlja, da je le ueinkovan-je teh plinov povzročilo, da, so. se zavezniki umakni-
li.	a posrečilo se jim je, da so izravnali, kar so izgubili in da, zato Nemci ne morejo beležiti uspeha. Uporaba takih sredstev iznova dokazuje barbarsko vojskovanje Nemčije. Nekateri vojaški kritiki pojziva^o francosko vlado, naj se ne omeji le na proteste, marveč naj uporablja ravno taka sredstva.
Kako učinkujejo strupeni plini.
L st ..Dalij' Chronicle“ objavlja iz severne Francije sledeče podrobnosti o učinkovanju zastrupljenih plinov, ki so jih uporabljali Nemci'. Francoski vojaki so opazili dne 22. aprila ob 5. uri popoldne v najsprednejših strelskih jarkih med krajema Lange-marek in Knocks, da se dviga gost, rumen dim iz nemških strelskih jarkov, ki se je valil počasi proti, nemškim postojankam. Severoizibodni veter je povzročil, da se je dim kakor preproga razširjal nad zemljo, ki jo je pokrival 16 čevljev visoko. Nemci so uporabljali močne steklenice s stisnjenim plinom, ki so bile opremljene z zatvornioami, in ki so jih odprli, kakor hitro je vlekel vertier proti sovražnim jarkom. Uporaba plinov je presenetila Francoze. Več jih je bilo zastrupljenih in so umrli. Nekaterim se je posrečilo, da so ušli, a kmalu potem so jim začrneli obrabi, izkašljevali so kri in so ise zgrudili mrtvi na zemljo, Plin je učinkoval na bojni črti v širini šestih kilometrov in v globini dveh kilometrov.. Cez četrt ure nato so Nemci prodrli iz strelskih jarkov, pred njimi so korakali vojaki z varnostnimi čeladami, da se prepričajo, če morejo dihati. Ker se je plin razredčil, so nato Nemci v velikih četah prodirali.
Maribor, 30 aprila.
Sedaj pri bajajo iz Karpatov le poročila o napadih in protinapadih za višine, ki obvladujejo dolino Oravo. Avstrijske čete branijo zavzete višine z lahkoto.
Iz B u k o v i n e poročajo zasebna pioroeila o uspehih ob ruski meji.
Ob Izhodni Prusiji v pokrajini Suvalki so se zapričeli novi boji med Nemci in Rusi.
Nov načrt Nikolaja Nikolajeviča?
Rusko časopisje si zopet skrivnostno šepeta o novem načrtu Nikolaj Nikolajeviča. Koliko je to šepetanje vredno, posnamemo iz tega, da noben list še niti od daleč ne ve, kakšen bi naj bil ta Nikolajevičev načrt. Le to zatrjujejo, da je rusko vojno vodstvo za vse slučaje v Karpatih dobro pripravljeno, da je tam okoli 600.000. mož avstrijskih čet in da so sedaj najvažnejši boji za zemljo ob Stryju in pritokih.
Izborno razpoloženje ob Dukli.
Cele tri tedne je divjala borba za dukelski prelaz in kotlino. Ruska ofenziva se je tukaj razbila ob trdni skali avstrijskih Čet, Rusi so se borili za kos ozemlja, ki skoro ni vreden, da se ga imenuje. Prostor med našimi prejšnjimi in sedanjimi postojankami ob dukelsikem prelazu se lahko s prostim očesom pregleda in v komaj polurnem maršu prehodi. V tej borbi za ta kos zemlje je neki dan na naši strani le padlo samo sedem mož, med tem ko so Rusi istočasno žrtvovali celi bataljon. Ostalih 50 mož, ki niso tu padli, se je našim udalo. V sličnem razmerju so se odigrali skoro vsi boji v tem ozemlju. Da so Rusi ob dukelskem prelatu v sled'- silne izkrvavitve izvanredno oslabeli, je gotovo dejstvo. Ruska, artilerija odda marsikateri dan samo po štiri do pet strelov, mnogokrat pa sploh nobenega. Vidi se, da Rusi močno varčujejo s strelivom. V ogrskih mestih, ki ležijo blizu bojne fronte, se nihče več ne boji upadanja rus’ kih čet. Uradi mirno opravljajo svoje posle. Celo gostilne so se pretekle dni zopet nanovo uredile. Posto-
Janke naših čet so strahovito zavarovane z okopi in moštvo je sedaj glede bivališč do dobra preskrbljeno in ima vse potrebne reci na razpolago. Razpoloženje naših čet je v spomladanskem vremenu izborno. Edina želja naših vrlih vojakov, da bi Ruši zopet napadli naše postojanke, se še ni uresničila.
Ruski zrakoplove« uad Bardjovim.
Teden dni pripluje v prvih jutranjih urah stalno vsak dan nad mosto Bardjovo ruski zrakoplov. Poročevalec lista „A Nap“ piše o tem dne 29. aprila: Lavno kar je došel naš posebni vlak na kolodvor, ko ram je mestni poveljnik javil:	Vsak čas pričakuje-
mo ruskega zrakoplovka. Sedaj je ura pol sedem, skoro bo tukaj. Rus pripluje vsak dan med 7. in 8. uro. In res ;a kmalu nato priplul Rus nad mesto, a tokrat ni vrgel ne bombe in ne pšic. Ori vi dno ima ruski letalec namen, da opazuje naše postojanke in gibanje avstrijskih Čet. Posebnega uspeha pa Rus s tem opazovanjem gotovo ni imel. ker so naše postojanke proti zrakoplovcem izborno krite in maskirane.
Proti Stryju.
Zavzetje gorskega sedla, Zvinili in'višine Ostri Vrh postaja vedno važnejše, lz vojnega časnikarskega stana se poroča, da pomeni zavzetje teh postojank vojni čin prve vrste. Velika strategična važnost zasedenja zvininskih postojank se spozna posebno iz tega, da, se z; teh višin lahko obvlada železnico, ki pelje po dolini reke Opor, po kateri je naši armadi prosta pot proti mestu Strvj.
Borbe pri Zvininu in Ostrem Vrhu.
V	zadnjih bojih za višine pri Zvininu in pri Ostrem Vrhu so imele avstrijske in nemške čete, ki se v tem prostoru skupno borijo, lepe uspehe. Nemški armadni zbor je zasedel /višine Zvini, Mlatka, Pohar, Kicera I, Cohonovka, Ropionka. Te višine so visoke 800 do 1100 m. Sedanje ruske in nemške postojanke so ločene po potoku, ki se pri vasi Oravčik izliva v Oravo. Levo nemško krilo je dospelo že do mesteca Koziova, ki, leži ob Oravi med Zvininom in Ostrim Vrhom. Avstrijska kolona pa je na izhodni strani Orave z bajonetnimi naskoki zasedla, celo vrsto izredno vlažnih višin, čegar središče je Ostriyrh. Tie višine so Kicera II, Ostri Vrh, višine 910, 927 in 992 in Ostrog. Ostri Vrli je visok 1026 m. Rusi so se sedaj utaborili na višino Kicera III, ki leži na severni strani Ostrega Vrha. Sovražnik se b(Ori z obupnim naporom in hoče za rvsako ceiio dobiti Ostri Vrh zopet nazaj. Vsi ruski napadi so bili dosedaj zar mam Naše čete imajo sedaj moč nad celo dolino reke Orave. Naša bojna fronta, se je izhodno od Ržoka z zavzetjem zvininskih in ostrovrških višin pomaknila močno proti severu in je, trdni temelj za bodoča vojna podvzetja naše armade.
Rusi izpraznili Bojan.
Izhodno od Cernovic, na severni strani reke Prut, leži bukovinsko mesto Bojan. Med Rusi in Avstrijci traja boj za to mesto že delj časa. Dokler so imeli Rusi v svoji posesti mesto Bojan, so bile Cer-novice vedno ogrožene. Naša artilerija, posebno težki motorni možnarji, so dosegli te dni na tem torišču zopet velik uspeh. Uničili so pri Bojanu zadnje sovražnikove postojanke. Ob enem pa je tudi avstrijska infanteria napadla ruske čete pri Bojanu. Napad je bil tako nepričakovan, da je ruski generalni štab i-mel le malo časa, da je utekel iz Bojana. Ruske čete so mesto izpraznile,
Novosielica v avstrijski posesti.
Novosielica (ob reki Prut) ob bukovtinski meji, katero so Rusi že delj časa imeli po svojih če tali zasedeno, je, kakor poroča rumunski list „Universul“, prišla zopet v roke avstrijskih čet. Naši so Ruse pri Novosieliei z nenavadnim napadom naravnost presenetili. Ker so bile avstrijske čete ,v bojih za Bojan, ki leži severno od Pruta med Cernovicami in Novo-sielico, zelo, zaposlene, Rusi na brambo ali utrditev Novosielice niti mislili niso. Avstrijske čete so se nepričakovano pojavile pred iNovosielico in so z naskokom v bajonetnem boju vzele Rusom najprej Novosi-elico, ki leži na avstrijski strani in potem tudi mesto na ruski strani. Sovražnik se je v divjem begu u-maknil. Naši so obe Novosieliei močno utrdili.
Ob Izhodni Prusiji.
V	prostoru med Prasnišem, severno od Varšave, SohaČevim in Suvajlkijem ob Izhodni Prusiji so pričeli Nemci z uspešno ofenzivo. Dne (27. aprila je nemška armada severnoizhodno in izhodno od mesta Suvalki zavzela ruske j ostojanke v širini 20 km. Sunek nemških čer je bil tako silen, da se je več ruskih armad,nih zborov inoralo umakniti. Južno od mesta Kalvarija (severno od Suvalkija) so Nemci zasedli vas Kovale. Pri Sohačevem je padla vas Dahovo v nemške roke. Severno od Prasniša so Nemci dne 27. aprila v večurnem boju porazili rusko kolono in ujeli 2 častnika» 470 mož ter uplenili 3 strojne puške. Vojni poročevalci domnevajo, da bo prišlo med Nemei in Rusi ob Izhodni Prusiji v kratkem zopet do večje bitke.
Car v Lvovu.
DunajsKi listi priobčujejo rusko uradno poročilo o carjevem obisku zadnji teden v Lvovu: Car se je pripeljal v Lvov čez Brody. Na kolodvoru so ga tu sprejeli generalisimus veliki knez Nikolaj Nikolajevič, generalni štab in namestnik gališkega guberna-torja. Car je sprejel naznanilo o vojnih operacijah, in je nato z velikim knezom zajutrkoval na postaji. Po zajutrku se je odpeljal car z avtomobilom v mesto. Med potjo si je ogledal grobove padlih ruskih vojakov in se je zanimal za podrobnosti bojev pri Lvovu. Na celi poti, kjer se je vozil ruski car, so seveda tvorili vojaki špalir. Gališki gubernator, grof Bobrinsld, je sprejel carja ob vhodu v mesto. Car se je podal v cerkev, kjer je maševal škof Eulogius. Po božji službi je defilirala pred carjem posadka. Oar je nato obiskaval bolnišnice, kjer je nagovoril več ranjencev in jim je razdeljeval odlikovanja. Stanoval je v gubernator j evi palači, kjer se ie zbrala velikanska množica prebivalstva. Car je prišel na balkon in je sledeče nagovoril množico:	„Zahvaljujem se za pri-
srčen sprejem. Živelia nerazdeljiva, mogočna, velika Rusija!“ Zvečer ob 8. uri je bil v gubernatorjevi palači dine.
Plinove bombe za Rusijo.
List „Nya Dagligt Allehanda,“ izve od visoke ruske vojaške osebe, da so Japonci pred kratkim poslali v Rusijo 12.000 plinovih bomb.
Nova ruska infauterijska municija.
Letos spomladi se je izdal nov predpis za streljanje, veljaven za rusko pehoto, ki je predvsem potreben za sedaj splošno vpeljano ravnanje z novo municijo. Nova, patrona tehta 22.55 g (dosedanja 25.81 % ; oblika cevke, M ima, kakor znano, ploščnat rob, je ostala neizpremenjena. Top je zaznamovan z S, čegar zrno obstoji iz zmesi svinca in "Wolframa in je pokrit z jekleno pločevino. Top je podoben v svoji obliki zelo nemškemu S-topu; je ostro koničast, njegov, premer je nasproti okrogličastemu topu na izlivu radi točncjšega teka in boljše umerjenosti nekoliko večji. Top ima malo, keglju podobno odprtino, ki pospešuje hitrejši tek in omogoča točno prodiranje krogle. Teža topova je nasproti okrogličastemu topu manjša, znaša namreč 9.6 g proti 13.4 g starega topa (nemškega S-topa 10 g). Strelnemu smodniku je bilo treba pri starem topu 2.22 g, pri novem se je količina, zvišala na 3.25 g (pri nemškem S-topu 3.2 g|), Začetna hitrost se j,e dvignila od 635 na 880 m (pri nemškem S-topu 860 m). Večja početna, hitrost ie boljša odprava zračnega pritiska vsled ožje konice omogoča, da napravi top mnogo daljšo pot. Predstoječi podatki 'dokazujejo natančno, da ruska pehota s splošno vpeljavo S-muničije z ozirom na oboroženo pehoto stoji povsem na isti višini, kakor nemška ali avstro-ogrska.
Zastava v ruski vojski.
Neka izvanredna posebnost v ruski vojski so polkovne zastave in potem bataljonske in stotnijske zastav.ee, ki služijo za razlikovanje raznih čet in kot pomožno sredstvo za zbiranje. Zastavice se nosijo na puškah. Polkovna zastava služi v prvi vrsti za to, da se označi mesto polkovnika. Vsaka polkovna, zastava ima barvo doticnega polka in na črnem platnu, pet centimetrov široko prišite številke zbora, divizije ali brigade ali pa tudi začetne črke označbe (donska divizija). Bataljonske zastavice v vodoravni smeri, so od zgoraj navzdol belo-p omar an č a s t o-čr n o progaste. Na pomarančastem polju se nahaja številka bataljona v rimskih številkah, Stotnijske zastavice imajo za temeljno barvo ono svojega polka. Za razlikovanje bataljonov služijo vodoravne, za stotnije pa navpične črte. Kozaški polki in stotnije nosijo zastavice za zbiranje. Kozaške polkovne zastave so četverooglate in imajo številke polka, stotnijske zastavice pa so izrezane in v vodoravni smeri dvobarvne. Vrhnja barva je barva, polka, nadaljna pa barva stotnije. Polkovni zastavonoša jaha. za. polkovnim poveljnikom, stotnijski zastavonoša pa vedno na desnem krilu stotnije.
Vrednost dobitkov loterije „Slovenske Straže“ 20.000 K. Naberite tndi pri ; svojih znancih denar za srečke in pošljite takoj denar z naročilom „Slovenski Straži“ r Ljubljano !
Naraščanje hranilnih vlog«
V prvem tednu po izbruhu sedanje svetovne vojske so ljudje dvigali jako znatne svote svojih naložb v denarnih zavodih. Eden poglavitnih vzrokov, da se je proglasil moratorij, je bila bojazen, da se bo ta dviganje nadaljevalo. Marsikateremu vlagatelju so je tedaj zdelo bolj previdno, če obdrži denar doma, ka/kor da bi ga imel naloženega. Seveda pa je biio med onimi, ki so takrat jemali svoje prihranke iz denarnih zavodov, tudi mnogo takih, ki so denar res potrebovali za-se ali pa zla svojce. Naložbe po denarnih zavodih so tedaj povsod nazadovale in se je to padanje nadaljevalo približno do pričetka jeseni. Potem pa se je položaj polagoma začel izpreminjatK-Varčevanje tudi med vojsko ni ponehalo in narašča»-joča draginja vendarle ni pogoltnila vseh dohodkov. Vojska sama je dala priliko za marsikak zaslužek. V mescih oktobru in novembru se je že začelo opažati precejšnje naraščanje vlog, katerih stanje je bi-
lo v začetku mesca decembra približno enako onemu, kakor je bilo ob pričetku vojske. Emisija» vojnega posojila je povzročila, da se je zopet mnogo hranilnih vlog dvignilo. Podpisovanja vojnega posojila so se udeležili tudi mnogobrojni inali vlagatelji. Hrauilne vloge po denarnih zavodih sp bile ziato v decembru in januarju zopet padle. Ko pa je bilo končano vpla- * Čevanje vojnega posojila, se je takoj opazilo zopet že znatno naraščanje hranilnih vlog. To naraščanje be je bilo pričelo že koncem mesca januarja in se je v mescih februarju in osobito majrcu še ojačilo. Pri prvi avstrijski hranilnici na Dunaju so se n. pr. samo v mescu marcu hranilne vloge pomnožile za G’5o0 milijonov kron, od novega leta naprej pa za 21 milijonov kron. Pri poštni hranilnici so se vloge v mescu marcu pomnožile za 2’79 milijona kron, od začetka leta pa za 13 milijonov kron. Enako naraščanje je o-pazovati tudi pri vseh drugih denarnih zavodih, pri hranilnicah in pri bankah.
Razpoložljivega denarja je torej povsod veliko odveč, nasprotno pa se je močno skrčila potreba po denarju in zavodom manjka prilike, ga plodonosno razposoditi. Posledica bo ta, .da bo obrestna mera za hranilne vloge piadla«.
Ta položaj na denarnem trgu naj služi v ravnilo tistim posojilnicam — katerih je pa le malo — ki so se v zadnjem času ogrevale za zvišanje obrestne mere za hranilne vloge. Sedanje stanje denarnega trga je takim tendencam ravno nasprotno.
v
Žrebanje velike loterije ,S io venske Straže* v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih junakov in invalidom že meseca maja. Takoj kupite srečke!
Raznoterosti.
Duhovniške spremembe. C. g. Alojzij Cižek, mestni župnik v Slovenjgradcu, je odšel te dni kot vojni kurat na bojišče. — Prestatvljejni so naslednji čč. gg. kaplani : Jakob Bohak od Sv. Petra pri Radgoni v Gornjigrad; Blaž Brdnik iz Starega trga pri Slovenjgradcu na Vransko in Jakob Rabuza iz Gor-njegagrada v Staritrg.
Za nadškofa v Poznanju je imenovan kanonik dr. Dalbor v Poznanju. Star je 45'let.
Frančiškanski red voli letos v Rimu novega generala.
Vojaške vesti. Generalu pehote pl. Auifenber-gu je dovoljen dopust s pravico do čakarine, generalu kavalerije baronu Karolu Pflanzer-Baltin je pa cesar podelil naslov tajnega svetnika.
Osebna vest. Dvorni svetniki v pokoju dr. Fr. Vovšek zapusti te dni s svojo družino Maribor in se n aostani v Gradcu. Mariborski Slovenci se s težkim srcem poslavljajo od plemenitega moža in biage družine, ki je delila dolgo vrsto let z mariborskimi Slovenci vsako zlo in veselje. Spremljamo odhod priljubljene družine s srčno željo, da bi bilo njeno bivanje v Gradcu od Boga blagoslovljeno in da se kmalu zopet vrne zdrava in srečna v slovenske kraje.
i	Franc Juvan. V Gradcu je dne 27. aprila dopoldne umrl glavni tajnik štajersjke c. kr. Kmetijske družbe, Franc Jiuvan. Zadela ga je srčna Kap. U-mrli je bil star 54 lef. Od leta 1902 je vodil rajni F. duvan pisarniške posle Kmetijske družbe. Švojčas je Juvan bil ravnatelj kmetijske šole v Hebu na Češkem, odkoder je bil poklicajn v Celovec, kjer je deloval uspešno v koroškem kulturnem svetu. Iz Celovca je prišel v Gradec. Truplo rajnega prepeljejo v Marijine vari na Češkem. Pogreba v Gradcu se izmed slovenskih centralnih odbornikov udeleži deželni odbornik dr. Karol Verstovšek. Svetila pokojnemu večna luč!
Izpred deželnega sodišča. V tožbi dr. Korošca proti dr. Ernestu Mravlag radi razžaljenja casti je bil 8!r. Mravlag dne 27. t. m. pred graškim deželnim sodiščem pod predsedstvom deželnosodnega nadsvet-nika dr. Duda obsojen na 300 K denarne kazni, v slučaju neiztirljivosti 30 dni zapora in na objavh te razsodbe v „Tagespošti.“ Dr, Korošca je zastopal odvetnik dr. Benkovič.
Župnik Muršič oproščen. Dne 28. aprila se je vršila pred vojaškim sodiščem v Mariboru glavna obravnava proti č. g. župniku framskemu, Fr. Muršiču. G. župnik je bil oproščen.
Za predsednika graške trgovske zbornice je bil izvoljen dosedanji predsednik komercijalni svetnik Franc Kloiber, za podpredsednika Edvard plem. Keil-Bündten, za provizoričnega predsednika- pa državni poslanec Einspänner.
Graška trgovska zbornica — in vpoklic an j e Črnovojnikov do 50. leta. V poročilu o seji graške trgovske zbornice javlja „Grazer Tagblatt“: „Zbornični svetnik Vollenhals je opozoril na razširjenje črno-vojniške dolžnosti do 50. leta in stavil nujni predlog, naj zbornica pri vojnem ministrstvu vpliva na to, da samostojni trgovci in obrtniki v slučaju svoje sposobnosti lahko opravljajo svojo vojaško službo v kraju, kjer imajo svojo obrt. Svoj nujni predlog je utemeljeval s tem, da se nahaja pri vojaških poveljstvih še zelo mnogo ajktivnega vojaštva in častnikov, ki se jih brez vsake gospodarske škode lahko pošlje na bojno fronto.“
Cesarjevo darilo za vojno zbirko kovin. Kot
prvo darilo za patriotično zbirko kovin je prišlo 60
šolskih otrok pod vodstvom svojin učiteljev v Schon-brunski grad po cesarjevo darilo, ki je tehtalo približno 7000 kilogramov. T-renski vozov k obdani od šolskih otrok, so se peljali po cestah k depoju v Wlih-riiigerstraße.
Ministri na nabora. Kadar se bodo vršili nabori za (novi) drugi črnovojjiiiški poziv (za 43—50 letne), morajo priti pred vojaško pregledovalno komisijo tudi bivša ministra Fiether in Prašek ter sedan-ii minister za javna dela dr. Trnka,
Podaljšanje državnozborskih mandatov. Ogrsk» državni zbor je sprejel zakonski predlog, s katerim se podaljšajo mandati državnih poslancev za dobo vojske. Nove volitve se morajo razpisati koncem šestega mesca po mirovnem sklepu. Iz tega se da nekoliko sklepati, kedaj se; bo tudi pri nas nanovo odprl parlament.
Iz poštne službe. Poštni praktikant v Celju, Edvard Strainer, je premeščen v Maribor.
Iz južne železnice. Postajni prometni blagajnik v Mariboru Ivan Kejžar je prestavljen v Ljubno na Gornje-Štajersko.
Defregger 80 let star. Slavni slikar tirolskih kmetov in junakov,, Franc pl. Defregger, dovrši danes 30. apr,la 80 leto.
Izobraževališče za učiteljice kuharskih in gospodinjskih šol na Dunaju. Pouk v izobraževalnem zavodu ;za učiteljice kuharskih in gospodinjskih šol na Dunaju, ki ga je postavil kuratorij obrtnopospe-še valu ih tečajev zadruge gostilničarjev na Dunaju in ga podpira c. kr. ministrstvo za javna dela na Dunaju in ki jma pravico javnosti, se začne v prihodnjem šolskem letu dne 20, septembra 1915. Izobraževanje traja dve šolski leti, šolsko leto traja 10 mesecev. Priglasitve za vsprejem v ta izobraževalni zavod ter vprašanja je staviti na ravnateljstvo zavoda na Dunaju, I., Kurrentgasse 5.
*	Šolarji so dolžni udeleževati se verskih vaj. Neki katoliški oče se je pritožil na državno sodišče zoper to, da mu je okrajni šolski svet zapretil z za porom, ako bode še dalje branil sinu udeleževati se verskih vaj. V pritožbi se je povdarjalo, da so šolarji pač dolžni po šolskem zakonu hoditi v šolo k verouku, niso pa dolžni udeleževati se verskih vaj in da se z omenjeno grožnjo omejuje svoboda vesti. Vladni zastopnik je pa pred državnim sodiščem postopanje okrajnega šolskega sveta in naučnega ministrstva u-temeljeval tako: Verske vaje so bistven del verouka. Naša nova šola je izšla iz verske šole. Državni temeljni zakon določuje, da naj Cerkev svoje zade\e Sama upravlja. Ker je bil pa verski pouk na šolah, pod nadzorstvom države, prepuščen Cerkvi, ji je biia s tem podeljena pravica- do verskih vaj, kajti državni šolski zakon nič ni hotel òmejevati pravice Cerkve. Po cerkvenih nazorih je dolžnost šolskih otrok, ne samo naučiti se, kar se v šoli pri verouku predava, ampak tudi udejstvovati vjersko mišljenje.„ Verouk tedaj nikakor ne obsega samo pouka, marveč tudi vzgojni moment. Država pa določuje samo to, koliko ur naj se verski pouk vrši. Državno sodišče je razsodilo tako, da se z omenjeno zahtevo ni kršila po državnih zakonih zajamčena svoboda vere in vesti, ker je po določbah državnega ljudskošolskega zakona o-trok dolžan udeleževati se vseh učnih predmetov šole, ker verske vaje obsegajo bistven del šolskega pouka. — Po tej razsodbi ni več dvoma, da so otroci dolžni hoditi k šolarski sv. maši in da se neupravičene zamude lahko kaznujejo.
Pravoslavna verska prostost. Iz Krakova poročajo, da se je do marca 1.1. v Galiciji popravosla-vilo 40.000 oseb in ustanovilo mnogo pravoslavnih župnij,. Župniki dobe 3000 K letne plače in imajo stranske zaslužke. Odpadlim darujejo mnogo brošur, podob svetnikov, obleke in žita za setev. V Stanislavo-vu namerava ustanoviti kijevska ravnateljica Aleksi-jejevna rusko gimnazijo.
*	Beseda slovenskega moža. Nek gorenjski mož je pisal dne 4. aprila svoji ženi med drugim to-le: „Ura! Ura! In z vrancem drviva Čez hrib in plan, čez vode in jarke brez trepeta in strahu pred sovražnimi kroglami. Samo to veva, da naju kliče dolžnost; samo za njo drviva, če treba-, v pogubo in smrt. Vidiš torej, draga žena, da sem pravi vojak;, kakor se za Slovenca spodobi. In nad nami vsemi je Bog! Zato ne žaluj in si ne muči srca z britkimi mislimi in skrbmi. Delaj in izpolnjuj svoje materinske dolžnosti nasproti ljubim malim, ki jih vzgajaj v strahu božjem. Vse drugo prepusti Bogu, Ce se vrnem, bo naše veselje neizmerno; potem bomo vedeli še le prav ceniti mir in ljubezen. Ce me pa ne bo nazaj, se bova videla pa onkraj groba, kjer se nama bo vekomaj po-vračalo z neskončno srečo, ker sva na zemlji vestno vršila vsak svoje dolžnosti.“ Ako se bodo vsi moški vrnili iz vojne tako poboljšani in vneti za izpolnjevanje dolžnosti stanu, kakor obeta ta 'Slovenec, potem bo vojna zelo veliko koristila.
Učiteljstvo in vojska. Tudi slovenskih učiteljev je prav mnogo na vojski; nekaj jih je že padlo, nekaj jih je ujetih. Glede oskrbe žen In otrok ni bilo dosedaj 'dobro, urejeno. Deželni šolski svet bode v kratKjem izdal po odobrenju ad strami deželnega odbora približno te-le načelne določbe: 1. Šolska vodstva morajo takoj naznaniti deželnemu šolskemu svetu o smrti vpoklicanih učiteljev, ali Če se jih pogreša-, ali če so v ujetništvu. 2. Ce se izve, da je kak u-čitelj padel, poroča šolsko vodstvo deželnemu šolskemu svetu, M na to, kakor hitro je smrt dokazana po uradnih zapiskih, ustavi aktivno plh,čo s koncem me-
sca, v katerem še je javila smrt, in- nakaže .zakonito določeno pokojnino za vdovo in otroke. 3. Ce sé javi, da se kakega učitelja pogreša, se bode ustavila takoj aktivna plača onih učiteljev, kateri nimajo žene in otrok. Ce je imel dotični družino, ße nakaže tej še skozi tri mesce polna plača, ki se po treh mescih zniža na znesek, kolikor znaša pokojnina. 4. Ce je učitelj v ujetništvu, mu odpade plača., Ce se je ta d® sedaj izplačevala drugim pooblaščenim osebam, torej družini, se še nadalje izplačuje, dokler se še dobijo vesti o njegovem življenju v ujetništvu. V; slučaju u-radno naznanjene smrti * morajo šolska vodstva predložiti deželnemu šolskemu svetu vse potrebne priloge v dosego pokojnine za ženo in otroke.
Dušni pastir v vojni. Vojni kurat Marko Kranjc piše dne 21. aprila z bojišča kaplanu Francu Hohnjecu na Rečici: Predragi mi! Prisrčna zahvala za prijazen spomin! Biti v vojski' dušni pastir, se mi zdi posebna milost božja! V vsakem, še tako grenkem položaju ima človek tudi radostne trenutke: a toliko in tako pogostne duhovne radosti kakor v duše-skrbju v vojski med dragimi rojaki, daleč od domovine, duhovnik ne okusi tako kmalu. Tu je tudi v dušnem pogledu ves polk velika družina duhovnega očeta. Mogoče to mi vsi ravno v vojski, v tujini, bolj čutimo kot doma v mirnih časih*. Priporočajoč naše pridne- može in fante 87rje in sebe v memento, ostanem Tvoj udani Marko.
*	Odlikovani junaki 87. pešpolka. S srebrno kolajno prvega razreda so bili odlikovani sledeči junaki 87. pešpolka: Praporščaka Viktor Notar in Srečko Tekuš, štabni narednik Prano Golčman, narednika Franc Cepi in Gašpar Temei, čeiovodji Jožef Kaluža in Karol Krajšek, korporali Franc Cokelj,, Rudolf Gračner, Janez Kosi, Franc Metličar in Matija. Verhovšek, poddesetniki Janez Jošt, Martin Krašovec in Anton Požun, pešci Janez Filipčič,, Jakob Petek, Janez Potočnik, Bel a Rapp, če to vodi a Albin Koželj m poddesetnik Janez Palčnik. S srebrno kolajno drugega razreda praporščaki Rudolf Honza, Jožef Raufcel in Adalbert Schneider, kadeti Janez Badi* Alojzij Heindl, Jaromir Bosperger, Leopold Matej, Janez Predikaka, Ljudovik Strugata, štabni narednik Friderik Hank, narednika Franc K rivam ek in Franc Panič, titulami naredniki medicinee Ignacij Schwarz, četovodja Peter Batič, Martin Blaj, Marko Janžekovič, Anton Prekoršek, Peter Turnšek, Konrad Vezjak, korporali Anton Adelšek, Franc Berg, Srečko Božič, Boštjan Fritz, (Martin Lang, Luka Majhen, Anton Mersnik;, Alojziji Munda, Stefan Robič, Karol Suler, J. Vranič, poddesetniki Jožef Jošt, Karol Klakočar, Martin Kramperšek, Janez Ogrin, Martin Robinšek, Janez Slan, Franc Vrečer, pešci Martin Ahac, Marko Babič, Janez Brezovnik, Franc Bric, Janez Brako, Martin Dolinar, Jakob Friedringer, Vladimir Glavič, Jakob Gobec, Franc Grašinar, Miloš Guzovič, Janez Koreno, Janez Kozar, Karol Krajnc, Franc Lasnik, Rajmund Malus, Stefan Majcen, Martin Miško, Anton Mraz, Franc Osek, Jožef Penič, Alojzij Rupar, Janez Selič, Pavel Seme, H. Ternik, pešec Jožef Rebernik ter poddesetnik Matija Gšela,
*	Junakov grob. Vojni poročevalec „N. Fr. Pr.“ poroča: Pri Uscie Rsuskie so se nekega zimskega dne spopadli naši in ruski konjeniki. Mladi poročnik Ma-f oj če vič od 2. ulanskega polka, ki je bi! dva dni po-preje prispel naravnost iz akademije v Dunajskem Novem mestu, se je zagnal na svojem belcu proti kozakom. Belec pade, mladi poročnik težko ranjen pod njega. Z največjim naporom se prerine Mateičevič nekoliko izpod konja, vzame samokres ter ubije tri, štiri kozake. Peti mu. s! svojo sabljo prekolje glavo. Rus" so prenesli ubogega mladega Matejčeviča v Uscie Ruskie ter so mu izkopali na pokopališču častni grob. Na krsto so mu položili čapko in sabljo ter so nesli mladega junaka skozi špalir prezentujočih čet k zadnjemu počitku. Na grobu stoji križ ovit z zelenim smrečjem . . .
Przemyslskl častnik piše iz ruskega ujetništva. Častnik, rodom iz Gradca, piše svoji obitelji dne
8.	aprila iz mesta .Orenburg: Po petnajstdnevni vožnji smo včeraj dospeli čez Lvov, Kiev, Moskvo, Penco in (Samaro v Orenburg, Kjer najbrž tudi ostanemo v ujetništvu.. V naši četi je 146 častnikov,. Najprvo so nas hoteli poslati v mesto Taške n d ali Samarkand onstran Urala, A ker je tam že vse prenapolnjeno z ujetniki, so nas pustili tukaj. Mesto Orenburg je podobno veliki vasi. Šteje 120.000 prebivalcev. Ljudje so napram ujetnikom zelo prijazni in: postrežljivi. Vreme je zelo lepo in postaja polagoma toplo, Čeravno še leži povsod obilo snega. Kar mi v Rusiji najbolj prija, je popolna prepoved uživanja alkoholnih pijač.. V celem ogromnem carstvu1 ne dobiš ne kaplji, oe alkohola več! Namesto pivnici zi alkoholnimi pijačami so na vsakem kolodvoru postavljeni veliki kotli s toplo in prekuhano vodo, To vodo si lahko vsak vojak ali civilist nalije v posodo ter si1 napravi čaj, konzervno kavo, čokolado ali kakao. V Rusiji nosi skoro vsak človek čaj in slične tvarine seboj v žepu, kot mi Avstrijci žepno ruto. Poleg tega se dobi povsod za mal denar sadni sok, citronovo kislino ali razne pokalice. (Mesto Orenburg leži v evropski Rusiji ob Uralu).
Rusi In Srbi kot naši nasprotniki. „JDiatazers Armeezeitung“ prinaša sledečo študijo jo Rusih in Srbih kot naših nasprotnikov:	Iz uradnih poročil je
sedaj doznala tudi javnost, da se nahajajo čete, ki
so se Dorile fee decembra mesca na jugu, zdaj na severnem bojišču. 'Mnogi častniki imajo zato (priliko, da primerjajo Ruse in Srbe kot naše nasprotnike. Boji na severnem bojišču imajo vsekakor čisto drugačne dimenzije, kalior oni na jugu. Vse, tudi trajanje posameznih akcij, je nekaj gigantskega. Vendar pa so si poveljniki onih čet, ki so.se borile cele mesce s Srbi in se nahajajo sedaj v Karpatih in v jugoizho-dni Galiciji, edini v tem, da so Srbi mnogo bolj fa-natični in zato individualno tudi mnogo bolj nevarni nasprotniki, kakor pa Rusi. Rus imponira po’ številu. To ne znači samo številne premoči, ampak tudi to, da zamorejo Rusi svoje čete v sprednjih linijah češče obnoviti, tako da imajo spredaj vedno sveže čete. Splošna karakterizacija ruskega vojaka je iz tega razloga nemogoča, ali vsaj napačna. Vsled ogromnega obsega Rusije in narodno mešane ruske vojske so. tudi njene čete različne kakovosti. Mi uvidimo takoj, kako je četa, ki nam %‘oji nasproti, prežeta z voljo in energijo, da premaga nasprotnika, ali pa če strelja samo za to, ker streljamo tudi mi. Tako se često dogajajo prizori, ki bi se jih zamoglo o-značiti za izmišljotine, kakor n. pr., da trije naši vojaki z njasajenimi bajoneti polovje po 50 Rusov. Take slike niso nikake izjeme, še manj pa morda pravilo. Rusko armadno vodstvo se trudi, da prepreči te žalostne razmere in videli smo ponovno, kako je bila namera sprednjih linij, da pomečejo puške in dvignejo roke, zadušena s tem, da so zadnje linije pričele streljati na sprednje. Takih pojavov na srbskem bojišču nikjer ni opaziti. Tamkaj je (vsakemu vojaku vojna jako resna stvar in zato se poslužuje vsak Srb vseh mogočih zvijač in fanatičnih izgredov.. Srbi so vajeni trpljenja in se ne predajajo. Ruse se pa nasprotno kar naganja v smrt in se nahajajo cesto pred našimi frontami celi kupi ruskih mrličev in pinjencev. Vsekakor je nesporno, da 'Srb vliva našim Četam mržnjo, dočim vzbujajo Rusi ponekod celo pomilovanje. Toda kakorkoli se razlikujejo baši nasprotniki na severu in jugu drug od drugega, ' tako je e-dinstven in enak ofenzivni dui) in odpor naših čet, ki tako na severu kakor na jugu branijo in drže svoje postojanke proti številno močnejšemu nasprotniku z brezprimernim junaštvom in žilavostjo.
*	Dekleta so nas polivala z vodo. Vojak J.. 'Žurg, doma s Posavja, piše s severnega bojišča: Ob velikonočnih praznikih me je jezila neka nespametna navada todi. Velikonočni pondeljek polivajo fantje dekleta z vodo, kjer jih le vidijo, Velikonočni torek.pa dekleta fante. V vsaki vasi nas je prežalo krdelo punc s piskri, ponvicami, skledami in ne vem, s čim še) vsem. Ko smo šli mimo, so nas polivale. Takih krstov sem prejel ne vem koliko. Moker sem bil do kože. Nekaterim je to dopadlo, meni ne.
*	Brata sta se našla v ujetniškem taboru. V uj etn iškem taboru Katzenau naj Sdnograškem sta se nenadoma sešia dva brata, ruska vojaka, ki že od avgusta nista vedela drug za drugega. Ujeta Rusa sta od veselja jokala in se objemala.
*	Ujetniki na Ruskem smejo brzojavljati. Rusko zunanje ministrstvo je uradno naznanilo, da je avstrijskim vojnim ujetnikom v Rusiji dovoljeno svojcem brzojavljati, ker je avstrijska vlada tudi ruskim ujetnikom dovolila isto ugodnost.
*	Ujetniški tabor pri Lipnici bodo povečali tako, da bo v njem prostora za 50,000 oseb.
Znižana vožnja po morju. Naznanja se, da dobe stariši, bratje, sestre, otroci, žene in neveste obolelih: bojevnikov, ako jih hočejo obiskati ali se udeležiti pogrebov, pri vožnji na parnikih za tja in nazaj 50% popusta sledečih od države subvencioniranih paroplovnih družb: „Avstrijski Lloyd“, „Dalmatia“, „Ragusea“, „IstriarTrieste Lloyd“, „Austro Croatia“, „Bokelska Plovitba“, „Obalna paroplovitba“ in „Capo-distriana“. Izkaznice za te vožnje izdajajo politične oblasti.
*	Obisk vojakov v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji prepovedan. Poveljstvo naše balkanske armade je izdalo prepoved, da vojaške osebe, ki se nahajajo v okolišu armade, ne smejo sprejemati obiska svojcev. V to svrho se torej ne sme potovati v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. ‘Osebe, ki bi s tem namenom dospele v eno imenovanih dežel, bodo na deželni meji zavrnjene in se bodo morale vrniti, brez da bi kaj opravile.
Pošiljatve za vojsko. Na podlagi obstoječih določb morajo poštne pošiljatve na vojaška poveljstva,, čete itd., ki niso prideljeme kakemu vojnemu ali etapnemu poštnemu uradu (posadne čete in slično), tako tudi pošiljatve na poveljstva itd., mornarice, ki niso ukrcane, vsebovati v naslovu navedbo namembnega kraja (poštnega kraja).
Poštne nakaznice za vojne ujetnike v Srbiji.
PoŠttne nakaznice za avstro-ogrske ujetnike, internirance v Srbiji se od sedaj naprej pošiljajo izključno potom švicarske poštne uprave. Naslov se sme glasiti edino-le : An die Oberpostkontrolle in Bern — Višja poštna kontrola v Bernu, (Švica.
Promet s poštnimi nakaznicami v Italiji se obnovi. Korespondenca Wilhelm poroča poluradno: Avstrijska in italijanska poštna uprava se zdaj pogajata, da se zopet obnovi začasno ustavljeni promet s poštnimi nakaznicami in poštno povzetje. Pričakuje se, da se obrok zopet kmalu obnovi.
Svetovna pošta v svetovni vojni. Sainoobsebi je umevno, da so navadne proge, po katerih se je vršil v' mirnem času svetovni poštni promet od države do države in iz enega dela sveta v drugega, vi sedanji
svetoyni vojni skoraj popolnoma zaprte. V sedanji svetovni vojni je odpovedala ena država drugi sodelovanje, in držav, ki se nahajajo v vojnem stanju, je skoraj več nego onih, ki se niso zapletle v vojno. Zato pa je tudi nastalo svetovnemu poštnemu prometu toliko ovir, da more dosezati svoj smoter le še po velikih ovinkih.. Iz Nemčije se odpravlja pošta v skandinavske dežele normaj.no. Med Nemčijo in Dansko gre pošta preko W ar n emiinda-Gj edser a ali čez Slez. vik in Namdrug, v Švedsko in Norveško pa preko So-snice-Traelleborga. Preko Nemčije gre pošta tudi med skandinavskimi deželami in Svico, Avstrijo, Italijo, Grško, Rumunsko, Bolgarsko, Turško in deloma Nizozemsko, dočim gre drugi del nizozemske pošte na sever preko Angleške. Zveza skandinavskih dežel s Francosko, Špansko in Portugalsko gre izključno le preko Angleške. Del te pošte gre čez Bergen. Med Belgijo iu skandinavskimi deželami je poštna zveza čez Nizozemsko. Rusija si je uredila svojo poštno zvezo z zunanjim svetom preko Petrograda in Bergena ter uporablja železnico okrog Bolniškega zaliva čez Torneo in Karunge ter po švedskih :,n norveških železnicah. Severna Evropa in Amerika ste zvezani po skandinavski paroplovni družbi in pošta na Kitajsko, Japonsko ter severne dele južne Amerike gre preko Severne Amerike. V, Argentino, Peru, Cile in južno Brazilijo vozijo pošte ali skandinavske ladje ali pa gre pošta preko Angleške, V Siam vozi danska iz-hodnoazijska družba, v Sibirijo pa gre pošta redno preko Amerike. Pošta iz vojskujočih se balkanskih dežel gre ali preko Ruske ali pa preko Italije,
Sprejem k mornarici. Vojno ministrstvo naznanja, da sprejme mornarica za prihodnje leto 70 mornariških aspirantov. Prosilci ne smejo biti dne 15. septembra še 20 let stari. Prošnje se vložijo do ‘dne
1.	avgusta na vojno ministrstvo.
Dopusti za obdelovanje polja. Korespondenčni urad poroča:	Vojno ministrstvo je odredilo, ‘da vel-
jajo določila odloka o podeljevanju dopustov za obdelovanje polja tudi za vse črnovojnike, ki. bivajo v zaledju in za vse po postaci a vojnih dajatvah vporab-ljene delavce.
*	Podpora po v boju padlem vojaku. C. kr. domobransko ministrstvo je izdalo pred kratkim na politične oblasti vjažen odlok. Na podlagi točke 6 zakona. z dne 26. decembra 1912 smejo uradi izplačevati podporo še šest mescev po smrti vojaka, ki je padel na bojišču. Ce se je ‘družinam, ki so dobivale podporo, po šestih mescih, odkar je umrl vojak, ustavila podpora, naj zopet vložijo prošnjo za podporo na o-krajno glavarstvo.
Posredovalnica za nakup zelenjadnih sadik.
Štajerska c. kr, namestnija v Gradcu razglaša: Vrtnarji in posestniki vrtov, ki so si letos vzgojili večjo množino zelenjadnih sadik, kakor jih bodo sami rabili za svoje potrebe, se prosijo, da naj naznanijo „Posredovalnemu uradu za pridelovanje zelenjave in krompirja“ pri c. kr. namestniji v Gradcu, Burggas-se štev. 2, koliko sadik in kake vrste imajo na razpolago. Posredovalni urad bo posredoval, 'da se od-\išne sadike spravijo v roke takim posestnikom ali najemnikom vrtov, ki sami ne razpolagajo z dovolj velikjim številom sadik. Letos se naj vsaka sadika porabi in posadi!
Vojno-žitni prometni urad ima dne 7. maja na Dunaju prvo sejo s prisedniki vred. Kot zastopnik, Slovenskega Stajjerja se je udeleži prisednik poslanec Franc Pišek, Slivnicla pri 'Mariboru. Njemu naj naši ljudje pošiljajo tozadevne želje in nasvete.
Uničujte hrošče! Se enkrat opozarjamo na| tega škodi jrveja. Solarji in otroci največ uničijo hroščev, če jim dajejo učitelji in stariši navodila za nabiranje. Lansko leto so jih šolarji uničili v naši deželi najmanj 150)000 litrov ; za toliko so dobilo plačilo od okrajev in dežele, ki bode tudi letos dajala te nagrade.
Razdelitev gumijevih trakov za zeleno cepljenje. Ker je nemogoče dobiti dovolj dobrih gumijevih trakov za zeleno cepljenje trt, štajerski deželni odbor letos ne more brezplačno razdeljevati takih trakov po svojih strokovnih nastavljencih, kakor se je to že zgodilo druga leta.
*	Sejte kolerabo vrste „Goljat.“ Štajersko namestništvo priporoča, da, bi se v obilni meri sejalo takozvano „Goljat“-kolerabo, ki doseže na rodovitni in krepki zemlji težo od 6 do 10 kg in je pri tem zelo okusna. Seje se jo koncem mesca aprila in v začetku mesca majnika, saditev je proti koncu mesca junija, sredi septembra pa, žetev. Dobi se seme pa v vseli semenskih prodajalnah. Kjer so večji vrtovi, naj bi se sejala „Goljat“-koleraba.
*	Skorja za strojitev usnja postala dražja. Naravna posledica obstoječih izvanrednih razmer je tudi izvanredno velika poraba usnja za vojne namene. Da se more to izvanredno potrebo za strojitev kriti, ie brezpogojno treba, da se domača pridelava strojiv-ne skorje (lubja) z vsemi mogočimi sredstvi neguje in to tembolj, ker je uvoz drugih strojiv z ozirom navoj-no stanje iz inozemstva nemogoč, Ta smoter se pa doseže samo s tem,.da še ne samo les, v sočnem času posekan, kakor je to že potrebno po določilih gozdne postave, popolnoma in pravočasno olupi, ampak da se tudi vsa skorja po pravilnem obdelovanju porabi za izdelovanje strojiv, V interesu gozdnih posestnikov in lesnih trgovcev samih je z ozirom na izvanredno visoke cene lesne skorje, ki so nastale v-sled velike potrebe, olupljenju posekanega lesa in porabi skorje za izdelovanje strojiv posvetiti n ajvečjo
pozornost Zagotovljen je s tem posesimkom, gozdov in lesnim trgovcem dohodek, katerega so dozdaj mogoče podcenjevali. Posestniki gozdov in Lesni trgovci naj gledajo na to, da olupljena skorja (lubje) posekanega lesa, posebno smrekovega, hrastovega lesa in lesa plemenitega kostanja, ne obleži neporabljena, ampak se vsa porabi za izdelovanje strojiv. Da pa skorja ne izgubi strojivnih snovi, treba jo je najprvo, in sicer še v gozdu, v povezkih, skladih ali na palicah nabrano s stornato stranjo navzgor ali na ven sušiti in jo tako pripraviti za nadaljno uporabo. Koristna uporaba lesne skorje ni samo v interesu dobrega gozdnega gospodarstva, ampak bode tudi pripomogla, da se z ozirom na vojno stanje nastala velika potreba usnja pokrije.
*	Bogat ribji lov. V Reki so imeli pretekli teden tako bogat ribji lov, kakor že dolgo ne. Kilogram rib je veljal — 16 vinarjev.
*	Kolera na Štajerskem. V ujetniškem taboru v Feldbahu na Srednjem Štajerskem se je pojavil 1 slučaj kolere.
Kupujte srečke Slovenske Straže! Skrajni ]8, da se po vseh slovenskih krajih razvije najživah* nejše kupovanje srečk Slovenske Straže v Ljubljani, Žrebanje je že maja mesca. Ker velja srečka samo 1 K, naj bi v vsakem kraju plemeniti možje takoj opozarjali ljudstvo na namen tega podjetja Slov. Straže, ki bo čisti dobiček dala v korist ubogim otrokom, sirotam in vdovam padlih vojakov in invalidom. Treba. je hitrega dela, da bo uspeh časten za nas vse! — Kdor si naroči srečko po pošti v prodajalni Cirilova tiskarne v Mariboru, naj priloži za pošiljatev 20 vin, v znamkah.
*	Molitve za mir, ki se po zapovedi sv. Očeta, oziroma prečastitega kn.-šk. ordinarijata, naj opravljajo letos posebno pri majniški pobožnosti, oztroma tudi pozneje, dokler še bo trajala sedanja vojska, se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru na jako priročnik listekih. Stane pa 100 komadov s poštnino vred 60 v. Denar se pošlje najbolje naprej.
*	P. n. župane opozarjamo, da se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru: Prošnje za dovoljenje klanja, oziroma prodaje govedi in prašič, kakor tudi Potrdila o podelitvi dovoljenja za klanja telet.
*	Najden zaklad tvori današnja priloga „Srečkovnega zastopstva“ v Ljubljani za marsikoga, ki se bode odzval v istej se nahajajočem vabilu sreče. Sreča še biva na svetu in je naklonjena vsem, M zaupajo in verujejo vanjo. Ko torej danes vsa-klemu ponuja svojo roko, naj se ji nihče ne odtegne!
Maribor. V spomin obletnice poljske vstaje Ko-seiuszkega leta 1794 ter v januarju leta 1863, kakor tudi konstitucije dne 3. majnika 1791, priredijo bratje Poljaki, ki se nahajajo v Mariboru in okolici: a) 1. majnika 1915, ob 10. uri predpoldne, v cerkvi čč. oo. frančiškanov v Mariboru službo božjo s poljskim petjem in pridigo; b) dne 12, majnika, točno ob 3. uri popoldne, v vestibulu Narodnega domai (vhod iz Na-gyjeve ulice) slavnost z obširnim zanimivim vspore-dom. K tem prireditvam se mariborsiki in okoliški 'Slovenci prijazno vabijo. Vstopnina za nedeljsko prireditev:	sedeži L—3. vrste K 1.50, v ostalih vrstah
K 1, stojišča 60 v. Vstopnice se dobe v nedeljo, dne
2.	majnika, od 10.—12. ure ‘dopoldne v Čitalnici in od 2. ure naprej popoldne pri blagajni. Cisti dobiček je namenjen v prid revnih otrok galiških izseljencev v mariborskem okraju.
Maribor. Pretekli teden so se ožji politični prijatelji bivšega poslanca Wastiana posvetovali, koga priporočati za prihodnjega državnozborskega kandidata v Mariboru. Sklenili so, da Wastiana. V to svrho so se izvolili odseki, kojih naloga je, da spravijo kandidata z uredništvom b,Marburgerce“, s pastorjem in dr. Oroslom. V prihodnji seji bodo odseki poročali o svojih uspehih.
Maribor. Majniške propovedi vi mestni župnijski cerkvi bo vsak dan ob 7. uri zvečer imel jezuit o. Roller. Prva propoved je danes dne 80. aprila.
*	Maribor. V vojaški rezervni bolnišnici št. 2 je na pljučnici umrl dne 26. aprila vojak Astajič Peša. Pogreb se je vršil v sredo, dne 28. t. m.
*	Maribor. Gostilno v Narodnem domu prevzame s 1. majem g. Gjuro pl. Valjak iz Trsta. Glej današnji oglas!
*	Zerkovci pri Mariboru. Mihael Marčič iz Zer-kovc piše iz ruskega ujetništva svojim: Preljubi moj zlati oče in mati, sestre in brata! Z žalostnim srcem vas prav srčno pozdravljam in vam želim ljubo zdravje. Jaz sem še hvala večnemu Bogu zdrav. Naznanim vam, da sem ujet na Ruskem. Meni gre čisto dobro, sem pri dobrih ljudeh. Vsako jutro grem k sveti maši. Ce boste dobili to moje pismo, odpišite mi prav hitro, ker jajz nimam miru in bi rad izvedel, ali še živite vsi ali ne. Oh, zlati moji stariši, jkličem vam: Na veselo, veselo svidenje! Z Bogom, ljubi moji! In srečno, srečno! Voščim vam zdrave in vesele velikonočne praznike ! Pozdravim sosede in znance in celo našo žlahto!
*	Št. nj v Slov. gor. Naše Bralno društvo ima v nedeljo, dne 2. maja, popoldne po večernicah, svoj občni zbor. Naprošen je tudi govornik. Pridite vsi dobromisleči Sentäljöani ta dan v Slovenski Dom.
Svečina. Na severnem bojišču je padel Franc Wresner, mlad veleposestnik na Plaču. Padli je šele lansko poletje prevzel domačijo in se malo pred izbruhom vOjske oženil. Nedavno mu je umrl tudi oče. Pred nekaterimi dnevi pa je prišlo z bojišča poročilo, da je Wresner dobil kroglo v glavo in je bil pri priči mrtev.
* Cmurek. Tukajšnji trgovec Karol Puntigam, M se je že začetka vojske nahajal na severnem bojišču, je prišel s przemyslsEo posadko v rusko ujetništvo.
*	Veržej. Umrl je v bolnišnici v Grasdpu vsled bolezni, ki si jo je nakopal na severnem bojišču tukajšnji rojak Anton Kotniki Rajni se je učil ključavničarskega rokodelstva pri g. Ivanu Kovačiču v Ljutomeru, kjer je izvršil učenje z dobrim uspehom. Po dovtršenem učenju se je podal ,v Gradec kot pomočnik. V letu 1913 je postal vojak. Kakor večina drugih je tudi on moral lani, ko je napočila vojna, na severno bojišče, odkoder je večkrat pisal svojim sta-rišem v Veržej in svojima sestrama, ki sta poročeni ena v Veržeju, ena pa pri Sv. Petru pri Radgoni v dobro znani hiši Kovačičevi. Se Božič in Novo leto je obhajal v strelskem jarku, kjer so mu m o skali zvonili glorijo in ;voščili novo leto s puškami in s topovima streli, kakor drugim, vendar ga je varovala še božja roka, a podlegel je ostri zimi in je nevarno o-bolel ter na Veliko noč zvečer umrl. Tudi njegov starejši brat France je padel na severnem bojišču in sicer že v jeseni, vendar pa, ker ni uradnega poročila od njega, ne ve nihče zanj, kje in kako je padel. Žalostnim starišem, ki so izgubili dva sina in so o-stali sami, bodi v tolažbo, dia ista oba sinova-vojaka storila svojo dolžnost in dala življenje za cesarja, in domovino !
*	Središče. Slovensko katoliško izobraževalno društvo vabi v nedeljo, dne 2. maja, popoldne po večernicah, k prireditvi Dekliške Zveze v novo šolo v Središče. Na sporedu je govor in gledališka igra: „Dve materi.“ Cisti dohodki se razdele osirotelim domačim v vojski padlih vojakov. Med odiovm se razprodajajo srečke Slovenske Straže. Pridite, krščanska ljubezen do bližnjega trka na usmiljena srca! Odprite srca, odprte roke!
Hlaponci pri Juršincih. Dne 17. aprila ob 9. u-ri zvečer je v gospodarskem poslopju posestnice Terezije Raušl izbruhnil ogenj, ki se je kmalu razširil tudi na hišo. Kmalu je požar uničil oboje i oslopij. A radi hudega vetra se je ogenj razširil tudi na sosednjo hišo kočarja Ivana Cuš v, občini Polenšak. Tudi 'Čušu jo pogorela hiša z gospodarskim poslopjem v-red. Sosedom se je posrečilo, da so rešili živino in živež pri obeh posestnikih, a gospodarska, orodja m krma za živež je vsa zgorela. Skoda je zelo velika in je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se še ne ve natančno.
*	Trgovišče pri Veliki Nedelji. ;V bolnišnici za kužne bolezni v Eperješu na Gornjem Ogrskem je po Kratki bolezni umrl mladenič vojak Ivan Meško. Naj mu bo tuja zemlja lahka!
Ptujska gora. Iz ruskega ujetništva piše „Da-ničar“-Ljubljančan Adolf Dostal, da je živ in zdrav. Bil je v obleganem Przemyslu.
*	Pragersko. Blizu postaje Sterntal je ptujski vlak prijel hlapca Franca Žirovnik, ki se je nahajal preblizu proge in ga vrgel v stran. Hudo poškodovanega hlapca so prepeljali v Maribor, kjer je kmalu umrl.
Celjski okraj. V našem okraju nastopajo rjavi hrošči v velikanskem številu in pretijo narediti prav veliko škodo. Obrnili smo se na naše poslance dr. Korošca in dr. Verstovška, ki nam poročajo, da bo tudi dežela vkljub iinancieluim nepovoljnim razmeram izplačevala običajno nagrado za nabiranje rjavega hrošča. Tudi celjski okrajni komisar dr. Fašing in načelnik vranskega okrajnega zastopa duh. svetovalec Zdolšek sta odredila takoj vse potrebno za nabiranje in določila prispevke. Dostavek uredništva: Glej članek v rubriki „Narodno gospodarstvo“ o po-kbnčevanju hroščev!
Celje. Vest, v zadnji številki Vašega cenjenega lista, da je postal urednik bivšega „Narodnega Lista“ in Štajerskega dela „Slovenskega Naroda“, g.
J.	Lesničar, urednik „Zadruge“, spopolnjujemo v toliko. da je g. o. Lesničar Ml takoj, ko je „Narodni List“ prenehal izhajati, imenovan uraldnikom Zadružne Zveze v Celju in sedaj postal tudi urednik lista, ki ga izdaje Zadružna Zveza v Celju.
Celje. Dne 25. aprila, je umrla vdova pošt tega kontrolorja gospa Marija Schmidt v visoki starosti 86 let.
Celje. Vsled bolezni, ki sta si jo nakopala, na bojišču, sta umrla Anton Zupanc, desetnik! 87. pešpolka in pešec 25. pešpolka, Adam Hermann.
Celje. Na dnevnem redu odborove seje mestnega zastopstva, ki se vrši dne 30. aprila, je med drugimi devet prošenj za sprejem v domovinsko zvezo na. podlagi zakona o desetletnem nepretrganem bivanju, v občini. Za sprejem v domovinsko zvezo so zaprosili sledeči: Jožef Polzer. trg. uslužbenec, trgovec Franc Rauzinger, šivilja Marija Kus', voznik Matija Kranjc, trgovec Jožef Radoš, služkinja Antonia Esih, fotograf Jožef Martini, Terezija Pristovšek in hišni posestnik Anton Neger. Nadalje se bo tudi razpravljalo glede odstranitve studenca pred hišo gostilne „Stadt Graz“, o računskem zaključku mestne plinarne itd,
*	Celje. Mestni urad razglaša, da se morajo majnikovi kebri letos z vso močjo zatirati, Posestniki, ki bi v tem oziru ne upoštevali določila, izdana od mestnega urada, se lahko kaznujejo z 2 do 20 K globe. Občina bo letos plačevala, iz občinske blagajne za vsak liter nabranih hroščev 4 vinarje.
Celje. Osrednji odbor za ohranitev spomenikov je izplačal 300 K, ker je Kalvarija po njegovem načrtu urejena,
*	Teharje. Katoliško slovensko izobraževalno društvo ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 2. majnika, popoldne po večernicah, v kaplaniji. Na sporedu so poročila odbora in petje novega moškega zbora ter volitev novega društvenega odbora. — Odbor.
Gornjigrad. Tz ruskega ujetništva se je oglasil Anton Božič, praporščak iz Gornjegagrada, Piše, da
je v Kinjel, gubernija Samara. Poizvedovalni urad .za vojne ujetnike je naznanil, da sta v ruskem ujetništvu v Nižjem-Novgorodu: Frame Tevž (Mostnikov) iz Bočne in Jožef Potočnik: (Bevčev) iz Gornjegagrada, Franc iTIevž ni že pisal pet .mescev, Jožef Potočnik pa že osem mescev domov. Splošno so mislili, 'da sta mrtva,
Luče v Savinjski dolini. Iz ruskega ujetništva se je oglasil tukajšnji rojak Janez Robnik. Piše, da je njegov sedanji naslov: Vojeno plennij (vojni ujetnik) gorod (mesto) Obojan, Kurskaja gubernija, Rusija.
Velenje. V Celovcu so v ponedeljek aretirali 451etnega agenta Franča Pristernika, iz Velenja, ker je zagrešil težak nravstven delikt.
Trbovlje. Iz ruskega ujetništva se je oglasil g. rudarski inženir Franta Los'köt v Trbovljah, ki je služil kot rezervni poročnik pri tehniški artileriji v Przemyslu. Piše, da je zdrav in na (potu v Sibirijo, kjer bo interniran pa še ne ve. Mladi Ceh si je pridobil v kratkem času svojega bivanja na Slovenskem veliko prijateljev in se je kratko pred izbruhom vojne zaročil s hčerko ene najuglednejših meščanskih rodbin v Skofjiloki.
* Iz Rajhenburga se nam piše: U s p e n p o iz-V e d o v a 1) n e g a urada za vojne u je t n i -k e. Veliko skrbi povzroča marš komu negotovost glede usode takih, ki se od začetka vojske do sedaj niso oglasili pisme.no, niti bili omenjeni v seznamku izgub. Najverjetnejše je misliti o takih, da so ujeti. Toda tudi ujetniki se oglašajo, tudi iz najbolj oddaljenih krajev SibTije. Res, da iz xekaterih krajev, gotovo pa ne iz vseh! Po ruskem Rodečem križu je n. pr. došlo poročilo v Rajhenburg, da je Alojz Gaberc ujet v mestu Taškent in da je zdrav. Ni dvoma, da je dotmnik že večkrat poskusil pisati, pa dozidaj še ni od tam nobene črke iz njegove roke prišlo v domovino. Se le dunajski poizvedovalni urad je po ruskem Rudečem križu dognal, kje biva. Cisto verjetno je, da je v mestu Taškent, ki šteje do 20.000 prebivalcev, ujetih mnogo Slovencev. Ali se je že kateri oglasil s kakim pismom? Slavna uredništva slovenski'li listov lahko to doženejo.
Zadnja poročila došla v petek
__ _ dne 39
'"yabéritwgvihv _____	__
%e*an«@v.SiOgrSkT ministrski predsednik grof Tizsa se je v ogrski zbornici v pogovoru s časnikarji, izjavil, da se nabori 18 letnih ter 43 do 50 letnih črno voj niških zavezancev ne bodo nikakor pričeli pred 15. avgustom, tako, da bi bili ti letniki še le meseca novembra poklicani pod orožje.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 29. aprila.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Splošni položaj je nespremenjen.
Na fronti na R u s' k o - P o 1 j s k e m in v Karpatih na nekaterih delili bojišča srdit: artilerijski boji. Naša artilerija je posebno uspešno obstreljevala ruske postojanke, kjer so bile nastanjene čete in je bilo shranjeno strelivo.
V dolini reke O p o r je skušal sovražnik po večurnem artilerijskem ognju naše višinske postojanke zavzeti z naskokom, a naša infanterija ga je po kratkem boju vrgla na celi fronti nazaj.
Podmorski čoln „št. V.“ se nepoškodovan vrnil.
Soproga poveljnika junaškega podmorskega čolna „št. V“, ki je potopil francosko križarko „Leon Gambetta“, je dobila v četrtek dne 29. aprila brzojavko, v kateri ji njen soprog ladijski poročnik pl. Trapp poroča, da se je v sredo dne 28. aprila srečno in nepoškodovan s Čolnom in moštvom vred vrnil na svoje mesto. Trappova soproga prebiva v Reki.
Podmorski boji med Nemci in Angleži.
Nizozemski listi pišejo, da so pretekli teden nemški podmorski čolni potopili 13 angleških trgovskih parnikov.
Kaj je z Italijo?
Pogosta posvetovanja med diplomati. Milanski list „Corriere della Sera“ poroča z dne 29. aprila: V
aprila._____________
W .. ..o».M	•/»«»C'"-	' '
crnovoinllkih za-
zadnjem tednu je bilo opaziti precej pogosta posvetovanja rned ita-Ujaaskim-ministrom zunanjih zadev Soniamo in med diplomati Avstrije i_n Nemčije, Preteklo sredo je imel Sonnino dve dolgi posvetovanji s knezom Bülowom ip z avstrijskim poslanikom baronom Macchio. Posvetovanju je kmalu nato sledil prav živahen pogovor s Salandro. Pretečeni petek je Šonni-no vnovič sprejel avstrijskega poslanika barona. Macchio. Nedeljo predpoldne se je podal nemški vojaški ataše v laško ministrsko palačo, kjer je imel kratek pogovor z italijanskim admiralom de Martino. Nekaj pozneje je prišel tudi angleški poslanik Rennel Rodd v ministrsko palačo. Končno/ se še omeni, da se je podal v avtomobilu dne 28. aprila italijanski ministrski predsednik Salandra v ministrsko palačo, kjer je imel živahno posvetovanje z zunanjim ministrom So-nnlnom.
Med Italijo in trosporazumom nobenih nagodb.
Lista „Tribuna“ in „Giornale d’Italia“ zanikata ,z vso odločnostjo trditev francoskih listov, ki pravijo, da je prišlo med Italijo in trosporazumom do nekake nagodbe. List „Tribuna“ je vprašal angleško poslaništvo in dobil tam odgovor, da je vse, kar se govori in piše glede nagodbe med Italijo in trosporazumom, le zgolj izmišljotina. List „Giornale d’Italia“ svari svoje čitatelje pred vznemirjajočimi vestmi. Prihod ruskega poslanika v Rimu se pričakuje dne 12. maja.
Sprejem pri knezu Bftlowu. Rimski list „Giornale d’Italia“ je zažugal, da objavi imena vseh tistih senatorjev in poslancev, ki bi se udeležili zadnjega velikega obiska pri nemškem poslaniku kneza Bülo-wu, Žuganje je imelo uspeh,' da je bil obisk še mno_ uo številnejši kakor pri1 vseh poprejšnili svečanostih pri knezu Bülowu v vili Malta, Senatorji in poslanci, kakor tudi inteligenca Rima, so se skupno udeležili sprejema. Istočasno je objavil senator Santini izjavo, v kateri je rekel, da si šteje on in njegovi tovariši v čast občevati v vili Malta, Značilno je, da povdarjata lista „Giornale d’Italia“, kakor tudi Nemcem skrajno sovražni list „Messagero“, da je bil potek in obisk pri knezu Bülowu nad vse veličasten.
Garibaldi pri italijanskem kralju. Milanski
list „Corriere della Sera“ poroča, da je italijanski kralj Viktor Emanuel sprejel v avdijenci Garibaldija, ki je biljuato tudi sprejet od italijanskega^ zunanjega ministra Salandre. Avdijenca Garibaldija pri kralju vzbuja pozornost. Garibaldi je baje nato pripovedoval z navdušenjem o avdijenci. O vsebini pogovora nočejo republikanci ničesar povedati. Pogovor Garibaldija s Salandro je bil baje tudi zelo prisrčen. — List „Resto del Carlino“ piše, da je obisk. Garibaldija pri kralju odstranil vse ovire, obstoječe med kraljem in strankami. Obisk je tesno strnil kralja z zastopnikom ljudske volje.
Stavka italijanskih srednješolcev. V mestih: Varese, Alessandria, Parma, Verona, Rovigo in Bari so sedaj tudi italijanski srednješolci proglasili Stavko iz solidarnosti z visokošolci, Id so zahtevali odstranitev nemškega profesrja Abrahama.
Pred splošno stavko v Italiji. Milanski list „Gazette del Popolo“ poroča, da je delavska zbornica v Turinu sklenila, da 1» proglasila splošno stavko v slučaju, če bi se Italija udeležila sedanje vojske. List nadalje poroča, da osrednji predsednik vseh italijanskih delavskih zbornic vstraja pri tem, da se mora takoj izvesti splošno glasovanje vseh delavskih zbornic in strokovnih zadrug glede vprašanja splošne stavke za slučaj, Se M se udeležila Italija vojske. V ta namen je že bil poklican v Milan prvi predsednik italijanske socialistične stranke, da se razpravlja o tem vprašanju.
Japan in Kitaj.
Spor med Kitajsko in Japonsko še vedno ni rešen. L isti prinašajo ravnokar poročila, ki pa se mnogokrat zelo križajo. Po nekem poročilu, iz Kodanja, zasedajo Japonci polagoma na Kitajskem vojaško naj-..važnejše točke. Tudi v Mukden in Tsinau so že došle japonske Čete, Ruski li/st „Rječ“ poroča iz Toki j a,: Ker se je Kitajska branila, sprejeti japonske zahteve glede Mongolske, se je sešel japonski, ministrski svet k posvetu, da sklepa o nadaffifem poteku pogajanj. Japonsko časopisje zahteva odločen nastop. Ljudstvo pa še vedno upa na mirno rešitev. V japonskih ladjedelnicah so pospešili dela za dovršitev dreadnougtov po 30.000 ton. Angleška poročila pravijo, da so Japonci predložili, kitajski vladi 24 sprejemnih zahtev, ki pa se dejansko skoro nič ne razločujejo od prejšnjih, Kitajci so vsled predrznih japonskih zahtev zelo razburjeni. Tudi Rusija je stavila Kitajski 7 zahtev za pridobitev kitajskega ozemlja v Mandžuriji. Položaj je vedno bolj zamotan.
Manjen!, padli in ujeti.
Pešpolk štev. 87:
Ujsto mošivo:
Bohinec Franc, pešec v rezervi, ptujska okolica; Kunej F., pešec v rezervi, Brežice; Novak Janez, pešec v rezervi, ptujska okolica; itratnemer J., pešec v rezervi, Konjice (vsi štirje v raškem ujetništvu Bogučar); Lip Julij, poddesetnik v rezervi, Vuzenica; Mraz Franc, pešec, v rezervi, celjska okolica; Pavlič Franc, nadomestni rezervist, Brežice (vsi trije v srbskem ujetništvu v Jfišu); Nyakas Štefan, pešec (ranjen v bolnišnici št. 68, Voroneš, Rusija); Plesnik Florijan, pešec v rezervi, Luče (v ruskem ujetništvu Marinsk); Plevnik Peter, nadomestni rezervist, Brežice; Pontel Peter, pešec (oba iv Skoplju, Srbija); Simonišek Janez, nadomestni rezervist, Brežice (Rusija); Srebotnik Franc, pešec, Slovenjgradec (v srbskem, ujetništvu v Prilepu); Viher Martin, nadomestni rezervisti Ljutomer (v ruskem ujetništvu v Bijsku); Vrečer Janez, nadomestni rezervist, celjska okolica (v ruskem ujetništvu Jegorjevsk); Žužej Florijan, pešec jv rezervi, celjska okolica (v ruskem ujetništvu Voroneš); Janežič Jožef, korporal, Brežice (v ruskem ujetništvu Tula); Pečnik Mirko, pešec v rezervi, ranjen (v ruskem ujetništvu) 'Voroneš).
Razni:
Domobranski pešpolk štev. 29:	Pesek Jaroslav, praporš-
čak, ranjen.
Pešpolk štev. 54: Karo Jožef, Celje, oddelek strojne puške, ranjen.
Narodno gospodarstvo.
Rjavi hrošč, njega življenje in pokoncevanja
Rjavi hrošč se prišteva k najhujšim sovražnikom mnogih baš najkoristnejših 'gospodarskih rastlin. Se pojavlja, največ mesca maja-, ob toplem vremenu tudi že mescla, aprila; če pa ostane neprijetno in hladno, leta celo do julija.
Potem se samice zarijejo 20 do 40 cm in še več globoko v zemljo (čim rahleja je, tim globlje); najraje si poiščejo močno poražena tla, (travnike) ali rahlo, z gnojem pomešano zemljo (mešanec, ali kompost), drevesne gredice itd. ter vležejo 60 do 70 jlajjčic, 12— 30 naenkrat v okrogle kupčeke, nakar poginejo.
Iz teh jajčic izležejo v 4 do 6 tednih ličinke (o-grci), ostanejo pa skupaj ter se razlezejo še le prihodnjo leto. V jeseni gredo globlje v zemljo, spomladi se zopet bližajo površini.
Škoda, katero delajo ogrci, se opaža še le v drugem ljetu in je v tem letu navodno večja, kakor v tretjem, v katerem najhujše žro, ker se že ob kresu (koncem mesca, junija) zabubijo.
Buba počiva le nekaj tednov. Iz nje se izleže mesca septembra hrošč, kateri pa ne zapusti svojega bivališča do prihodnje spomladi.
'V pokrajinah bolj proti vetru, se pa ogrci zabubijo še le leto pozneje. Zategadelj je tam škpda, ki jo povzročajo, v tretjem letu največja, To je tudi še vzrok, zakaj poletajo hrošči v severnih pokrajinah le samo vsako četrto leto, dočim se na jugu pojavljajo že vsako tretje leto.
Škoduje rjavi hrošč s tem, da žre liste in cvete sadnega drevja, vinske trte, hrasta, divjega kostanja, bukjvel topola, pa tudi borovo, mecesnovo in smrekovo ilovje, da, celo smrekove mladike ter drevje čestokrat do golega ogloda,
i Ogrci neizmerno škodujejo v trsnicah, v najmlajših oddelkih sadnih in gozdnih drevesnic, v no-vosajenih vinogradih, na novosajenem sadnem drevju, na ml’adih gozdnih sadikah, v umetnih in zelenjavnih vrtih, na polju, na travnikih itd., 'ker žro in glodajo korenine. Velike vrednosti gredo narodnemu gospodarstvu na izgubo.
Dolžnost vsakega gospodarja je tedaj, krepko sodelovati pri pokončevanju tega škodljivca.
Pokončuje se zlasti s temeljitim in sistematičnim nabiranjem. Kakor je bilo že začetkom omenjeno, leta rjavi hrošč od aprila do začetka julija.
Dja se prepreči škoda na listih in cvetju, posebno tudi polaganje jajčic, se naj zasleduje rujavi hrošč zlasti v začetku, predno so polegle samice jaj-Čica. Najuspešnejše se da loviti, alko se pogrnejo pod, drevje hano zjutraj, počenši od 4. ure, velike rjuhe, nakar se drevje močno potrese. Nabrani hrošči se u-gonobe s kropom. Pokončani hrošči se naj uporabijo pri napravi mešanca, ker so bogati redilnih snovi — dušika, kalija in apnenca.
Naravni sovražniki rjavega hrošča so: Škorec, netopir, sova, vrana, srakoper, vrabec, senica, postoli in mišar. Lisica, kakor tudi domače živali, n. pr. kura, raca, prav zelo rado zasledujejo ogrce in hrošče.
Ogrci se ugonobljajo najuspešneje pri obdelovanju zemlje, posebno ob kresu (koncem junija), ker se nahajajo v tej dobi, če ni zemlja preveč suha, Še najbližje površja.
Pri premetavanju mešanca se naj na ogrce še posebno pas?i ; tudi pri prekapanju v vrtih in izkopavanju drevesnih jam se naj uničujejo. Ravno tako se naj pazi tudi pri sajenju trt in dreves, da se z mešancem ne privede ogrcev k sajenikam.
Kadar se orje, naj gre nekdo za plugom in pa naj pobira ogrce, ki se najdejo v bjrazdah. Nabrani ogrei se lahko pokrmijo kuram in racam.
Pri zasledovanju ogrcev v drevesnicah, vrtih in trfnicah nam dobro služijo tudi sialata in pesa, ki se vsade mesca majnifca med grede in katerih se o-groi radi lotevajo. Seveda se morajo rastline izru-
vati, kakor hitro začnejo veneti, in ogrci pri tem poiskati.
Ce se postopa proti rjavem hrošču in ogrcem povsod in od vsakega natanko in sistematično po tem navodilu, je uspeh zagotovljen!
Smatrajoč pokončevanje tega škodljivca zelo važnim, je sklenil štajerski deželni zbor izplačevati nagrade za nabiranje rjavega hrošča iz deželnih sredstev, in sicer po tri vinarje za liter nabrajiih hroščev, pod tem pogojem, ako prispevajo v to svr-ho tudi dotične občine aji okraji najmanje dva vinarja za liter.
*	„Mala Leiičiea od Svetega Boga.“ Ponatis iz „Cvetja“, oktav, 93 strani, 50 v, po pošti 55 v. Mala Lenčioa, pobožni o-trok na Irskem, je že v petem letu svoje starosti šla k prvem sv. obhajilu in sicer dne 6. decembra 1907. Poltem je kratko časa pogosto prejemala presv. Rešnje Telo in umrla dne 2. febr. 1908. Prelep zgled je za večkratno sv. obkWjiloi. Knjižica se priporoča kot primaren spominek prvoobhajancem in pridnim otrokom sploh. Dobiva se v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Na Kalvarijo. Pod tem naslovom je izšel v tiskanu sv. Cirila v Mariboru nov molitvenik. Cena: Vezan v platno z rudečo obrezo K 2.50, zlata obreza K 3.20; vatirana vtezava in zlata obreza K 3.50. Po pošti stane 20 v več. Naroči se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Najmanj stroškov in dela se povzroči, ako se denar za to knjigo pošlje po položnici naprej ! — To je čisto poseben molitvenik. Obsega namreč na 640 straneh 30 različnih križevih potov za razne priložnosti; tako n. pr. med drugimi križev pot v čast presv. Rešnjemu Telesu, najav. Srcu Jezusovemu, za dan sv. obhajila, za družbo krščanskih mož, za matere, za delavce in služabnike, za mladeniče, za dekleta, za Marijine otroke, za dekleta Marijinih družb, za adventni čas, za postni ča^s, za čas posebnih stisk in nadlog, za vojni čas, za dan vernih duš, sv. križev pot kot priprava na smrt. Razven tega najdeš v knjigi sv. mašo v čast trpljenja Jezusovega, vse navadne litanije in tudi litanije trpljenja Kristusovega, spovedne in obhajilne molitve in razne prošnje in molitve, M se nanašajo na Jezusovo trpljenje. Ob koncu še sledi pet ganljivih pesmi v čast trpljenju Kristusovem. Slovencem je sv. križev pot najbolj pri-kupljiva pobožnost, katero naše ljudstvo vedno rado opravlja — zato vsem pobožnim vernikjom ta novi molitvenik toplo priporočamo.
Zia katehete in pridgarje. Z dovoljenjem kn.-šk. ordinariata lavantinskega je izšel v založbi tiskarne sv. Cirila v Maribora življenjepis novega papeža, pod naslovom: „Sv. Oče Benedikt XV.“ Priredilo je spis zelo zanimivo in uporabno uredništvo „Slovenskega Gospodarja.“ Čeprav obsega knjižica dve poli, 36 strani, vendar se ji je nastavila malenkostna cena 10 vin. za izvod, po pošti 13 vin., koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah na tiskarno. A tudi kdor ni katehet ali pridgar, naj si oskrbi lepo knjižico, ker je dosedjaj edini slovenski življenjepis novega papeža.
*	„Sv. Križev pot za vojni čas.“ Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Maribora. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 v. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamkah.
Prva in naj večja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
»K. Tratnik
specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in posode
Maribor Pfarrhofg,3
se priporočam prečastiti duhovščiei za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
a*®“ Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne nre z» fante od 7 K
Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3 60 Zlate damske are od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske are, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
pa»io Bureš Maribor
urar, zlatomer in oöalar,
Tegettbofova cesta 39. Prvi erar od glav. kolodvora.
Učenec
se takoj sprejme v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. <— Zahteva se dva razreda gimnazije, realke ali uöite-IjiSèa, ali pa tri razrede meščanske Šole.
Velika svota denarja
se zamore nakljnčiti vsakomur, ki postine naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja:
Sreökovno zastopstvo 14, Ljubljana.
Kupujem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske pridelke po najviSjih cenah
Oprav. štev. N CIV 31/15—1.
Dne 15. majnika 1915, predpoldne ob 8. uri, se bo vršila, v Mariboru, Franc Jožefova cesta Štev. 9, javna dražba celokupne zaloge hišne opratve itd.
Predmete si lahko rečenega dne vsakdo ogleda in sicer v času med 8. in %9' uro predpoldne v, Mariboru, Franc, Jožefova cesta štev. 9.
C, kr. okrajna sodnija Maribor, oddelek IV,
Ant. Birkmaier
Maribor, Meljska cesta 29 (Meuingerstr.)
Naročajte in razširjajte
„Stražo4* j
dne 17. aprila 1915.
Mita zalaga dp, fraiscs-Bflsfi, srebrnine io ojmšiiii reči I» vsild ceni
Tuji na obroke. - llustr. eeoik zašle nj. - Gramofoni 20—200 K
ifiklasta rsraoot.-ura K 3*60 Pristna «rebrna an X V— Original omega m	K	24'—
Kuhiejgka ara	K	10-—
Budilka aiklaata	K	3'—
Poročni prstani	K	2'—
Srebrne verižice	K	2'—
Večletno jamstvo.
Nasi. Dielinger
Theod. Fehrenbach
arar in očalar MfiHlSOR, Sospesila bLZS
Kupujsm zlatnine In «rebrn.
Sedlarska obrt
v večjem kraju na Sp. Štajerskem, dobro upe-ljana, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji odda. Vpraša se v upravništvu »Straže«.
za ženske, moške in otroke, kakor tudi krila, vrhne jope, bluze, zimske moške suknje in raglane, se dobijo v velikanski izbiri in po najnižjih cenah v veletrgovini
R. STERMECKI V CELJU SL 301
*** Pišite po cenik, g*»
m
t
I
Podpisani si usoja slavnemu občinstvu mesta in okolice uljudno naznaniti, da je prevzel s 1. majnikom 1915 restavracijo
Narodni dom v Mariboru.
Njegovofmnogoletno službovanje v prvovrstnih enakih podjetjih jamči zagizbornafjedila,ffpijačo in natančno postrežbo, ter se s tem najtopleje pri-poroča“in®[prosi za mnogoštevilni obisk.	298
f§§ H	[Z velespoštovanjem
Giuro in Berta pl. Vallale.
Prsne bolezni, oslovski kašelj, nadLuha,po infiuenes
Kdo naj jemlje Sirolhi ?
t Vsak, ki trpi «a frajnem kašlju.	1 Vadušljivi .kaferim Sirollr* ma/no
laž-ie te obvaroval Stìboiexnùnegoiozdravi«.	olehča naduho.
1 Osebe s kroničnim kafarom bronkijev, «k Skrofuzni of rocipri kaferih učinkujeSirol
^rrom
* e.š&EL ij-
Pozor kmetovalci !
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri domači tvrdki
I. RÄYNIKÄR CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
Solidna in točna postrežba. **3p|
Edina lialerska steklarska narodna trgovin
Na debelo !	Na drobno!
FRANC STRUPI
Graška cesta
9 « • • O •
CELJE
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnefša in točna postrežba.
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru
r. z. z n, z.
vs-1	88 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 41/,'7o, proti trimesečni odpovedi po 48/«%.
i. E ICi Silili«? Ylliye 1. januarja in 1. julija vsakega leta.	......."
__	_	_________ .	_	_	____ Obresti se pripisujejo h kapitala
___	_	_	_	Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinite.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
1 »a »n	'e ^an0nl ùr sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5‘/4%> na vknjižbo sploh po 5V«%, na vknjižbo in poroštvo po
* vovJHd b" »J.C1.J d.J	5s/4o/s in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolk*.
Pojasnila S6 dalafO *n Pro^e prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. are popoldne.
■* J	Posojilnica ima tuđi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Se debi v e vseh lekarnah K.
UradflC ure *° sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema
Znano ie,
da se kupi
pri Btarozu&ni domači zacesijivi trgovini as ga no pa oeni »apak tudi prsv dobro
Suknene blage (štofi za moške iu dečk».)
Novom ed nč vein« za ženske in dekleta,
N^jucvejše perilnc blage za obleke in bluze,
Platna belo in pisane za srajce in spodnje hlače,
B agO za postelje in rjuhe, brez šiv« in matrace,
Srajce izgot v jene vseh velikosti za moške in ženske. Predpasnikov velika Izbir, za orati in iz črnega atlasa.
ZrniraJ navesti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup labko dosežete po zelo ugodnih pre dnostihi zatorej pošljem na zahtevanje
Bf ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorce*' ‘na razpolago.
K. Worsch© Maribor
Um noska ul. D. (Herren». 01
Knjigarna* limatali!® in muslkaSiie.
Goričar & Leskovšek
= Celje =====
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potre&ščmmi na dr belo in chobrm, priporoča: trgovcem ?n preprodajalcem v eìikansko U bei o dopisnic po raznih cenah. XX
Za gostiinilarj®:
Papirnate serv jete vsled o v narcestniie v
POZOR !
POZORI
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič Maribor,
Gosposka ulica 5, _ da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo žastenj.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celiti
f@sis$revsn8 ssdrupa g nsem.
	m ■ m m	Obrestuje hranilne vide® Halo pesnili# ®j na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo 12 m vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. 5 od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica ferez-Rentni davek plača posojilnica gama, plačno, stranka plača le koleke.		Uradne ure :a stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -		m m 'SS. s m	
1 v lastni hiši (Hotel (			Pri belem v©§y’> v Celju, Graška cesta 9, i		1. nad ifr,		
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.