Let,* 3ÖEV,., ff, ?!__ o yravmsCTo Ljubijaa^ t'uccniijeva ui. S, Teiefon St 31-22. 31-23 31.24. tuserami jaaeieü i^uöijana, Fuccunjeva aiica 5. Telefon št. 31-25. 31-26. fodiujžruca Novo mesto: Ljubljanska c. 42 LiSijučno ^aütopscvci aa oglase lz Italije 111 inozemstvo li'l S. .4... Milano ►'vttoUiU <*» wjuDijttxiüüo poö pn potiuno-iefcovnem zav šs. 17.743 za istaie fcraje t.:au)„ cervizjo Conti. Gorr. Poet. 11-3118 Poštnina plačana r Postgebühr bür bezahlt, LfnMfatta, ite&glfa tZo agtga 194S Pprfi •» C09Q 8»— K Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 Ur. Uredništvo: Ljubljana — Pucdnljeva ulica SL S. Telefon St 31-22. 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. VerMsseise Entschlossenheit wehrt iejs fealschewistisdien Ansturm Die grosse Schlacht zwischen den Sude ten und dem Stettiner Haff — Erbittertes K ugen östlich Berlin — Schwere Abwehrkämpfe an der gesamten Westfront — An der Itallenfront verhinderte n unsere Divisionen alle Durchbruchsvers uehe Ans dem Fübrerhauptquartier, 21. ApriL (DNB.) Das Oberkommando der Wehrmacht, gibt bekannt: In der grossen Schlacht zwischen Sudeten und dem Stettiner Haff wehren sich unser« Truppen mit verbissener Entschlossenheit gegen den massierten Ansturm der Bolschewisten. Auf engem Kaum zusammengefaßte Panzerarmeen des Feindes haben die Front an mehreren Stellen aufgerissen. An stehengebliebenen Frontteilen und in der Tiefe des Schlachtfeldes leisten eigene Kampfgruppen hartnäckigen Widerstaad und fesscin starke Kräfte der Sowjets. Nordwestlich Görlitz stehen unsere Panzer in der Abwehr heftiger Angriffe. Gegenangriffe gewannen an einzelnen Stellen Boden. Aus der Einbruchslücke südlich Spremberg trieb der Feind seine Panzerspitzen bis in den Raum Kamenz vor. Dia tapferen Besatzungen von Bautzen und Spremberg zerschlugen alle Angriffe. Zwischen Spremberg und Kottbuss führten die Bolschewisten starke Panzerkräfte nach. Vorgeworfene Teile drangen bis in die Räume Jüterbog und südlich Wilnsdorf vor, wo Kämpfe im Gange sind. Im Abschnitt Görlitz-Kottbns wurden in den beiden letzten Tagen 21 Panzer vernichtet. Bei Frankfurt schlugen unsere Verbände alle Angriffe zurück. In Raum östlich Berlin v.ird in der Linie Fürstenwalde-Strauss-■>erg-T?eroau erbittert gekämpft. Angriffe jr"TPr diese Orte brachen verlustreich für den F* ;nd zusammen. Die Bolschewisten dt ihre Angriffe auch auf die nörd- liche ( ' -front aus. wo zwischen Schwedt nnd f-! •'zahlreiche tJbersetzversnehe vereitelt wurden. Zwei örtliche Brückenköpfe sind abgeriegelt. Fliegende Verbände und im Erdkampf eingesetzte Flakartillerie der Luftwaffe griffen wirksam in die Erdkämpfe ein und vernichteten 75 Panzerkampfwagen und m krere IO;) Kraftfahrzeuge. 42 Flugzeuge v. irden abgeschossen. Im Sfrt m der Ostfront scheiterten erneute Durehbruchsversuche der Sowjets siklütii St. Pölten, nördlich Mistelbach und r= rdvvc iüch Mährisch-Ostrau. Zahlreiche Panzer wurden vernichtet. Gegen di«* Westfront der Festung Breslau geführt« A.igriffe in Divisionensstiirke blieben L'i -. auf einen geringen Einbruch erfolglas. Gegen die Festung Pillau nahm der Feind W ins Angriffe mit starkem Muterialein-satz v.••oder auf. Der erstrebte Durchbruch bVftb Ihm je*? och versagt. Die Seefestung Gironde-Süd wurde gestern nach Verschuss der letzten Munition und nachhaltiger Zerstörung der Hafenaulagen vorn Gegner überwältigt. An der unteren Ems drängte der Gegner untere Truppen nach heftigen Kämpfen um Aschendorf in den Raum beiderseits Papenburg zurück. Nördlich Friesoythe sind heftige Kämpfe um einen feindlichen Brückenkopf am Küstenkanal im Gange. Beiderseits Delmenhorst, in dessen Sütlteil der Gegner eindringen konnte, und südlich Bremen hat sich die Lage bei wechselvollen Kämpfen nicht verändert. Die ans der Lüneburger Heide nach Norden angreifenden britischen Divisionen erreichten auf breiter Front die Elbe, wurden jedoch an unseren Brückenköpfen bei Artlenburg und Bleckede verlustreich abgeschlagen. Im Harz dauern die schweren Abwehrkämpfe um den Brocken, Im Abschnitt Elbingerode und mit den von Osten gegen den Unter harz angreifenden feindlichen Kräften an. Am Brückenkopf von Dessau brachen starke Angriffe amerikanischer Infanterle-und Panzerverbände unter hohen Verlusten zusammen. Weiter südlich toben erbitterte Kämpfe mit dem in Bitterfeld und Delitzsch eingedrungenen Feind. Während sich der Gegner im Grossraum Chemnitz—P'auen auf örtliche Aufkiä-rungsvorstösse beschränkte, erzwang er im Elster- und Fichtelgebirge trotz zäher Gegenwehr unserer Truppen tiefere Einbrüche. Südöstlich nnd südlich von Nürnberg, dessen tapfere Besatzung, auf engem Raum zusammengedrängt, dem Feind weiterhin zähen Widerstand leistet, verbinderten unsere Verbände grösseren Bodengewinn der mit starken Kräften nach Süden angreiferden Amerikaner. Die in der Mainhardter-Waäd vorgetragenen feindlichen Kräfte konnten ihren Einbruch nach Sütf^n erweitern rnd erreichten mit vorgeworfenen Aufhlämngsverbänden den Raum von Göppingen. G'fieh^eing verstärkte sich der Druck gegen die Linie Heil-brorn—Pforzheim. Aus seinem Einbruclisraum hei Tübingen gewann der Gegner in schweren Wald- und Ortskämpfen nach Nordosten Raum. Die schweren Abwehrkämpfe an der italienischen Südfront nahmen fr den bisherigen Schwerpunkt räumen bei gleichbleibender Heftigkeit ihren Fortgang. In schweren, äusserst harten Kämpfen, die vom Feind weiterhin mit hohem Materialeinsatz geführt wurden, verhinderten unsere tapferen Divisionen alle Durchbruchsversuche des Gesrners. Der Grossranm Berlin war gestern das A ngriffsziel amerikanischer Bomberverbände. Ausserdem wurden zahlreiche süddeutsche Orte durch schwächere Verbände mit Bomben belegt. In der Nacht wurden wiederum Wohnviertel der Reiclishauptstadt durch Terrorfüieger bombardiert. Prezident Ravnik slovenskemu mmän Radijski nagovor na vse Slovence in Slovenke cb resni in o*32©šIlni uri .•f-'Hf «jf J vJb V U a% M* Velika bitka med Sudeti in Stettinskim Haffom — Ogorčena borba vzholno od Bsrlria — Težki obrambni boji na celotnem zapadnem bojišču — Na italijanskem bojišču so naše divizije preprečile vse sovražne prebijalne poizkuse Führerjev giavni st ui, 21. aprila. (DNB.) Vrhovno povelji vo oooruženih sil javlja: V veliki bitki med Sudeti in Stettinskim Haffom se naše čete z zagrizeno odločnostjo branijo proti boljševiškemu množičnemu navalu. Sovražnikove oklopniške armade, ki so stisnjene na orkem področju, so prebile bojno trto na več mestih. Lastne bojne skupine pa nudijo trdovraten odpor na bojščn.h delih, ki so obstali, kakor tudi v globini bojnega polja in ve/ejo močne sovjetske sile. Severozapadno od Görlitza. so naši otdnpsiki zapleteni v obrambo ogorčenih napadov. Aa posameznih mestih so protinapadi nekoliko napredovali. Iz vdorne vrzel» jiižno od Spremberga je p jgiia1 sovražnik sveje oklopniške osd do pouroi ja pri Käme .zu. Hrabri posadki Bautzena in Spremberga sia razbili vse napade. Med Sprembergom in Kottbusom so boljševiki dovedii močne oklepni'ke si ie. Naprej prourii deli so d^speki u . pod-ro.ja pri JüterLogu in južno od Vviins-doria, kjer so v teku boji. Na odseku GčrlKz-—Kottbus je bilo v obeh zadnj.h einen uničenih 211 oklopnikov. Pri Frankfurtu so naši oddelki odbili vs-napade. Na področju vzhodno od Beiiin* traja.jo ogorčeni uoji ob črti Fürsten.vai-ue—Strausberg—Bernau. Napadi na te kraje pa so se izjalovili z izgubami za sovrrika. Boljševiki so razširili svoje nap,.d. severno bojišče ob Od.i, kjer so mcci «ehvvčdiom in Stetunom bili preprečeni številni poizkusi prekoračenja rek:., iive krajevni predniostji sta zapah-p je L Leteči oddelki in v boje na zemlji vrženo proii.ei-L; o t p.«išivo ie als-.va so uspešno posegli v boje na zemlji ter uni. iij 75 c .i; p .i kiii voz in v.e sto tovornih voz. te. rešenih je bilo 42 letal. Na jugu vzhodnega i oj š- a so se izjalo vili obnovljčni sovjetski prebijalm pu-iikusi južno od St. Pt It na, severno od .. • c Lacha in severnozapa«no od IV-orav-fk„ Ostiave. Lničcni so Lil. 3 evi.ai ukiop-niki. Proti zar-adr.emu bojišču trdnjave Bre slau izvede.: napad« v jakosti diviz je so ostali brez s .ešni, razen skromne; a vdora Sovražnik je proti trdnjavi Tülau obnovil svoje napade z močnim pose,tok grabiva, \endar mu ni uspel nameravani P. odo.-. Pomorsko irdr javo Gironde—Jag jc. včeraj sovra n:k premagal po upor»! i zadnjega 'trefiva la koiifi^em uničenju vse: pristaniških naprav. Ob spodnjem teku reke Ems je sovražnik porinil nage čete po o or enih boji' za Scie» orf nasaj na področje r.a oi e straneh Par.eTi' yrga. Severno od Fr esoy-tha so v tek« orrorčerJ bej» zz neko sovražnikovo pr drnostje ob prekopu KÜ-sten. Na obeh straneh Delmenhorsta, v katerega del je sovražnih vdrl, ln južno od Bremena se položaj kljub izpreuaemb polnim bojem ni izpremenil. Britanske divizije, ki so napadale iz LÜ-neburger Heide proti severu, so na široki črti dosegle Labo, vendar pa so bile odbite ob naših predmosijih pri Artlenbur-g*u in Bleekedeju. o V Karzu trajajo težki obrambni boji za Brocken, na odseku Elbingerode hi s sovražnikovimi silami, ki nupadajo z vzhoda proti spodnjemu Harzu. Ob predmostju Dessau so se pod visokimi izgubami zlomili močni r apadi ameriških pehotnih in oklopnj kiu oddelkov. Dalje južneje divjajo 0^0 čeni boji s sovražnikom, ki je vdrl v Bitiirfeld in Delitzsch. Medtem ko sc je sovražnik na vele-področju Chenmštz—Plauen oinejjl le na krajevne ogledniške sunke, je izsilil v pogorju Elster in Fichiel kljub močnemu odporu naših čet globlje vdore. Jugovzhodno in južno od Nürnberga katerega hrabra posadka, stisnjena na najožji prosior, nudi sovražniku še nadalje žilav odpor, so naše čete preprečile večje napredovanje Američanov, k' so z močnimi silami napadali proti jugu. Sovražnikove sile, ki so sunile do gorja Mainhardt, so povečale svoj vdor proti jugu in so z naprej posianimi ogledniškimi oddelki dosegle področje pri Göppingenu. Istočasno pa se je ojačil pritisk proti črti Beifcronn—Pforzheim. Sovražnik je iz svojega v d ornega področja pri Tübingenu v težkih gozdnih in krajeVijih bojih napredoval proti sever- vzhodu. Težki o'r~mbii; bo.ji na italijanskem južnem bojišču so se nadaljevali na dosedanjih težiščih z enako srditostjo. v težkih, izredno trdih bojih, ki jih je vodil sovražnik z visokim pos g srn gradiva so naše hrabre divizije p eprečils vse sovražnikove prebijalne poizkuse. Vele.poclročje Berlina je bjlo včeraj napadalni cilj ameriških bombniških oddelkov. Kazen tega pa se šibkejši oddelki odvrgli bombe na številna južnonemška me-rta. V noči so strahovalni letalci bombardirali zopet stanovanjske okraje prestolnice. SLOVENCI IN SLOVENKE! Se nikdar n.so zgodovinske okolnorti od našega naroda zahtevale toliko treznega mišljenja discipliniranosti in enotnosti v čustvovanju in "delu. kot zadnja leta, odkar smo izgubili vojno. Ce je bila zahteva po takšnem zadržanju našega naroda že zadnja štiri leta tako nujna, potem so jo zadnji tedni in dnevi stopnjevali še bolj in bo v bedoče postala še glasnejša. Prav vsak Slovenec ji mo a prisluhniti in se ji bo moral brezpogojno podrediti, če ne bo hotel stati k i a j pred zgodovino kot škodljivec svojega naroda. Spričo tega si bo prav vsak Slovenec moral postaviti vodilo: koristiti narodu, kar mera biti edin; interes vsakega rojaka, posebno javnega delavca, iu kar sem v času svojega težavnega deia na krmilu naroia skozi niesrove najtežje dni že tolikokrat poudaril! Ta nteres nam prepre-čuje, da b" v nekoristnih stremljenjih zapravljali svoje sile in ljudj in temu interesu morajo nujno skupine in posamezniki podrediti vse druge interese, zakaj najbo'j log čno dejstvo je, da so šele v svobod , blagostanju in procvitu naroia obseženi svoboda, blagostanje in procvit skupin in posameznikov, ki se prištevajo k slovenski narodni skupnosti. Kaipak je za to treba prave dorn ovinke ljubeznv k: zna vse pretrpeti, vse prenesti, vse žrtvovati in re vsemu odpovedat'. kadar je po- sredi vprašanje naiodo-ve koristi. Po izgmbljeni vojni, ki je nismo hoteli, je slovenski narod razčetverjen stal pred grozotnim dejstvom grozeče narodove smrti. Takrat je bil naš narodič prvič postavljen pred neusmiljeno preizkušnjo, ki jo je ta vojna namen.la narodom, k: so se vanjo zapletli. Samo drobcen, neznaten plamenček, ld nas je razčetverjene spominjal, da smo vendarle še narod, je bila tako imenovana avtonomija Ljubljanske pokrajine. Toda že pri tej prvi preizkušnji se je naš naroJ slabo odrezal. — Trezno mišljenje. disc'püno in enotnost naroda, ki ji tudi makiavelistična politika savojskega okupatorja ne bi mogla do živega, je pre. vpila ulica, katere čustvo so si osvojili plačani prcpagatorj: boljševiškega satanizma si^etovnega židovstva. Posledico tega smo 0'bčutili tako krvavo, da smo ob septembrskih dneh leta 1943., ko se je izkazalo, kako slabo smo mali sekundirati sa. vejski politiki, stali še pral hujšo pre"z-kušnjo, ki nam jo je vojna namenila v obliki oboroženega zavezništva med savoj-skim in boljševiškim sovražnikom našega naroda. Ker nismo bili ne duhovno, ne politično pripravljen", smo pri drugi preizkušaj: od. nesli še večji poraz. Namesto, da bi z vsemi razpoložljivimi sredstvi zbirali pozrtivne sile in jih na osnovi brezkompromisne načelnosti, ki pr?-ziia vse druge interese razen narolnih, združene in enotne zoperstavili komunističnemu naskoku, so takratn' odgovorni organizatorji uprizorili medsebojno tekmo, te sile" z množico najrazličnejših povelj razpršili in deloma celo poskusili doseči s komunisti sporazum za neliakšno nastopanje, ki bi nam pomenilo dokončen samomor. Zato je naš narod doživel Grča_ rice, kočevski proces, Mozelj, Jelendol in Turjak! Nedoraslost položaju je nekontrolirana čustva našega naroda pritirala do tolikšne zmedenosti, da bi me ulica pri priči linčala kot izdajalskega nemškega plačanca in samozvanca. če bj se recimo dne 8. seotembra 1943 zvečer drznil stopiti pred narod s poveljem, naj bo pameten in koncentrira sile samo preti komunistom. Po poldrugem letu izigravanja in temu slelečih umoiov m požigov je šele komunizem sam moral dokazati, da ni samo v resnici — »takšen«, ampak da z njim zares pod nobenim pogojem in v noben; stvari ne more biti sodelovanja in sporazumevanja! šele Grčarice, Kočevje, Mozelj, Jelendol -n Turjak s svojimi tisoči naiboli zverinska pok'anih Slovencev so morali našemu čustvu dopovedati, da je prv in največji sovražnik slovenskega naroda vendarle komunizem! šele tedaj so nekateri odgovorni na51 j pot do — izdajalskega generala Rupnika, ki b vendarle še utegnil kako pomagati iz stialiotne zagate. EJino naš kmet. kj se je po svojem zdravem smislu za koristi naroda pod vodstvom mojega sina Vuka. stotnikov Kol-mana, F:rtuna ;n pokojnega Suvajdžiča trdovratno upiral savojsko-boljševški premoči, je položaj rešil pravilno. Temu kmetu se moramo za hvalit \ da je vzbudil pozornost nemških vojaških oblasti, ki so nam potem priznale' pravico do reševanja narodove substance in nas temu primerno oborožile. Iz tega odpora in iz nastoon slo-verske študirajoče in delavske mlad na. ki je prva stop la s slovensko nacionalno zastavo na ulice naše prestolnice, se je rodilo naše Slovensko Domobranstvo, ki ;'e v teku pcldnigega leta v svojih tisočih moderno obkroženih vojakov postalo edini Uspešni slovenski branik proti komunizmu in v svoji ideji preporod i tel j slovenskega mišljenja za bodočo gradnjo. S tem ie postalo Slovensko Domobranstvo edini upra. vičerr predstavnik slovenskega naroda, ker so njegovemu zgledu sledili tudi naši rojaki v vseh krajih. Kmet, delavec -n mladina so bili tud; tisti. ki me niso psovali, obrekovali in name pljuvali, ko sem samo registriral preprosto dejstvo, da je vsa ta vojna leta doslej bil edini branik in prvoberiteli proti boljšev:zmu nemški narod, m ko sem tistim Nemcem, ki so nam omogočili, da smo se tudi v njihovih očeh uveljavili tako, da so morali za vedno spremeniti svoje mišljenje o nas dal za to priznanje, ki ga je tuli berač dolžan za še tako droben novč:č! Zato mi tudi nihče ne more šteti v zlo, če sem se na te edine prave predstavnike slovenskega na:oda naslonil neposredno in bil pri njih tudi deležen pomoči in razumevanja pri svojem težavnem delu. Sa.mo zaradi podpore, ki sem jo užival pri naših kmetih, delavcih in mladini, se je naš nan->d uveljavil! — In to mi je bilo tudi zadosti, dasi sem ne samo enkrat javno pozval na sodelovanje in enotnost vse, ki jim je piva skrb narod in šele potem vse drugo, ker bi tako v danih okolnost'h lahko dosegli še več, kot smo. Ce upoštevamo razmere in pogoje, v kakršnih živimo, si lahko laskamo, da smo v primeri z drugimi deželami na svojem koščku zemlje navzlic pasivni rezistenci in prefinjeni sabotaži nekaterih nepoboljšlji- orba med Sudeti m Zopet močan sovražnikov pritisk na vseh bojiščih v ogorčenem odporu Nemške čete MssksvsM pritisk na Švico Bera, 21. oiprila. Kakor poroča »Exchange Telegraph«, so od »Tasaa«, »Izvefttj« im * Daily Work er ja« razširjene trditve o slabem ravnanju s sovjetskimi initernirmici v Švici izzvale v jönmßlSji močno vznemirjenje. »Basier Nachrichten« govorj o »groznih trditvah,« katere naj bi pokazale Švici, kaj se pravi Mti brez diplamoitskriih odnošajev s Sovjotsko zvezo. »Tat« piše: pisar [je »Iz-vestii« je sumljivo ter stremi za tem. da s pomočjo množičnih obdoižlitev prfcooča vse. kar ne odgovarja moskovskemu imperi-eJiisfciöneanu ajpesratn Berlin, 21. aprila. Dvojna bitka med Sudeti in Oderbruchom je v četrtek po silovitosti še narasla. Čeprav je sovrai.nk vrgel v borbo sarne nove sile, so nemške čete z uspešnimi protinapadi na krilih obeh bojnih področjih preprečile razširitev borbe na sosednje odseke. Le ob Neissi in Odri je uspelo Sovjetom, da so z naskakovalnim klinom prodrli dalje proti zapadu. S tem so se preiožiii boji dalje južno od Spree-vvalda oio okolice Kottbusa, Kaiaua in Ho-yersv/eda, kakor tudi na področje vzhodno od Berlina na gričevje južnovzhodno od Miincheberga in Prötzel Forsta, ki leži zapadno od Wriezeaa. Sovražnikove izgube na moštvu in o klopni kih so visoke. Sovjetski oklepniki so bili zdecimirani z uničenjem okrog 300 oklopnikov. V teku so protinapadi proti vdornim mestom. Medtem ko so Sovjeti nadaljevat' s svojim navalom proti zapadu ter dovažali stalno nove -sile, so se morali Sevemoame-ričani, spričo visokih izgub prisiljeni k pregrapacijam, omejiti na krajevno omejene operacije proti nemškim oporiščem m odpornim pedročjem, predvsem proti Leipzigu in Harzu. Proti vzhodu so napadali ie v skromnem obsegu in vsakokrat brezuspešno. Nemški protinapadi so izboljšali lastne položaje ob srednji Labi in SDodnji Muldi. O izprememb polnih bojih javljajo s severnega in južnega odseka vzhodnega in zapadnega bojišča. V Samlandu in pred Breslauom je sicer popusti boljševiški pritisk, ojačil pa ss je na Moravskem in na obeh straneh Donave. Da Sovjeti niso dosegli odločujočega napredovanja, je bila posledica mogočnih protinapadov, ki so sovražnika posebno prizadet južno od Sem-meringa, južno od Brna in na izvirnem področju Odre. Na severu zapadnega bojišča so britanski oddelki med reko Ems in Wesero po večdnevnem premoru, ki so ga izsilit nemški protinapadi, zopet pričeli s svojimi sunki ter so se z ostmi prerili do južno od Delmenhorsta. Tukaj n ob avtomobilski cesti Bremen-Hamburg se nadaljujejo v Labini nižini severno od Liineburga ogorčeni boji. Nemške čete so na Nizozemskem v desetdnevni težki borbi izvojevale pomemben obrambni uspeh. V protisunkih so prisilile nadmočr.e britanske sile na tla in kljub sovražnikovemu močnemu pritisku so zasedle pripravljene obrambne črte ter v krvi odbile močne napade. Na jugu zapadnega bojišča so b;la žarišča bojev v Frankenu in Schwabenu. Sovražnika, ld je kljub žilavemu odporu nemških posadk Fürtha in Nürnberga prodiral proti jugu, so zadeli nemški protinapadi v bok z juga. Tudi južno od ceste Nürnberg-Ansbach so si namške čete osvojile nazaj nekaj ozemlja ob reki Regnitz in pri Altm-zeklu. Izprememb polni boji v Schwabenu so nastali iz ogorčenih napadov severnoameriških in goli stičnih oddelkov proti gozdu Mainhardt in proti zgornjemu Ne-ckarju. Tudi v Schwarzwaida ln zgornji renski nižini se je pojačal sovražnikov pritisk. Nemški oddelki so zapahnili sovražnikove vdore in z uspešnimi protisunki v spodnji dolini reke Nagold ojačili bočno zaščito proti golističnim oddelkom, ki so prodrli do Tübingona. Kakor na žariščih zapadnega in vzhodnega boj šča so nemške čete tudi v srednji Italiji z mogočnimi protiudarci odgovorile na močne angloameriške napade v Apeni-nih in na odseku Sillaro-Reno. Čeprav je sovražnik navalil ponovno z uporabo ogromnega gradiva južni in jugovzhodni del ceste, ki vodi v Bologno, ter vrgel močne sile v borbo ob cesti Argenta-Ferrara, so nemški borci v Italiji v splošnem obdržali svoje položaje ter severozapadno od Medicine vrgli neko vdrlo sovražnikovo bojno skupino nazaj na njena izhodišča. Bitka za Berlin Berl'n, 21. aprila. Bitka za Berlin je glavna snov sobotnega jutranjega časopisja. časopisi posebno podčrtavajo, da je nemška prestolnica pripravljena za borbo in da bo v uri preizkušnje zvesta sama sebi. »Völkischer Beobachter« piše med drugim: »G menje topov se razlega ob robu nemške prestolnice, ki je morala sprejeti mnogo u larcev že pri letalskem stra-hovanju. Pr šli bodo težki dnevi, prenesti bomo morali mn:go velikih žrtev, toda prestolnica jih bo vzela nase v zanesljivi gotovosti, da bo bitka za Berl"n izoreme-nila usodo, da bi boljševiška zmaga pomenila smrt naroda in un čenje vseh vrednosti ter da za nas ne preostaja noliena d uga pot kakor: olpor do skrajnosti!« »Deutscho Allgeme:ne Zeitung« p.še med drugim: »Prebivalstvo tega mesta je oboroženo. Dobro ve. da ima BerPn nad drugimi mestj Reicha posebno coižnost in posebno nalogo. V borhi pred Berlinom stoji ves narod prestolnice s hiabrostjo, vztrajnostjo in najvišjo drznostjo za sveje mesto, za Re eh, za Nemčijo.« »12-Uhr Blatt« pravi me! drugim: *Eer-linčani, na. vas gleda sedaj ves svet!Doka-žite, da vas ne more nihče prekositi v vztrajnem zadržanju in prepričanju. Ce bi boljševiki premagali naše mesto, bi biia zapečatena naša usoda. Boljševško gospe dstvo bi pomenilo konec našega življenja, zasužnjenje naš h otrok m deportacijo vseh odraslih mež in žena.« Trdi poulični boji v Nürnbergu in Tübingenu Berl'n, 21. aprila. Mednarodni informacijski urad javlja z južnega odska zapndnegu bojiSča: Medtem ko v zunanjih okrajih N-rnbergH še trajajo hudi polilična boji, so stiqpile nemške rezerve neverno fei južno od mesta v protinapade in so vrgle čete 7. severnoameriške armade daieč nazaj. Iz Schwarzweilda sühjo francoske öeAe z močnimi sitomfi. v smeri protj Tübingenu šn so vdirte v zahodni dfefl., kjer <©v fajo močni po_ rtKst bofi. vül, samo vase zaverovanih krogov, ustvarili zadosti znosno stanje. — Gospodarsko življenje je z izjemo nekaj trzavic, ki jih pač vojna — in to totalna vojna — prinaša s seboj, teklo nemoteno naprej. — Z ureditvijo pravičnega prehranjevalnega sistema je bilo v prehrani naroda doseženo stanje, za katerega so nas prišieci od drugod zavidali. Zares obilja nismo uživali, toda zaradi lakote, ki bi ji bil kriv prehranjevalni sistem in po njem razdeljevani živež, ni umrl nihče, kar po drugih deželah, ki so živele v boljših okolnostih, ni bü redek slučaj. — »Socialna pomoč« je opravila in še opravlja ogromno nalogo s tem, da pomaga vsem pomoči potrebnim Slovencem in bratom od drugod, ki so si pri nas poiskali zatočišča pred navalom pogtibo-nosnega boljševizma. Prav ta ustanova je cementirala "temelje prave vsenarodne vzajemnosti in smisla za vser orodno skupnost. — V delavsko-delodajalskih organizacijah nam je uspelo položiti uspešne osnove za odpravo razrednega sovraštva in izgradnjo socialnega miru, na katerem bo počival naš bodoči družabni red in iz njega izhajajoče blagostanje, če ga bodo tisti, ki pridejo za Nadaljevanje na 2. strani —■ 111 m 111 i i Vprašanja Kdo si, k» rad bi l upil nami moj? S rim ,i prišel za .ž? Moj n;irotl moder je kot Kralj Matjaž, moj narod star ie f"žiJii tiso:- let! (Oton Župančič »Vprašanja« v letu 1S18.) Ta vprašanja so danes namenjena vam, gospodje, ßi ste si v hostah našega lesa vzeli svobodo in pravico v zakup. Kdo ste, vprašuje narod, ki rnu v znamenju rdečega bandera pravico in srečo oznanjate? Kje ste bili, ko je bil naš narod v stiski, ko je bil lačen in dobre, domače besede željan? Ali mu niste v letih pred vojno njegovo vojsko razkrojili, da bi rnu. potem vsilili vaše »odrede« in »brigade«? Ali niste zato, da bi resnične cilje svojih komunističnih vrst prikrili, nadeli svojim brigadam imena naših slovenskih velikih mož, ki odgovarjajo vašim tolpam kot Snaikespearejeve drame kozjim stajam? Ali niste bili vi tisti, ki ste njegovo nesrečo stopnjevali," da bi iz nje kovali novce za svoje revolucionarne žepe? Kaj so »poiit-komisarji«, »partizani, »plenumi« in »po!i rešitev in zgodovinsko zaslugo današnje Nemčije, zaslugo, ki p bo nečustvena in nepristrartaka zgodovina knjižila, z zlatimi črkami Vsak dragi narod bi pušlko že davno vrgel v koruzo 4m s tam Evropo izročil boljševiškemu uničevanju Džingiskamoivih učencev, ki so mojstra prekosil. Dm-ašnja Nemčija pa s svojimi žrtvami in svojo krvjo bran'! vso Evropo in tudi svoje estale sovražnike, naj zveni to še triko paradoksno. Ce vaan dames govorim, ne kanton s tem vplivati na svetpivjri razvoj, ki sa bo v ostalem itak sam prej ali slej moral zaključiti. Kakšen ca moč ra Gumarski politik na mojem mestu vam vcčigled dogodkov verjetno sploh ne b] govoril. Jaz pa sc-tm se vam namenil gpvoriti prav te dni, kli prehajajo v višek zmede, ker čutim tolikšno »poved odgovornost do svojega nancida, ki mu od leta 1943. moram krmariti usodo, da ne bi imel mirne vesti, če ne bi prav v sredo teh dc|gajanrj postavili svojih opozoril, pozivov tn napotkov. Načelnost, ki prenaša tudi žrtve, nas ne more nikoli prevarati. Bodimo torej do skrajnosti načeKr.d kristjani in nacionalisti, kar nas deta nespravlj-ave pretkomunisto. Pirj tem se spomnimo postopanja boljševizma povsod, kamor je vdrl, in se ob tem zavedimo, da je vsak komunist enak zločinec, ki mu ne gre vera. pa naj nas; slovensko, jugoslovansko aiif rusko c«nako! Spmonimo se žrtev grobišč v M~zlju, je-londolu in Kitarski jami, ki so jih napolni- VpraSasafa Nadaljevanje s 1. strani vzgojila in negovala poštena roka slovenskega, resnično kulturnega moža, in primerjajte tedaj njihove besede s pisari jami raznih komunističnih Borov, ki jih ja kot borovcev v naših gmajnah. (Kakšno čudovito naključje!) Primerjajte modrost naših starih, naših mladih, ki so zrasli iz njih, ob njihovih naukih in njihovih besedah, Id so oznanjale luč in učile poštenje, primerjajte tedaj te in njihova dela z grožnjami in psovkami raznih «Slovenskih poročevalcev« in komunističnih brošur. Primerjajte, vzelo vam bo nekaj minut, obogateli boste za vse življenje. Vsak, ki mu je uho ostalo čisto, rahlo in zdravo za živ zvok naše besede sprejemljivo, naše besede, sočne ko mošt in dobre ko kruh, zna pesem s slovenskih gosli ceniti, njeno ubranost in mehkost, njen življenjski sok, njeno jasnost in čistost, s katero narod in življenje oklepa. Kdo bo tedaj piskanje rdečih piščalkarjev poslušal, se vnemal zanje in spuščal barko svoje i-n narodove bodočnosti v plitke ml:ke njihovih onemoglih in bolnih obljub? Nam more klanje štirih let, rušenje štirih lat, ubijan.e štirih let, zažiganie in uničevanje štirih let nuditi kaj boljšega in pravičnejšega kot tisoč dolgih in težkih let borb in znoja slovenskega človeka? Težkih tisoč let je star naš narod in pokvarjeno, nedodelano študente s hribov naj bi mu hlače krojilo?! Bog se usmili nebogljenih, ki bi radi našega slovenskega človeka, našega slovenskega kmeta modrosti učili, m-u pamet solili s tujimi nam judovskimi Marks-i in Engels! in mu v kolhozih po dolenjskih grič,h pripravljali raji Naš narod je star težkih tisoč let. in ve, da vprašanja, ki jih je objestnežu v hosti postavil, ostajajo neodgovorjena, ker je objestnež preplitek in preslab. Kmet je nekaj časa norčije po hoimih in fazan j en je prenašal, ko pa so se pobalimi krvave šmar -niče opili in niso več razločevali med hudičem in Bogom, _med tvojim in mojim, ko so po slovenskih domovih začeli rova-riti s pipci in noži, se je odločil. Stopil je v hišo in snel grčevko s stene in zdaj mlati z njo, da je veselje. Ne, spoštovani bralec, ti mu glave ne boš nastavil, ne zaito, ker bi se bal, aimpak zartio, ker veš, da kna prav. Stanko Sedlak. M Ttfovt rarfjojuükl, spomnimo ae stoton poklanlh srbskih naci f.:> listov, ki sq bili naivni in jih je likvidiral Titov demokratski režim federativne Jugoslavije! Potem se bomo vedno dovolj trezno zavedatö, cki pomeni Tito boljševi.škega poslanca smrti, njegova »demokratska« vlada zbor likvidatorjev poštenih rodoljubov, njegova »federativna Jugoslavija« federativno republiko moskovskega Džingiskanovega naslednika Stalina in njegova »jugoslovanska vojska« tolpo steklih p^ov, ki glodajo na našem narodnem telesu. Z robijaši, poklicnimi razbojniki, morilci in tatovi' Jugoslavije ne bo nihče ustvaril! Če bo v tem prostoru treba kaj delati, bomo to gradili s poštenimi preizkušenimi nacionalnimi silami, ki jih na Slovenskem predstavljamo mi s svojimi domobranci. Te nacionalne sile pa so v steOm pripravljenosti proti Titovim in drugim boljševikom! Teh nacionalnih sil nj in tudi ne bo omrtvil nikakšen svetovni položaj! Njih je alternativo.: boljševizem ali smrt navzlic vsem prišepetavanjem strnila v ofenzivi..© enotnost! Danes sile Slovenskega, Donio-branstva v ofenzivnem zaletu čist;jo zadnja zatočišča boljševiških predstraž p. i nas skunaj z nemškimi vojaki in drugimi nacionalnimi borci ter z neodjenljivimi vojaki nove, nacionalne Rusije. Vemo, da je naša stvar sveta in Bogu dopadljiva, vemo da se za isto stvar bijejo odredi prebujene Rusije za, na in pred Uralom, na Kavkazu in prav posebej v Ukrajini, vemo. da se poloteva streznjen je in da se prižiga naoioralni upor v baltskih deželah. Rumuniji, na Finskem, v Bolgariji in Srbiji, kjsr srbski nacionalisti izpodjedajo Titovo tiranijo, vemo, da se bo prej ali slej polastilo streznjen je vse Evrope in sveta, ki bo z r.cusmiijeno doslednostjo izti eb lo zadnje ostanke zdražbarske, sovraštvo tn nemire sejoče bcuiševiške kuge. Takrat bo na svetu zasijalo novo sa-ce svetlejše sreče kot je kedajkoli bivala med otroki zemlje. Takrat bodo narodi ki so prestali grozotno preizkušnjo židovskega izigravanja, zaž veli srečno življenje medsebojnega tvornega sodelovanja in takraA bo-no v vrstah zmagovalcev stali tudi :n" kot zmagovalci! Zato se ne. bojimo nobene preizkušnje! Na vsalso srno pripravljeni! Vsaka možnost je preračunana, vsi k slučaj vzet v račun! Prav zaradi tega govorim to uro svojemu narodu, da vas, rojaki, opomnim r.n vse! flotim vas, da sc spomnite napak preteklosti. Id so nas stale preveč žrtev in po teh Izkušnjah uravnajte svoje ravnanje sedaj in v bodoče! Predvsem: Zahrišhr.o vse raz. like v gledanjih. S svoje strani sem prr.v te dni doprinesel velik delež s '«n1- da sem dragocene sfie rešil slovenski protikomuni-f»t čm skuno^ii! Sedaj je treba samo £e trezne pameti in neume:nega dela nn uresničitvi slovenske prot lsornunls ične vsena-r od nosti, ki puščj1 vse drvre interese na stran ln osredoioča vse svoje moči iri spo. scbn-isti na borbo pro'; korrurlzmu v okviru Rlcveviskega domobranstva. T:ar zadeva mene, bi rad povdaril, da boni v vseh ekolncs^ih !n v vsakem vluča.Ju os-nI z na-e-im in če M rsod« liotela br.n-za ta nar-od v boju z boljšeševfTmom tudi rad padel! Moram to novrdati, ker je podzemlje naše ulice zadnie čase, ko sem vojaške operaciie postavil nad vse drugo d<> io in se zadrževal s -vojimi domobranci na terenu v borbi, okoli mere spletlo najbolj neumne Jn nemogoče pravljice. Ce bi komunisti in njihovi zavestni in podzavestni hlapci radi v'deli, da me v čssu končnega obračuna ne bi bilo na čelu vojske, petem naj si enkrat za vselej zapomnijo, da mc bodo do konca imeli " priložnost videti v borbi z njimi skupaj s slovenskim narodom, ter vsemi, ki se nam bodo v tej borbi pridružili ln-nas podpirali, samo da ml dobri B"g da zdravja in moči! Zapovel čf.sa se glas-: V"e razpoložljive sil > na razrx>!ago domobranstvu, ?tf os.'ane s!ej I.o rre'i rosilec nove svobode rfoven-skesja i tn roda! Ob tej priložnosti naj se obmom prav posebej do vas, dmigi miciji domobranci, da vam od povcljläka do zadnjega borca izrazim svojo toplo znhvaiio za uspehe, ki sto i h .-v.unje čase sicr-onskemu narodu pribor. Ii si Nensški tišk k ro]stnemu dnevu Fuhrest Berlin, 21. aprila. O priiLiki Fülrrerjevega lojstnega dneva se bavj nemško čas piaje v svo.Kh u vodnih člankih z usodo Nennčije v času od leta 1933. ter poudarja, da je ueoiL».-! narod po propadu n brazpcselnosii v letih pred 1933. dodüveä gospodarsi.« vzp'-n ki nima primere. Ta vzpo»\ tako pravijo čannki, je bi izveden v miru, doSder n so Evr- (pe potegnili v sedanje sovražnosti, kar je biüo izvršeno posebno z vojnim hujskanjem umrlega severnoameriškega predsednika Roosevelt a. Alfred Rosenberg izvaja v časopisu »Völkischer Be-baclrter«, da je Führer vse poizkusil, da ureaničj evrqpski mir, ki je samo po sebi razumiijivo zvezan z enakopravnostjo nemškega r»iroda. Ko pa je b i v München« r .apre vi jen velilv korak za m:-rovnj razvoj in so narodi štirih udeleženih držav pozdravili ta korak, sio se dvigali | stari hujskači. To dejanje poizkusa evrop- , skegK. mira skupno s premostitvijo socialne bede z osnovanjem socialne pravičnosti v : Nemčiji bo cstalo w j več je Führerjeve de. , janje nad vsem hujskanjem in nes: ečo; pro- i ti Führer ju Da s.? je stri lilo vs-^ sovraštvo j onih, ki so hoteli izropatd svet in un;čiti j nemško kml-turo. Talco gre uirda svojo pot, i piše Roseaii>erg, in oesmaki narod je areÄ te herojek borbe nad pet let v Službi svoje lastne svobode, kakor uidi v pop ilni zavedi, da brau tukaj delo, ki je v kcviat vskh etiopskih ruirodov. Neomajna zvestoba nemške mladine Berlin, 21. aprila. Pri sprejemu najmlajšega letnika Hitlerjeve mladine na predvečer Führea-jevga rojsti-ega dne je nemški mladinski vodja Axinann sporočil Führerja piipa.toost vse nemške mladine do Führerja. Nemška mied na se bo v neomajna zvestobi in ljubezni borila Ob njegwj strani v težki borbi nemškega naroda za svojo svdbodo do zmagoslavnega zakjučika. Gauleiter Eggelmg padel junaške snirli Benin. 21. aprila. Pri bojüh zo. Haffle Je Gauleiter okrožja Haffie-Mearssburg, član «tränke Eßeling v torelc pnOei junaäke «mrti v pouličnih bojih svojega okrc-žnegia glavnega mesta. Tuds ti! V poslednjili drueh se je pojavili na ljub-ljanakiii ulicah učinkovit baivan p^ -Ccat, ki vzbuja splošno pozornosj. Lepak p. xtsta lja izklesano obličje slovenskega domobi»:nca, lei s prodoi-nim pogledom in svareče dvignjenim kazalcem spremlja vsakega, mimoidočega ter ga cprisarja: »Tudi ti si odgovoren za usodo slovenskega naroda. Kdor ne soditi je v protikom unis. ični borbi, iziaja svoj marod!« Kot glas vesti učinkuje ta plakat. Fasci-nirajoči v vsakogar- naravnost up:ti pogled iapršuje, poziva, razgalja in obtožuje, svtr; in ukazuje. Vsaliomur, kajti danes mora prispevati v odločdilni boitii za ob^anek slovenskega narotla vsakdo. Ne sme biti več Slovenca, ki še trdi, da je Slovenec, ki ne bi v spoznanju komunistične nevarnosti, ki preti našemu rarodu, ne pristopil k skupni borbi in ne dal na razpolago svojh sil za zajezitev te nevarnosti. Različen je učinek plakata na mimoidoče. Mnogi vzdrže pozivajoči pogled domobranca, mnogim klone g.ava. Prvi so oni, ki se v slovenski obramibn-i skupnosti preti komunizmu že bore in izpolnjujejo svojo na- vcj iki. č liiuipaj z nenadki iijivimi nc-mšk mi .. _____ _ tar'lk-i, dobrovoljci in voj> ki Ruske Ö'-v-'b-irlne Armije. B°dite pen°snl, pri-nru. i ni, uoslušni, discipl nirani, podkovani protiko/ministični borci in enoti:i v vr-srah našega domohranstva puli naprej! Potem nas nobena preizkušnja ne bo vrg'a ob tla! OJbitjajte vsak ooizkus razdvajanja, naj pride od katere kol strani, zakaj, kdor bi "skušal razbiti našo enotno pripravljenost hote üüi nehote, z'.onamerro ali zaradi nesposobnosti, ki izvira iz prevel kega stre-m ušiva, služi koenantannu in pvpravljr, nove Grčarice in nov Turjak, kj se v slovenski zgodovini ne smeta penovrti nikdar več! čuvajte sv°je, iz krvi in trp'jenja stio domobranstvo kot največjo dragocenost slovenskega naroda v teh časih! Vse storite t___1______ ~ , . -.. nrnti 110 IVIS' 11.0 vensko domobranstvo je m nrej matica slovensldh prot kcnumr-tičinh borcev. Z njim ln samo k njim si bo slovenski rar o d nriborlj svobodo. pridne kmete zopet pr°sim. neg Se enk-at stisnejo zobe. kot so jih še vseloj doslej v noši zgodovini, kadar jc bil -I -va ski narod v stiski, in naj do skrajnosti -iian>' jeseni 1943 na je tudi on odšel »na teren«-" Mudil se ie potem največ v BeH Krajini med Veiko noč^o pa se je po^al na »inšpekcijsko potovanje« na Gou&'.o, kjer ga je sedaj doletela usoda. Turčija ¥ Boljši Tri glavne točke prvih sovjetskih zahtev — »Atlantska listina« spet enkrat izdana — Slepomjšenjs z »demokratizacijo«. Po nevtralnih poročilih posnemamo, da je te dni povzročila v anglosaških krogih veliko prepadenost vest balkanskega dopisnika angleškega lista .-Daily Express«, ki govori o sovjetskih zahtevah nasproti Turčiji. Imenovani dopisnik je namreč iz sovjetskih virov v Beogradu izvedel, da bo sovjetsica vlada v kratkem postavila Anlia-ri tri zahteve za novo ureditev sovjetsko-turških ednosov, in sicer: 1. zahtevo po ukinitvi turškega nadzorstva nad Dardane-iami, ki naj bi se »internacionalizirale«, 2. zahtevo po odstopu dela obmejnega ozemlja z mestom Kars in 3. zahtevo po »demokratizaciji« turške ustave. Spričo takšnih zahtev ni seveda nikako , * — . * •»•«• ! »t__ —4- — 1' X X*vr«V,i i jI i 1 čudo. ourviil J C uu.j,'UtiAiuia VWJ..V. —. — -J , ------ tudi s konlu-etnani meozavezniškinu obvez nostn zveza, načeli v oči svetu — i--o------ —- Po mnenju Angioameričanov je namreč so- ; vjetska zahteva po »internacionalizacij:« . Dai-danel, ki pa jo bolje označuje dostavek j o »ukinitvi turškega nadzorstva nad mor-skirni ožinami«, stvar skupnega zavezniškega dogovora, predvsem pa stvar, Iti in-tereara tudi Veliko Britanijo. Zahteva po odstopu ka Hišnega koli zavezniškega ozemlja pred koncem vojne je v nasprotju z določbami tolikokrat povzdigovane in še večkrat za.tajene »atlantske iistine«, kar velja v ostalem tudi za spremembe, ki jih zahte- i va Sovjetska zveza na Polj hteva, :d predstavlja pravo vi-iö i t f o Irri txtO n f»C**J3 nje bi nasprotovalo sedanji politični črti. -a jo v Moskvi ob vsaki priliki potrjujejo.« Več-ie naivnosti kakor jo vsaj navidezno kaže ta komentar, bi si težko mogli militi, vendar pa tudi iz te skromne opazke lahko posnamemo, da so s na zapadu naposlea vsaj približno na čistem, v čem je bistvo boljševiške »demckratizacijske« politike.. Kamor koli so boljševiki doslej prišli, so zahtevali »demokratizacijo« dežele, lu so jo takoj tudi izvedli, seveda vselej v stoodstotnem boljševiškem smislu: z demokratskim slepilom, ki jim ga pomagajo vzdrževati zapadni »zavezniki« sami, spravijo boljševizem v sedlo, »demokratižirano«, to je bo-j-ševizirano deželo pa postavijo nato za že- /-ac.iiu^l ci-ij- iiet ici- '.iti - -J.-— t^o... spadamo, žal. tudi mi Slovenci), lahko__ mo veseli, da se njihovim izkušnjam pridružuje sedaj še nova, turška. Izkušnjam bodo namreč sledila tudi pravilna spoznanja, ta pa bodo naposled v korist vsem — tis v. m, ki so že spregledali in tudi tisfc'm, ki trenutno še niso. če evropskih narodov ni še povsem zapustil razum, potem se mora iz vsega tega poroditi samo novo vstajenje sedanje izmaličene Evrope, ki bo naposled srečna odvrgla tudi to vsiljeno ji krinko boljševiške »demokracije«! Tudi v turškem sro'^ te. ... -do dajte vse razpoložljive s>1e svoj-imi Slovenskemu dc^nVran tru! Zavsjmo ge da s' morrmo r.redvsem poma-srat-i sami. S trojnim o- se in bodimo nametm, kc-r .te jalovo mišljen ie, d-n nas ima kdor kril na svetu tako : od da M nas navzl c na», neumnosti držal nok-ncil «tmbno s le nri-m-avimo vo!--o. zaup^J-V nr.moš bež^o ker se po svoj«m svetem načelu — Bog, nm temveč tud: v vsej svoji so- nostmi, ki jih je Sovjetska zveza sprejela, . sešejnii z!?jsti - •• - - ■ tranje zadeve drugih držav. Naposled pripominjajo ironično Tur Iti — pa je vse to v nasprotju z enak m načelom, ki ga je ko., »svoje« zunanjepolitično načelo proglasila lansko leto Sovjetska zveza sama. Vsi ti ugovori proti sovjetskim zahtevam, ki jih seveda v pivi vrsti postavljajo prizadeti Turki, so Kajpak le ugovori na papirju, Iti v praksi mč ne pomenijo. Moskva se takšnim ugovorom samo cinično roera. Za Ti -K tVs*-??-» rs^af. Prihodnje dni bo uprizorila Opera po dva in dvajsetletnem premoru oporo Karla Maria von Webra: »Carcstrelec«. Delo bo d ri.giral kapelnilt Anton Neffat. zrežiral pa" ga je Peter G'Iovin. Sa njeno postopanje so merodajni povsem : Skladatelj K. M. v. Weber (1785—1826) svojstveni razlogi, s ltaltršninii se je imel i je dal v »čarc-strelcu« sintezo telanje ----- ------5<"-' ; nemške, francoske in italijanske operne tvorbe Ln vseh nienih kompozicijskih pridobitev. Skladatelj jih je podeživljal iz svojega nai-odnosthe^a n umetnesrnega občutja in je z odtehtano uporabo narodnih glasbenih prvin ustvaril delo, ki je postalo nrava liudska Ofx ra. Ima vse njene značilnosti: lostranost. splošno rarum- čil vse svoio 'ope želje. Tako nam B"-g pomagaj! Lateatna IsrE^a v Ira&a Boljševdšlto plutokratska napetost r.a Bližnjem vzhodu ženeva, 21. aprila. Iz Irruna je pr-šio poročilo, da je ©dstopia Bcyjattov kabinet. Po-drob. osti o ozadju te nove vladne ltrize še ne javljajo, vendar je znano, da v mestih severnega Irana tako imenovana »Osvcbo- , dilna fronta« — pod kateio se skiiva>> pri- j padnikl Moskve — po prav ja demostrao'.je \ proti teheranski v.acü. To je lc nadaljevanje ; onih demonstracij, katere so sovjeti upri- J zoniJi pred nekaj mesed radi odldonitve , novih petrolejskih koncesij. Takrat je r.a-«topii!o nasprotje med boljševiki in Angle-američani v Iranu, kajti ta dežela je od svoje zasedbe postala prizorišče nrspiotu-jočiih se interesov. V trenutku bodo ti z ozirom na poftjsütg pixxblem predvsem v pogledu konference v San Franciscu pot snjeni v ozadje, toda na Bližnjem vzhodu ae pojavlja ratzvoj, ki lahko pripelje vsak čas do komplikacirj. SVOJjl-VClU X. Cki* i.w -----------rf - ----- svet že večltrat priliko seznaniti. Sovjeti so tudi v tem primeru, kakor v vseh podobnih zvesti samo sebi. S svojimi najnovejšimi zahtevam' so Turčiji ko sosedi, nad i katero stegujejo svojo roko, samo pripra- , vili vrv, da jo ji v primernem trenutku vr- , žejo okrog vratu m jo zadavijo. Vsemu sve- i ttl — in ne le Turčiji — pa so s tem dali j jasno razumeti, da smatrajo Turčijo za svo- j jo interesno področje in da torej sami od- i ločajo, kako bo v bodoče urejeno njihovo razmerje do Turkov. Vsi formalni ugovori Turkov ali Londona in Washingtona so v tc-m pogledu za boljševike brez pomena, vse je samo vprašanje moči. Tega se danes , Moskva zaveda, dočim se London in VVa- j shington še vedno ne upata in ne moreta i postaviti v zaščito malih narodov, kakor sta i j:m to vso to vojno obljubljala. Te obljube ! so verjetno tudi Turčijo spravile v vojno, j gele sedaj se Turki v polni meri zavedajo, -, da so s tem korakom, ki naj bi jim po njih naivnem pričakovanju izboljšal mednarodni j položaj, zlasti nasproti Sovjetski zvezi, de- , jansko prišli le z dežja pod kap. i Najbolj porogljiva in cinična izmed treh sovjetskih zahtev pa je po splošnem občutku zahteva po »demokratizaciji« turšk" i. t i 'J. f w -------- --- c---- Kaj je bilo ob času nastanka te opere tako odločilnega, cla ie doživela tak uspeh? Njen romantični glasbeni smisel, dramatična izrazna nroč, sozvočje med pokrajino in čustvi ter sočnost ljudsko zvenečih aa. pevov. Poleg glavnih oseb: Agate. Maksa Gašperja. je skladateljev najljubši lik Anica (ki je pisana skorajda v značaju su-brete): njei je posvetil posebno ljubezen pri izdelavi orkestralnega in pevskega parta. V novi uprizoritvi bolo nastopili: Agata — VidaT jeva, Malis — štrukel j, ki se je prc'stav'l občinstvu letos v partiji zamor-za Moncstata. V novi upr-zoritvi so neka-( tere partije podeljene"v dvojni zasedbi: ta. _ __________icKrauzaciji« iuio"^ j n. pr. vloga Agate, ki sta jo naštudi- üstave. Talcšno zahtevo — v zasmeli vsem j rali Vidaliieva in J.Dejnikova, Maksa bo »demokracijam« na svetu — postavlja podal štrukeliL ki se je predstava obč n- - - J ........ ..........; 1^,1-1 ni- RTVll -C- T\C>1-+ ii Tvr^-n/^c+cstü ir s\<*-arrhn' TIISCJ«- oi-iurrii. fc-e piC-iaiavu stvu v partiji Monostata v »Čarobni piščalk in bo n? stopil tokrat prvič v glavni ce le UIH.V LÜ auvtci-B«.;» «u»^.» ---------- tenorski partiji. Gašperja bo pel Lupša, ZL3Lnajvečje začudenje. V nekem Kuna - Korošec. Anico bosta pehP^aj. ^ZL. ^ J . _ ... t<5IV» ra- nsriPifü Hr nncft^mln tv> ''flllŠem bolft_ ^UCillVAl ttV/iJCUliVV u» WTVVt» X- - vprav država, ki bi bila sama najbolj potrebna »demokratizacije«. Zato ni čudno, če je prav ta sovjetska zahteva vzbudila UiJ, iKljJCUUU UClJVCtJtt »Timesovem« komentarju je bilo o tem re- . čeno med drugim: »Glede zahteve po de- , mokratlzaciji turške ustave je treba pri- j pomniti, da je tu položaj drugačen kakor pri prvih dveh zahtevah. Ne zdi se nam verjetno, da bi kaj takšnega Moskva sploh mogla zahtevati, saj vendar sama javno za- ; gotavlja, da se ne želi vmešavati v notra- i njo politiko drugih držav. Takšno zadrža- i narieva (lt: lx> nastopila po daljšem bolezenskem dopustu) in "Zakrajškova. Partijo eremita bo kreiral Betetto, kneza — Dolnl-čar. Kiliana — Langus m Samuela, — Pia-neckL Sceno je postavil po zamisli režiserja Golovina ' :nž. arch. Franz, kostume je oskrbela Vilfanova. Mate SL Nedelja, 22. IV. 1945 Lepi uspehi Socialne pomoči Do sedaj je bfto zbranih skoro 12 milijonov Kr V tekočem letu je Socialna pomoč, ki je morala reševati izredno težke naloge, dosegla zelo lepe uspehe. Pomagala je najrazličnejšim siromakom, beguncem in bom-baidirancem, tako Ljubljančanom kakor ljudem s podeželja. Razdeljene so bile denarne podpore in različno blago. Prirejene so bile priložnostne nabtrke. Med večje spada balična nabirka, ki je bila v Ljubljani in po mnogih drugih krajih pokrajine. Ob te i priliki je bilo nabranih lepo število oblačilnih in drugih predmetov ter znatna vsota denar ja. Denarna nabirka po hišah je vrgla okrog 460.000 lir. O Božiču so se nabirali tudi prostovoljni prispevki na stopil e za filmske predstave, kar je dalo sko-raj 86.000 Ur. Seveda pa ti zneski, dasi so na prvi pogled veiiid, niti od daleč ne bi zadostovali za dejanske potrebe. Največ so za to akcijo prispevali delodajalci, ki so do sedaj dali skupno 8,152.000 lir. Javni in zasebni nameščenci so pr spevali 497.475 lir, Zveza svobodnih poklicev 51.000 lir, Združenje kmetovalcev 50.000 lir ia razni drugi 1,700.000 11 Podežeiie pä je za božično akcijo prispevalo okrog 909.000 lir. Skupaj je letošnja božična nabiralna akcija vrgla skoraj 12 milijonov lir v denarju, za okrog 150 tisoč, lir živil in mnogo oblačilnih predrti« tov. Lene uspehe je dosegla tudi nakupovalni- ea Socialne pomoči. Nakupljenih je bilo mnogo vsakovrstnih oblačil, obutve, postelj- Sb * Deportacijo iz Rumunije. Dopisnik »Associated Press« javlja v nekem poročilu iz Washingtons, da so tja prispele informacije, po katerih je bilo izmed 500.000 v Rumuniji živečih Nemcev 70.000 poslanih v Sovjetsko Rusijo. Nadalje poroča, da je biio iz Jugoslavije deportiranih 100.000 Nemcev, po vsej verjetnosti tudi v Rusijo. Bes arabske Nemce, po številu 4.0.000, so iz Rumunije poslali nazaj v Besarabijo. * Kralj Viktor Emanuel vojni zločinec. V i radiu »Svobodni Milan«, ki ga vodijo mo- j skovski agentje, se je zvrstilo že več ostrih j napadov proti italijanski kraljevi hiši. Bivšega kralja Viktorja Emanuela imenujejo »napadalnega kralja« z utemeljitvijo, da nosijo vsi pomembnejši dokumenti fašistične vlade njegov podpis. Napovedovalec zaključuje, da spada bivši kralj na listo vojnih zločincev. * General Bajstrochi aretiran. Preko Berila. poročajo, da je bil v Rimu aretiran general Federico Baistrochi, bivši državni pod tajnik v italijanskem vojnem ministrstvu. * 140 italijanskih cerkva razdejanih. Število cd angloameriških letalskih napadov poškodovanih verskih poslopij v zasedeni Italiji znaša po nekem poročilu iz Rima 2S0, med temi 140 cerkva, TL LJUBLJANE o— Novi grobovi Po dolgi bolezni je v Starosti 77 let umrla ga. Marija Roje, roj. Bečan. Na zadi \ji peti jo bodo spremili v nedeljo ob tin četrt na 9. iz keipeJice sv. Krištofa na. žaiah k Sv. Križu. — Dotrpeia je v 57. letu starosti ga. Klementina, S 1 i ž , roj. Laaoaek. Pogreb "bo v nedeljo ob četrt na 10. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Kx-i2u. — Kot žrtvi letalskega napada sta sa vodno zaipustiLa svojce posestnik na Gjicerapijem. Franc K o š a k in. učiteljiščaiiik Leopold C a m p a. Zemske ostanke Franca Kosaka bodo položili k večnemu poči t Im v nedeljo ob 8. uri na farnem pokopališču na Grosupljem, Campo pa bodo pokopali na domačem pokopališču v št. Jerneju na Dolenjskem — V 60. letu starosti je doti-pei aatsebni uradnik g. Frar.jo P o 1 a. k. — B--ikojnim naj bo ohranjen lep spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaije! u— Sv. maša ob obletnici smrti pok. g. Janeza Menarta se bo brala dne 26. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Jakoba. u— Maša zadušnica za našega dragega mr ža in očeta Zvonimira Jeleniča bo v četrtek 26. aprila ob 7. uri v cerkvi Marč-j iega Oznanjenja pri oltarju sv. Antona. u— Na živilskem trgu postaja na tržae dneve vedno bolj živahno. Izmed zgodnjih vrst solate je b:io včeraj na izbiro regrata, špinačo, radič in berivko pa so hitro prodali. Kot redkost veljajo še vedno šparglji; cena zanje zato še ni ustaljena. Največ je bilo včeiaj naprodaj rož in so menda šle prav vse v denar. n— Zahvala mestnega županstva. VrbjE-škj kulturni delavci so 8. t. m. pod pokroviteljstvom g. župana Hrena priredja dobrodelen koncert v prid ljubljanskim oškodovancem po letalskem napadu. Gospodom pokrovitelj sn, prirediteljem, vsem s; delujočim umetnikom in občinstvu, ki je s števili» udeležbo pripomoglo k lepemu gmotnemu uspehu prireditve, izreka mesnto županstvo v Ljubljani iskreno zahvalo. u— Pridelujte sončnice, da boste preskrbljeni s oljem! Nujno priporočamo, tudi vsem •vrtninarjem in najemnikom manjših obde-ovalnih zemljišč, da zasade letos med krompir, fižol in druge njivske rastline čim ntn«, perila ln drugih predmetov. Doslej Je bik) darovanih okrog 2300 predmetov, ki so bili v nakupovalni ci ah kupljeni ali pa so jih uvidevni ljudje v dober namen poklonili. Letos je bila prirejena tudi velikonočna nabirka. Požrtvovalni nabiralci in nablralke ao samo v Ljubljani nabrali nad 83.000 lir in večjo količino oblačilnih predmetov. Nabirka po mestnih ulicah je vrgla nad 124 tisoč lir, po cerkvah 67.000 lir. Po kinih so za Veliko noč pobirali po 2 liri na vstopnico. Podobne akcije so še v teku v okolici, zlasti za živila. V kočevskih občinah je posebna akcija za Hinje. Izven akcij pa je bilo zbranih 1,200.000 lir. Vse, kar je Socialna pomoč nabrala, je kar sproti delila. Oblačilni predmeti so bili podeljeni okrog 10.000 osebam, cenena živila pa je prejelo nad 1500 najpotrebnejših družin. Za prizadete po Ietalskh napadih v Ljubljani je bilo podeljenih za 200.000 lir denarnih podpor ter mnogo oblačilsih predmetov in odej. Za bombardirance v Idriji je Socialna pomoč nakazala 120.000 lir. V teku je akcija za nabavo pohištva za bombardirance. Velik del zbranega denarja odvaja Socialna pomoč Pokrajinskemu podpornemu zavodu, ki v tesnem sodelovanju z občinskimi odbori podeljuje najpotrebnejšim redne podpore. Prav tako je tudi sodelovanje z begunskimi odbori na podeželju. več sen čine. Za 10 kg pridelanega sončničnega semena boste lahko dobili 0.8 1 olja. Prevod je preskrbel za setev dovolj dobrega semena in mali gospodarji v Ljubljani lahko dobe potrebno seme pri društvu »Mali gospodar« na Gallusovem nabrežju. Na vrtnih gredicah pa zasejte kot vmesni sadež (n. pr. korenje) tudi mak. Z makovo maščobo si boste lahko napravili slastne priboljške v prehrani. u— Slabotne osimlne lahko zalivamo spomladi z gnojnico, zlasti če so bile setve pozne in so le pečasi kalile. Za takšno delo ie sedaj najskrajnejši čas, zato gä je treba čim prej opraviti, da ce bo prepozno. n— Učite se strojepisja! Praktično znanje potrebno in koristno vsakomur! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 23., 24. in 25. aprila. Učne ure dogovorno. Informacije: Cluistofev trgovski učni zavod, Domobranska cesta 15. u— Delavska predstava. Operno gledališče v Ljubljani igra v ponedeljek 22. t. m. ob 17. za delavce Leharjevo »Zemljo smehljaja« po znižanih cenah od 12 lir navzdol. Vstopnice so v predprodaji v pisarni De-lavsko-delodajalske protikomunistične akcije, Miklošičeva 22 b-II v nedeljo cd 8. do 11. ure. u— Daroval* so: Podpornemu skladu za slepo mladino uslužbenci mestnega preskr-bovalnega urada 565 lir v počastitev spomina Ivane Požar. Stanko Maver 2000 lir v spomin mr. ph. Adolfa Eisenbarta, Franc Bonač 500" lir v spomin pok. Fr. Jegliča in Milena Rutar 3000 lir kot volilo svojega pok. soproga; Slovenskemu Rdečemu križu družina Antona Kajfeža 500 lir v spomin pok. Josipa Skalarja. Pri upravi Juiira so poSožili dr. Franc in Majda Brandstetter 1000 lir v počastitev spomina Franca Košaka iz Grosupelj, Tepli-jevi 200 lir za stare in onemogle v Japlie- vi ulici v spomin pok. dr. Ivana Rupn'ka in rodbina "Jak-Skalar-Galovič 200 'ir za dom slepih namesto cvetja na grob Marije Kaiserjeve. n— Dijakom — dijakinjam nudimo yso pomoč za šolo: Specijalne instrukcije, Kongresni trg 2-11. u— Izročitev popravil v trgovini Ane Pogačnik, Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Naznanjamo, da bo trgovina v dnevih 24., 25. in 26. aprila od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v svrho izročitve popravil odprta. Interesenti naj se izvolijo zglasiti v tem času. — Uprava trgovine Ane Pogačnik. u— V Ljubljanico je padel. Včeraj dopoldne okoli 8.30 se je nenadoma znašel v strugi Ljubljanice 10 letni dečko in imel seveda polno gledalcev. Fantek pa se je hitro znašel, prebredel strugo in se po železni lestvi povzpel spet na breg. Po šolski torbici sodeč je bil deček namenjen v šolo, ljudje pa so ga potem nagovorili, da je šel domov in se preoblekel. u— Nemoteno se vrši strojepisni pouk zgodaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer po želji. Novi tečaji 23., *24. in 25. aprila. Informacije: Christufov nčni zavod, Domobranska cesta 15. u— Nesreče. 68 letno zasebnico Ano Pezdirievo je v Rožni dolini podrl nek kolesar, pri čemer se je poškodovala po životu. Pri pospravljanju luševin njegove hiše se je zrušil na 50 letnega posestnika Jakoba Smoleta z d in mu zlomil levo nogo. V levico se je vsekala 33 letna žena krojača Marija Penetova iz Ljubljane. 43-letri hlapec Jože Bučar si je pri padcu zlomil levo nogo. Desnico pa ima zlomljeno 6 letni sin posestnika Jožko Skubic iz Lanšča. Ponesreeeneceni so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici. Odlok Vrhovnega komisarja o polaganju izpitov na univerzi Uvaževaje dejstvo, da so se mnogi slušatelji zadnjega semestra ljubljanske univerze deloma več kot leto dni v okvirju domačih formacij aH pa drugih organizacij borili proti boljševizmu in da so zaradi te svoje službe bili ovirani pri dokončavanju svojih študij, nadalje po proučitvi stališča, ki ga je zavzel akademski senat univerze s svojo tozadevno odločitvijo z dne 2. marca 1S45, odrejam: 1) Slušatelji ljubljanske univeize, ki bi zadobili v rednih razmerah s koncem letnega semestra 1944 pravico do polaganja zakijučnh izpitov, uaj se ne glede na tozadevne odredbe obče univerzitetne uredbe kakor tudi fakultetnih uredb na lastni predlog prepustijo k polaganju zaključnih j izpitov, ako so odslužili vsaj eno leto vojne službe v smislu naredbe Vrhovnega komisarja z dne 29. XI. 1913 o vojni obveznosti na operacijskem ozemlju »Jadransko prir morje« ali pa kako drugo tej enako vredno službo. 2) Dokaz o odslužitvi vojne službe pri-havi slušatelj v cblik ustreznega potrdila svojega vojnega starešine, dekaz o odslužitvi tej enako vredne službe pa s potrdilom šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Po nalogu: DR. HEBER 1. r. Gospa Marija Kniharjeva f Hoteli smo se spomnit njene 70 letnice, katero bi praznovala danes, a traka usoda je namenila, da ji moramo pisati posmrt-nico. Včeraj zjutraj je ta mravljično pridna in požrtvovalna "gospa umrla na Ciglar-jevi cesti 39 po več kakor 4 letnem bcie-hanju. In tako bo dolgoletna, vzoma predsednica dobrodelnega društva Moste— št. Peter v ponedeljek ob pol 0 dopoldne, namesto da bi sprejemala čestitke, poro-mala k Sv. Križu. Od mladih let je b'la vajena dela pri ve- i likem gospodinjstvu. Oče Piškur je imel i noleg posestva znano gostilno pri »Karo- , nu«. Ze od mladost' je imela odprto srce t za trpečega človeka. Leta 1905 se je poročila s sodnim uradnikom Kruharjem in živela z njim v Kozjem v bližini niogove-ga rojstnega kraja Oplotnice. V srečnem zakonu je rodila Ive deklici. Najtežja rana jo je zadela, ko je padel pomotoma pod zločinsko roko nien vzorni mož. Strta od žalosti je zapustila nesrečn" kraj in «-e na- j selila v Krškem, od tam pa je prišla v I Ljubljano, kjer ji je nato unrin Se hčerka Tolažbe svoj; bolesti ie naš»a nri delu ! v dobrodelnih društvih in ie postala zvesta svetovalka gospe Frani; Tavčar levi. posebno v mlalinskih oclsek'h. Polnih 15 let ie vod:la podružnico za Mcste—št. Peter ln njena dobrotljivost ni poznala meja. šele zaradi bolehnost' je odložila predsedništvo. a sodelavke so vedno potrebovale posvetovanja z nio. Vse do zalniega ie bil** tro-spa Marlis Kmharieva živ zgled požrtvovalnosti in srčne dobrote, ki ie v dani niih časih tako potrebna in blažilna. Hoteli smo j: za 70 letnic^ v imenu števiimh n ionih prijateMev. znancev in še zlasti tistih. ki so bili deležni niene podnore. izreči toplo zahvalo. Tako pa ii lahko ob krsti samo zagotovimo, da si ie s svoj'm d"lcm zagotovila trajen in časten soomin. Hčeiki in seslri naše iskreno sožalje! Nova aüsmadia s££car$a Ivcna Mlfcisvea Po uspeli razstavi, prirejeni lansko leto, je akad. slikar Ivan W5k!avc spet stopil pred našo javnost. V Ko3ovem salonu v prehodu nebotičnika je postavil na ogled pestro zbirko odi/enih podcb, samih olj večidel večjega formata. Med razstavljenimi deli vzbuja zlasti pozornost slika »Tii ženske iz predmestja«, ki jc pri nas nedvomno edinstvena figuralna upodobitev Trnovega. Na nji je umetnk prikazal, vešče in degnano, tri originalne ženske tipe iz tega značilnega predmestja. To je prava slika periferije naših dni — ženske, dom, dvorišče, vrt, solata, cerkv:-ca, domače delo, skrb za nabavo živil, prisesan ost človeka na skromno imetje (kokoš in jajce) in neumorno delo jezika, ko se sosede srečajo na oglu, da lahko nemoteno obdelajo vso tvarino za tri pretekle in tri bodoče dni, prerešetavajoč tudi int'm-nosti vseh živih bitij neposredne okolice. Odlična je tudi slika »žabjek s pogledom na grad« v izrazitih, privlačnih barvah spomladanskega popoldneva, ki s svojim historičnim nasitrojenjem reprezentančno učinkuje. Spomladansko popoldne, nekoliko bclj rane uie, veje iz slika »Wolfcva ulica«, bogate na barvah, z majestetskimi stavbami in uličnim življenjem. Kakšno je rmstroje-nje v Trnovem zjutraj, ko sonce prodira skozi kopreno poslednje megle — znamenito solato, zelje hi delo na" njivah lepo in uspelo prikazuje »Jutro v Trnovem«. Slovo od letošnja zime in snega pa je olje j>Jz Krakovske ulice«. Ra^stavijana dela so, razen »Cvetočega kaktusa«, najnovejša in doslej še neia^stav-Ijena. Z nijmi se je Miklavec znova uveljavil. Ogled njegovih slik, ki so med ljubitelji domača upodabljajoče umetnosti vzbudile živo pozornost, toplo priporočamo. —vin. Smrt med gorenjskimi r<>jaW. V Stm- hinju pri Naklem je umria Marija Koöru-kova; v Stražišcu pri Kranju pa Margareta Zaletelova. Na Jesenicah je umrl strojevodja Anton Podržaj. Na Bledu je umrl lastnik hoteia »Triglav« Štefan Tink». V škof ji Lokj je smrt bobrefia Matildo Dem-šarji-vo, hčer posestnika in kovaškega mojstra Aleksandra Demšarja- Na vzžiodnem bajšču sta p -dla gorenjska rojaka Jožef PisOvec iz okolice Kivaxja in Aurej Ropret Velesova pii Cekljah. Pužar v Olševku. Predzadnjo srodo je nenaden«, izbruh a Leončlda Ca-notti zletela z voza ter dobüa tako hude praske po životu, da so jo monali odpeljati v bolnišnico. Skrivnosten nmor. V stanovanju neke 40 letne vdove v Gorici se je pojavil te dni zvečer neznanec s starim bajonetom. Vrgel se je z bodalom na 18 letnega vdovi-nega sina, katerega je ranil na vratu m poči rebr\ Mladenič je podlegel poškodbam pred očmi svoja matere. Vzrok napada ni znan. Is IjMJ« Upravni komisar. Upravne posle v Idriji je prevzel komisar g. Vadnjal iz Ljubljane. Upravni konrsariat ima svoje prostore v hiši mestne občine in uraduje dnevno od 7. do il. in od 10. ao 20. ure. Skupno z upravnim komisarjem je prispel tudi zastopnik ljubljanskega Pokojninskega zavoda, da uredi vpraš;uije idrijskih upokojencev. Ljubljana Idiiji. Ljubljanska »Socialna pomoč« je poslala idrijski ^Socialni pomoči« za prizadete po bombardiranju 48 komadov sukanca, 28 robcev, 15 lut, 20 jopic, 196 parov nogavic, II srajc, 1 plašč, 21 bluz, 20 spccaijih hlač, 5 parov moških in 8 parov ženskih čevljev ter šc mnogo diugega blaga. predavanja Kulturr.o-prosvetni oddelek je pričel z rednimi predavanji, ki se bodo vrtna najmanj enkrat na teaen. Prvo tako predavanje je imel v soboto 14. t. m. v predavalnici čipkarske šoie nadporočmk g. Pušenjak o svetovnem in domačem političnem položaju. Predavatelj je žel splošno pritrjevanje. Enako predavanje se je vršilo v torek IV. t. m. tudi v Spodnji Idiiji. P asi jen. Preložena uprizoritev Grego-rinovega pasijena »V času ooiskanja« se bo izvedla v nedeljo 22. L ob 19. uri v novi giecalijld dvorani Prosvetnega doma. Za to piireciitev je podaljšana policijska ura. i S P O B 1 i .i i .aa | ŽSK Kermes — nogometni odsek. Pozivam vse j članstvo nogo:r.e:net,a ot'.scl.a. n laair.o kakor čiuiit- prvtija i 'i rezervnega moštva, d x se za-nesijivj udeleži znega sestanka danes ob 0. ua stadionu v Si ški. Sprejemajo se tuul novi čir ni. Po tanku oi.veeeii ueamg na dva gola. NaieJstvo. S. K. Žabjak. Danes obvezen sestanek celo-I kupnega mciiva in podpornih članov v klubski i SOLI pi. ScHic.u, Zabjai 6, ob pol 10. uri dop. : — Vsak četi tek od 2J. t. m. d il j 3 redni trening ' v Tivoliju cd IG. naprej. — Načelnik. Mšitš^m Gradnikov^ grep-ässsitev Mleltelaisonetov Med prevodi so večinoma dela, ki služijo talic- rekoč vsakdanjosti liteiarnega življenja; verjetno je, da bo njihov pomen čez deset iet že znatno manjši ali pa bodo celö pozabljena- S tem nikakor ne mislim slabih knjig, najpovprečnejšega zabavnega slovstva; ne, tuai priznano dobra dela imajo v sodobni velepi odukciji tako, preneki-krat krivično usodo. Manjši del prevodov zavzemajo solsi, ki bi jih mogli uvrstiti standardne stvaritve svetovnega slovstva; le-ti ostanejo še dolgo značilni za svojo dobo in za svoje avtorje. Redki med njimi so prevodi, pri katerih ni pomembno samo to, da uvajajo slavno ime ah nesmrten umotvor, marveč predvsem to, da prinašajo resnično obogatitev domače literature. Z njimi se preizkuša moč in zmogljivost našega jezika, ob njih se meri njegov neu gnani razvoj. Znano je, kaj so pomenili v razvoju slovstvenega jezika prevodi sv. pisma. Homer, Shakespeare, Goethejev »Faust«, Dantejeva »Božanska komedija« in še nekatera dela nadčasovnega pomena sodijo v to vrsto; vsak nov prevod je dogodek v slovstveni kroniki. To velja celö za večja slovstva, kaj šele za manjša, v katerih so taki dogovdki res izredni. Tudi pravkar izišlo slovensko izdajo M i -chelangelovih »Sonetov« v prepesnitvi dr. Alojza Gradnikainv lepem natlsku Narodne tiskarne je treba Epr -jr-ti g pozornostjo, kakrčna gre samo izrednim prevodom. Več razlogov govori za tako ocenitev. Tule so nekateri: Predvsem so »Soneti« dragocen človeški dokument o enem največjih umetnikov zapadnega sveta. Michelangelo Buonarotti (tudi Buonarroti, nikakor pa ne Bounarotti, kakor je zagrešil tiskarski škrat na nekem mestu slovenske izdaje) stoji na prelomu renesančno-barc Sne dobe kot genialni kipar, ßfkar in arhitekt. Njegova osebnost se zla-cgU v ©«nih letih umetnikovega dolgega živ- ljenja ni zadovoljila samo z monumentalni-mi stvaritvami v upodabljajoči umetnosti, marveč si je našla mnogo intimnejši, oseb-nejši izraz, ki je bolj ustrezal umetnikovemu subjektivnemu svetu, valovanju njegovih čustev in od platonizma razgibanih misli: poezijo. Zato najdemo v nji veliko več pristnega Michelar.geiovega duha kakor pa v tako imenovanih objektivnih umetninah: velild Buonarotti nam v verzih govori neposredno, kot človek, kot bitje, ki trpi, ljubi, trepeče in se nadeja, mož, Iti se bojuje z življenjskimi nevšečnostmi, s starostjo in z mislijo na smrt. Toda Micheangelove pesmi se dvigajo tudi nad osebno dokumentarnost: v njih ne cenimo samo izpovedi velikega ltipai-ja in slikarja, marveč tudi pesniške stvaritve kat'eksohen. Res je, da je bil formalno pod vplivom Petrarce — in kdo ni bil tam v Cinejuecentu, če so daljni valovi te velike pesniške sile dosegli ce'io našega Prešerna — in še bolj pod vplivom Danteja, kateremu je v občudovanju epigona posvetil piva dva soneta. Micheangelcvi verzi niso lahki; njegov komentator Rizzi jih primerja z orehi, kjer moraš najprej zlomiti trdo lupino, da prideš do jedra. V izvirniku jih tudi Italijan težko uživa brez komentarja. Toda pod lupino neoriginalne, večkrat tudi neokretne in nejasne forme, pod trdotami in jezikovnimi arhaizmi se skriva sočno jedro; tu utripi je živo srce velikega umetnika in trpečega človeka, ki je vse življenje ječal pod bremenom svojega časa in svojih posebnih razmer, preganjan, izkoriščan, razočaran in vase zaprt, če bi za temi oseD-nimi izpovedmi, kakor jih najdemo večidel v Michelangelovih stihih, ne stala tako izredna in dragocena osebnost, bi morda ne cenili tolikanj te težke in motne, vendar v jedru močne in globoko človeške poezije. Tako pa osebna dokumentarnost povzd'gu-je objektivno vrednost teh stihov. Pesniška dejavnost velikega mojstra je bila dolgo časa komaj znana; njegove rime so bile dostopne zgolj v »popravljeni«, se pravi, iz-pačeni obliki m so se šele v 19. stoletju pojavile v svoji prvotni podobi. (Guastijeva izdaja 1863, dr. Freveva najpopolnejša leta 1897.). šele sedaj je Michelangelo do- končno vstopil tudi v evropsko literaturo kot eden izmed pesniških predstavnikov »jinquecenta, kakor je bil že dolgo na vrini slikarstva in k;paisiva tega rodovitnega in prelomnega stoletja. Kot upodabljalec ln kot pesnik pa se je iz italijanskega kulturnega kroga dvignil v nadčasovno evropsko kulturno dediščino, na katero so ponosni vsi omikani naroui in ki jo moramo vsi varovati. Tretji razlog za povdigo te knjige je prepesnitev. Glede težkoč, ki jih pravajanje Michelangelovih sonetov zastavlja pre .-ajo i-cu, sodi to delo med najzahtevnejše: Dantejeve tercine, Shakespearovi soneti in druiri vrhovi poezije so si v tem zelo blizu. Dr. Gradnik je pripravljal svoj prevod dolga leta, ga izpo'oolnjeval in p lil; ob njeni je preučeval obsežno michelangelovsko literaturo, razne komentatorje in tuje prevode. Skuša! je ohraniti nekatere karakteristike michelangelovskega verza, pri tem pa rešiti kar se da popolno vsebino pesmi in jo pr'-bližati s poudarkom tega, kar je v nji nadčasovno, tudi čutenju današnjega, pesniško rahločutnejšega bralca. Pi imerjal som Gradnikov prevod ob izvirniku s prevodi enega največjih sodobnih namškvh pesnikov R. M. Rilkeja (Dichtungen des Michalaugc-lo, Insel-Bücherei Nr. 496). Taka primerjava je zelo poučna za samo problematiko prevajanja poezije in ure, ki nam minevajo ob nji, so duhovno prav pozitivne, saj nam kažejo iste misli in čustva v zrcalu treh povsem različnih jezikov. Prostor mi žal ne dopušča citatov, ki bi najbolj pokazali rezultat takih primerjav. Le na splošno naj omenim, da Michelange-lova formalno raskava ln dostikrat zelo konkretna, zdaj nazorna, zdaj zabrisano nejasna poezija ni posebno »ležala« novoro-mantičnemb Rilkeju in da se že po svojem značaju znatno bolj prilega Gradniko-vemu pesniškega stilu. Naj navedem samo prvo tercino iz soneta »Veggio nel tuo bel viso, Signior mio« (V obličju tvojem vidim, o gospod): »A quel pietoao fonte, onde siam tutti, / s'assembra ogni beltä, che qua si vede, / piü ch'altra cosa alle persene accorte«. Pri Rilkeju: »Zum Gnadenquell, aus welchem alle stammen, / kommt jede Schönheit. Weil dort mehr s'ch zeigt, / finden sich dort Verständige zusammen.« Poznavalec teh treh jezikov bo brez pridržka priznal, da je Gradnikov prevod najbližji pesniški lepeti izvirnika: »K izvoru blagemu, od koder vsi / izhajamo, lepota ki oči / tuaemske zro jo, zopot se odteka.« V dobesednem proznem pievodu bi se glasili ti stihi: Tistemu vrelcu usmiljenja, odkoder vsi izhajamo, nalikujo sleherna lepota, ki jo vidijo tu (na svetu) bolj kakor vse druge stvari pozorn: ljudje.« Rilke je prva dva stiha prevedel dovolj verno, v tretjem pa so ga »persona accorte« zavedle k okorni rešitvi nnsl ki jo je Gradnik boljše strnil v »tuzemske oči«, ki vidijo lepoto kot od-svit nebeškega usmiljenja (fons pietatis), Potrarcov »fonte di pietade«. Za ta primer nekoliko nakazuje metodo prevajanja pri obeh prevajalcih Michelangela: Gradnik skuša doseči Čim večjo jasnost pesniških misil, pri tem pa kolikor mogoče varuje metaforične in druge posebnosti Michelangela, dokler niso v napotju sodobnemu bralcu, medtem ko Rilke Michelangela ponekod »rilkeizira«, drugod pa se ga oklepa bolj kakor zahteva res pesniški prenos misli in lepot v lupino drugega jezika. Z Gradnikovim prevodom so se ti krilil raz-bičanaga srca, ti prividi umetnika-platoni-ka, te meditacije idealista, iščočega v življenjski stvarnosti samo odsvit večnih idej, močno približali sodobnemu človeku. Ne le prevajalec, tudi naš jezik je s tem odlično izpričal svojo tankočutno prilagodljivost visokim zahtevam take poezije. Prevajalec je slovenskemu bralcu olajšal razumevanje znamenitega dela z uvodom, v katerem prikazuje Mlclielangelovo življenje in delo, a posebej še s pojasnili ob koncu knjige, kjer teh 77 sonetov komentira. Nočem reči, da smo dobili v opremi, Iti je dostojna slavnega Imena, knjigo za vse in vsakogar: Michelangelovi »Soneti« so duhovno dostopni le eliti bralcev. Vsekakor se bo knj'ga uvrstila med standardna dela slovenske prevodne literature, na polico mojstrov, kamor sežeš takrat, ko se ti hoče višin in globin, dušnega kruha, Iti se ne kvari in ki nasiča naš glad po lepoti, skrivnosti in večnosti. Obvestila „Prevoda" NAKAZNICE ZA MLEKO Miadta^ letnikov 1930 do 1935, ki dobiva mleko na nakazila 10—14, 15—18 ln osebe, ki dobivajo mleko na nakazila 65—75 naj dvignejo nova nakazila, ki jih bodo delili uradniki v mlekarnah: 23. t. m. Ambrožič, Bonča Brožič, Drote, Filioič, Gmajnar; 24. t. m. Gruden, Guzelj, Janežič, Jelnikar, Kerin, Korošec; 25. t. m. Kovačič B., Krese, Kroupa, Lupine, Potočnik, Pretnar; 26. t- m. Rupena, Šinkovec, škorianc, špan, Vidmar, Zajec. Nakazila dobe v teh dneh od 7.—10. in od 16.—19. ure. — Predložijo naj živilsko karto za april. Brez nje nakazila ne morejo dobiti ne v mlekarni in ne pozneje v uradu. Zavodd naj obnove nakazila za te upravičence od 23. do 26. t. m. in predložijo nove sezname. DELITEV ZASEKE BOLNIKOM IN DELAVCEM 26. in 27. aprila prejmejo zaseko sa mesec april pri enem spodaj naštetih trgovcev: 1. Bolnki na ljubljanska bolniška nakazila v nakazani količini. 2. Delavci pri težkih in najtežjih delih na dodatno nakaznico »TD« ali »NTD« za april, pretiskano z zelenim »O« (Ljubljana znotraj bloka) ali z eno zeleno črto (Ljubljana zunaj bloka ter občine Ježica. Polje, Dobrunje in Rudnik) ali z dvema zelenima črtama (ostale podeželske občine) 100 g zaseke na odrezek »TD« 12«, oziroma 200 g zaseke na odrezek »NTD 21«. Za ljubljanske občane delijo zaseko trgovci: v Kaviar (Vodnikova 87), Avseo (Bežrlgrad 13), Svetina (Kongresni trg 3), Račar (Sv. Petra 69), šarabor I Zaloška 1), Pengov (Karlovška 19), Marolt (Trnovska 13), Lun der (Rožna dolina c. V/26 ter Nabav-ijalna zadruga usluž. držav, železnic (Cesta 800 let Ljubljane) za svoje člane. Našteti trgovci naj prinesejo posodo za zaseko na klavnico v torek 21. aprila, dvignejo jo pa v sredo 25. aprila popoldne. Zbrane ln nalepljene odrezke predložijo trgovci skupaj z ostaVmi odrezki za april, preostalo zaseko pa vrnejo na klavnico v soboto 28. aprila dopoldne. Delitev zaseke na nakaznice ostalih občin uredijo dotični preskrbovalni uradi. DELITEV ŽIVIL ZA JUHO DELAVCEM Delavci pri težkih m najtežjih delih prejmejo pri svojem stalnem trgovcu na oba odrezka »a« in »h« dodatne živilske nakaznice TD in NTD za mesec april skupno 600 g fižola. RAZDELJEVANJE KROMPIRJA Krompir na odrezek št 33 se dobi še prt naslednjih tvrdkah: Ekonom, Kolodvorska 7; I. Del. konsumno društvo. Kongresni trg, Sv. Petra c. in Zaloška c. in Vič; 2e!ezničarska nabavljalna zadruga. Nabav, zadruga drž. uslužbencev; Konsumno društvo - Vič; štular. Ciril-Metodova 37"d in Oven, Hrenova 19. V sredo dne 25. t. m. se zaključi prodaja krompirja. Prodajna cena je IAr 5.50 za kg. SEMENSKI IvRO'TPIR Radi nastalih prevoznih težkoč ne izgleda. da bi Prevod mogel nabaviti še potrebno količino semenskega krompirja zä naročnike v Ljubljani. Zato prporočamo. da si ga stranke nabavijo same izven Ljubljane, za kar dobijo potrebne dovoljenje za prevoz. Na vsako osebo v družini si "lahko nabavijo po 20 kg krompirja. BELEŽN1CA KOLEDAR Nedelja. 22. aprila: Sotcr !n FTa»et.. Ln;bont!r. Ponedeljek, 23. aprila: Adalbe.t," Vojteh. DD21T»VE LEKARNE Nedelja: Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komotar, Vič-Trža£k* cesta Ponedeljek: Dr. Piccol!, Dunajska oeets 8; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Mcete, Zaloška cesta 47. Nedeljsko dežurno zdravniško službo !ma mestni višji zdravnll: dr. Ivan Lo^or Rimska ceista 7, telefon 21-C6. Zatemnitev od 20.45 do 5.5M DRŽA WO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 22. apr., ob 17.: F Schiller. Marija Stuart. Izven. Cene od 40 ilr navzdol. Igrata ga. Mila šarlčeia in Mira Danilova. Ponedeljek. 23. anr. ob 17.: A. Linhart: Matiček se ženi. Zaldjučcna predstava za šolsko mladino. Torek, 24. apr.: Zaprt». OPERNO GLEDALIŠČE Nedelja, 22. apr. cb 17.: Pr. Lehar: Zemlja «m-h-Ijaja. Opereta. Izvtn. Cene od 60 Lir navzdol. Ponedeljek, 23. apr. ob 17.: Pr. Lehar: Zemlja smehljaja. Zaključena predstava aa delavsuv». Torek, 24. apr.; Zaprto. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA NEDELJA, 22. APRILA: 7.00—7.10: Poroč;l& v nemščini. 7.10—C.00: Veseli zvoki za nedeljsko jutro. S 00—8.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Orgelska glasua. 8.30—3.50: Versko pred-vanje. 8 50—9.00: Poročla v slovenšflnl. 9.C0—10.C0: :Po.:dravl iz domovine«. — Radijski orkester vodi D. M. šijanec. sodeluje Komorni zbor. 10 00—10.15: Poročila v nemSčinl. 10.15—11.30: Osrednji nemški spored. 11.30—12.00: Slovenska ljudska oddaja. 12.00 do 12.30: Nopov-i rporeda — nato opoldanski koncert. 32.30—12 40: Poročila v nemščini in slovenščini 12.40—14.00: Nemški ljudski koncert. 14.00 do 14.10: Poročila v nemš l;it 14.10—15.00 Osrednji nemški spored. 15.00—15.45: Zaželi si kaj. 15.45—16.00:15 minut podeželje — Ing. Ivan Oblak: O konjerpji. 16.00—18.00 Koncert za vojake. Vmfs od 17.00—'.7.15: Poročil» v nerr.ščlnt ln slo-enšč ni. 18 00—19.00: Nesmrtna ^asba nemških ^kl>d teljev. 19.00—19.31: Mali koncert; Kser.lja Vi:'ali — sorraa ln Msri^an L1t?ov5?K — klavir. 19.30—!9.45: Poročla v riovenščin!. 19.45 do 20.00: Kaj prinaša nrihcdnjl teden. 20.00 do 20.15: PoT>č!Ia v nemščini ?015—??.r>0: Osred-rji nemški spored. 22.00—22 15: Poročila v nemščini ln napoved sporeda. 22.iS—23.00: Malo igranfa, m lo plesa-ija. Plpsmi orkester vodi Dušan Prevorš-k. 23.00—24 00: Glasba ti red polno-čto (prenos).__ Naznanjamo žalostno vest. da je naS ljubi mož, oče, stari oče, stric in tast ^ Bertram Götz, računski ravnatelj v p. po daljši bolezni dne 16. aprila 19« na Golniku, previden s tolažili sv. vere. mirno preminul. Žalujoči ostali Globoko potrti naznanjamo, da nas Je za vedno zapustila r.aža ljubljena hčerka ln sestra, gospodična ? PALJAVEC SLAVICA uradnica Pokrajinske uprave Pogreb bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 10. «1 z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. LJubljana, dne 21 aprila 1945. 2aIiijoči oče, s?s*re brata in ostalo sorodstvo v k >JUTRO« WL tf 4 Nedelja, 22. IV. 1945 « , 'V > ^ i Tenorist Slavko Strokel fetrtežt 28. t» m. kot Maks i .Vdisva HeiHsska" v «MU 'ESI uma?.' Člani drame ln Dramskega studia pano. ve za narodne pionirje Goiarjevo veselo->Vdova Rošiinkar današnjo nedeljo 18. mi v Frančiškanski dvoiani. V primeru alarma bo predstava pol ure po končanem alarmu. Naslovno vlogo ima gospa Nada Gabrijeieičeva, Rozmanovega Jane-za pa igra g. Jožo Tornaži-č, ki ga predstavlja naša"slika. P&s©fte Bm veš oljnih rasti!»! Kmetoivaitai se äe enkrat opcoaarjajpy aai. bodisi direktno, bctusi po ofočisu. Pa ne saimo kmetovalcu, ampak tudi iast-niiki vrtov v L.juib!jt?mi in dirugtli krajih se pozivajo, d-a seje jo, kolilkor tega š? niso storili, v čim večjem obsegu sončnice in buče. Lastniki vrtov, ki imajo manj kakor 1 ha obdelane površine, so deležni še posefone ugodnosti, namreč, da prejmejo an vsakih 2 Vt kg oddanega oljnega semena 2 dol aljia, t. j. divaki-at todiiko kaikiar kmetowlci, kö jmetfo več kot 1 ha obdelane zemije. Z zelenfavo na trg! Da W pridelovalci zelenjave pripeljali čim več zgodnjih pi-idelkov na ljubljanski trg, je Kmetijska zbornica v zvezi s sestanki ljubljanskih vrtninarjev določila in preskrbela naslednje vzpodbudne nagrade: L Kdor bo letos prvr postavil na ljubljanski trg (Vodnikov trg) naenkrat vsaj 10 kg špinače lastnega pridelka, bo dobil za nagrado 50 kg apnenega solitra; naslednja dva vrtninarja, ki bosta pripravila za prodajo na Vodnikovem trgu vsaj po 10 kg špinače, dobita po 30 kg apnenega solitra, nato pa nadaljnjih 6 dobaviteljev nagrade so 15 kg amonijevega sulfata. Manj od 0 kg špmače ne prihaja v poštev za nagrado. 2. Za prve pridelke ko*erabice (z listjem) =-ta določeni dve nagradi po 10 kg amonijevega sulfata in 8 nagrad no 10 kg amonijevega sulfata. Za zgodnji korenček (z listjem) se bo podelilo prvim prodajalcem 10 nagrad po 10 kg apnenega solitra in za grah v stročju 10 nagrad po 10 kg apnenega solitra. I Pri vsaki vrtnini, ki naj pride v poštev i za nagrado, mora dobavitelj Dostaviti na i trg hkrati vsaj pc 10 kg pridelka in se ] pred prodaio prijaviti na Vodnikovem trgu j službujočemu tržnemu organu, tako da bo za prodaj namenjeno količino prej pregledal in stehtal mestni tržni oddelek. Nato bo prodajalec takoj dobil pri mestnem tržnem oddelku nakaznico za umetno gnojilo in s to nakaznco bo dvignil gnojilo pri Kmetijski zadrugi v Maistrovi ul. 10. Na področju mestne občine ljubljinske je med vrtninarji mnogo vrlih pridelovalcev, ki se kliub današnjim tržavam trudijo po najboljšh močeh, da bi tudi na majhnih vrtnih zemljiščih pridelali čim več. Zato vabimo vse, da se opisanega nagradnega tekmovanja udeleže v Čim večjem številu — tako bo marsikateri lahko dobil še nekaj izvrstlvh dušičnatih gnojil, ki jih sedaj že povsod zmanjkuje. Imena nagrajenih bodo objavljena v dnevnem časopisju. Kmetijska zbornica. In üemr na cesti Zatemnitveni cas Läden, w začne 23. IV. 1S45 in teče do vštetega 29. IV. 1945, od 20.55 do 5.S5._ F* za potovanja, oprostitve, vse druge vloge in Informacije: Komet«. pisarna ZAJC Lojze, Gledališka 7. Pi-evodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije in posredovanja »SERVIS BIRO«, šelenburgova uL 4, tel. št. 21-09. Ljubljana, 18. aprila. Zlato žensko zapestno uro na zlati zapestnici, sedem napoleondorov, 3 grame čistega zlata, zlat uhan z briliantom, srebra rožn' venec, listnico z 900Ö lirami, paket z velikonočnim »žegnom« itd., vse to lahko najdete na ljubljanskih ulicah, samo srečo morate imetL Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v mesecu marcu letošnjega leta, namreč vsebuje take in podobne predmete. Pozabljivost in ^aztresenost sta znani človeški slabosti. Tudi ljudje, ki v svetu kaj veljajo, mnogokrat niso brez ene teh napak. Tako je bilo v mirnem času in je zdaj v dobi vojnih dogolkov. Najbrž čas in razmere, v katerih živimo, vplivata na to, da so ljudje zadnja leta bolj raztresen-' in oozabljivi, kakor so bili pred vojno, kajti živci premnogih so tako zrahljani, da ni čuda, če pešata spomin in zbranost. Zanimiva je polrobnejša razčlemba seznama izgubljen;h predmetov, ki vsebuje za pretekli mesec 84 postavk. Med drugimi so bile izgubljene po vestnem redu naslad, nje dragocenosti: zlat uhan z briljantom, moška zapestna pokromana ura znamke sOmega«,'srebrn rožni venec, zapestnica iz kroma v cbliki verižice, zlata ženska zapestna ura na zlati zapestnici, srebrna ženska ura, 3 gramii čistega zlata, srebrna zapestna ura in 7 napoleondorov. Na- { dalje vsebuje seznam 7 prijav izgubljenih listnic z vsebino 20.387 lir. Največja iz-j gubi jena vsota je znašala 9000 lir, najmanjša pa Tlir. Denarnico je v mesecu marcu po prijavah na policiji izgubilo 14 oseb z vsebino 12.985 lir. Največji znesek, izgubljen z denarnico vred. je znašal 4435 lir, najmanjši pa 70 lir. Med prijavljenmi izgubljenimi predmeti so tudi tri ročne torbice z 2550 lirami. Lastnica ene je imela 50 pr gotovine, druga 1000 lir, tretja pa 1500 lir. Skupaj je bilo z listn cami, denarnicami in ročnimi torbicamj izgubljenih meseca marca 35.922 lir, poleg tega pa še 28 RM, 31 češkh kron in 70' 'dinarjev. V listnicah in denarnicah ter ročnih torbicah pa hranijo ljudje po večini tudi vsa. ke vrste nakaznice in izkaznice. To je nazorno videt: iz seznama izgubljenih predmetov, ki izkazuje 34 izgubljenih osebnih izkaznic, 17 živilskih nakaznic, 15 pro-pustnic za piehod čez blok, 14 prometnih knjižic za kolesa, 12 evidenčnih tablic od koles, 4 oblačilne izkaznice, 4 železniške legitimacije, 2 nakaznici za mleko, eno družinsko živilsko nakaznico, domobransko legitimacijo, krstni list. dovoljenje za kie-tanje ob alarmu, mesečno tramvajsko karto in 6 drugih legitimacij. Kakor je iz zgoraj navedenih podatkov razvidno, nosijo ljudje po listnicah in denarnicah največ osebnih izkaznic, živilskih nakaznic, pro- pustnic za prehod čez bkk in prometnih knjižic. Manj so v rabi legitimacije stanovskih društev in drugih ustanov. Izguba listn c ali denarnice je več aH manj opiavičljiva in razumljiva, težje pa je razumeti, kako ljudje izgubljajo cele ornote. Seznam izgubljenih predmetov navaja mej drusrim namreč tudi takele stvari: par čevljev. 4 pare nogavic, več dam-skega perila, ovratn k iz skunksa, kartonsko škatlo z otroškim per-lom in obleko, dvoje moških hlač. dvoje aktovk, razen tega pa tudi nekaj manjših stvari, in s -cer domobranski znak. 2 računa svinčnik, listek za popravilo ure. 10 statističn h tablic, 3 vstopnice za ksnematogi af, 4 ključe in več fotografij. Veliko mero raztresenosti pa je bilo treba, da je mogel človek v sedanjih časih pozabiti odnosno izgubti aktovko z velikonočnim žegnom. Na policiji je namreč nekdo prijavil, da je izgubil usnjeno rjavo aktovko, v kateri je bilo mel drugim hleb kruha kos prekajenega mesa in več pir-hov. Upajmo, da je bil najdtelj nenadeja-nega »žegna« prijetno presenečen, nesrečnemu človeku, ki je želodčne dobrote izgubil, pa b lahko vrnil vsaj aktovko. GOSPODARSTVO - Go>podarske vesti iz Španije, španska zunanja trgovina se .fe v preteklem letu skrčila n.i polovico, predvsem zaradi tega, ker je zaradi vojnih dogodkov v drug: polovici leta prenehal promet z Nemčijo. Vrednost španskega izvoza je lani dosegla le 1614 milijonov pezet (prejšnje leto 3009), vrednost uvoza pa je padla na 714 milijonov pezet (1443). Španija je lani izvažala predvsem olive rrande jne. lešnike, alkoholne pijače in železo. Navzlic zmanjšanju prometa z Nemčijo je o;1padio oc! lans'-egj- panske-ra uvoza na promet z Nemčijo 445 mili.ionov pezet ali 15.9T. — Španija Jo morala do leta 1936. vse ladijske motorie uvažati iz inozemstva. V tem let i so pričeli v Španiji sami giaditi velike ladijske motorie do 30C0 kon.isk'h sil. Letos on so zgradili prvi Jpdijr.ki motor tb 7500 konjrk h sil Na tem področju je sedaj šp-.nija docela neodvisna od inozemstva. = Areleške vVrb; zaradi volne. Mrdtem ko so v Zedln n;n držp-ah hudo v kTbe!1. ksko bodo po vojni re-il; vračanje "adprodu' cii' bombaža spričo rastoče nr^l-vdnie bombaž** r Zed'tiJ^n'h državah in vedno večje v porabe umrtnlh tekstilnih vlaken, so v Angliji vznemirjeni zarndl ogromnih zšlog volne, ki =o se nakopičile v Avstraliji in Novi Zelandi.'l. Anglija se ie morala pred leti odločiti, rta odkup' v Avstr&llil in v Novi Zelandi'i nre^ežtTe "Olne in je v t^ku voln^ odkupila 21 milijonov bal. Ker volne zeradi pomanjkanja ladijske tona*» nt bilo mogoče prepeljati in ker ie kot k-nzumsnt odpad'a sk^ra; v=a Evrooa. ie o=talo britpn.='"i vladi wran v Av straliji neprodanih 5 m'Ujonov bal volne. Na-dPlin.Hh 7 mil'jrnov v P.1 'oži nevnovč^no v dru ?ih rro.-'ukcijskih področjih, nlcstl 1 Novi Zel an diji. Te ogromne zaloge ki so v zadnjih letih stalno naraščale, bi zadostoval? n kritje vse svetovne potrošnje skozi »no l"tc Seveda pa Jr pri tem računati še na tekoči prolz^/odnio. Nedavno =o biti v L^ndinv r ^o-iri mod britn.n sko vlad<~- in z->s*opnik' "vs al-'*ib rro'zv 1->lce" vrine, nri katerih "o zaenkrat, razpravlja'' aw> o glavnem vprašanju.. kRko no^tonati «= temi zalogami volne, da ne bi po volni p^lo do no-loma na trrr" z •■o'm za-a''' orev"l'k" oonudbe Avstra'-ki proiT-vajatci volre v'dlh m iskanje zakladov nič drugega kakor iskanje zakladov. Tu pa gre oaiočno za višje namene.« »In če bi vkljub vsemu spet —- —« »Tedaj poj dem d£ Ho Seveda,« jo vzdh- nil Bara j, to bo terjalo precej časa. In vsaka ura je dragocena, dragocenejša ko kdaj, odkar vem, kako stvar siojL« »Poguma vam ne maram jemati, Leks. poskusite torej še enkrat.« Potrudila se je, da bi brez zatikanja izrekla ime, in res ji je nekako uspelo. Ali,« je hlastno nadaljevala, »kaj ne bi bilo bolje, da bi najprej govoril1' s Petersenom ? Tudi ta se je izprva otresal, potem pa sem ga obdelovala toliko časa, da je jel drugače gledati na stvar. Sicer je bil prav Petersen tisti, ki je potrdil pristnost .Mihaelovih' priborov. Or pozna te težke srebrne nože in vilice še s svoje ,Reg:ne'. s katero je plul prejšnje čase pri .Hamburški družbi za prevoze po morju' kot kapitan Morda bi vam Petersen vendarle lahko kaj svetoval?« »Se zgodi. Kje ga dobim?« »Na ,Utvi'. To je Weliencampova jahta. Petersen jo vodi.« »Wellencamp ima svojo lastno jahto?«: »Krasno ladjo, ki vozi več ko 2000 ton. Petnajst vozlov na uro.« mm M e M i , \ .'.:./'■;"'V?"' . ____ GOSPA, mlada, želi na-roc'.titve za pomoč v gostilniški kuhinji ali tudi v gostilna. Naslov v Jutru pod »Začetnica«. 8678-1 "Tt •'"'•" •• " H-«'} , i t i ? !< fin !; i Bi * FRIZERSKO pomočnico sprejmem v stalno službo aii samo kot pomoč. Salon »Ivanka«, Dunfska 15. 8676-la * FRIZERSKA pom. Cnica, «äobra moč. dobi službo ta ko< ali po dogovoru. K -riaič Ludvik, Sv. Jerneja 1. 8S32-la * FOSTREŽNICO. vajeno vseh hišnih del. sprt: mem z dobro oskrbo. Nr.slov v Jutru. 8848-la DELAVCA ali delavko za gospodarska in vrtna dela sprejme A. Sušnik, Z.il^ška cesta 21. 3629-1: » ZOBOTEHNIKA (-co) spre'mem. Naslov v Jutru. 884-1-la * GOSPODINJSKO pomočnico, vajeno kuhe in vseh gospodiniskih del. sprejmem k dvema osebama Naslov v Jutru. 8767-fa * KUHARICO ki opravlja vsa gospodinjska dela. sprejmeta zakonca brez otrok. Naslov v Jutru. 8768-1 a * HLAPCA, zanesljivega, k 1 paru koni, sprejmem. — Naslov v tutru. 8922-la * POSTREŽNICO sprei-mem. Stanovanje T>rost">l Opravilo po dogovoru. — Naslov v Jutru. 8967-la * KUHARICO za gostilno, zanesli ivo, samostojno — sprejmem. Naslov v Tu-tni. 8994-1a * FRIZERKO sprejmem v stolno službo ali kot pomoč Ivafc Mtrlsk, Sv. Petra 7*. fi9">ß-1i wwrmmm WWn ■m PERICA sprejema perilo ns> dorn Naslov v Jutru. 89-17-3 OBLAČTLA, moška in deški, zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. S845-3 FRIZERSKO vajenko, pridno ir. pošteno, sprejme sa-on »Ivanka«, Dunajska 15. 8677-44 VAJENCA za mehanično delavnico m za trgovino tehnične stroke sprejmemo. Ponudbe Jutru pod »3006«. 8766-44 VAJENKO SÜ v-ajeaca takoj sprejmem. Frizerski salon Sever, Ško/ja ulica 6. 8971-44 VAJF.NKO sprejme frizerski salon »Nada«, Igriška 10. 8944-44 VAJENCA za čevljarsko ofcrt sprejmem. Dunajska cesta 53- 8921-44 UČENKO sprejmem. Modno. krojačnica Šter. šiška. 9009-44 BLAGO, boljše, za moške srajce, svileno blago za damsko perilo prodam ah njam. Naslov v Ju-8764-6 RAČ. STROJA Alfa Everest ročni Lit 50.000 in Alfa-£ verebt električni Lit 65.000 sešteva Ina, oba po-polnoma tovarniško nova, prodam. Ponudbe Jutru pod »Pisarna«. 8937-6 SPALNICO iz vezanega lesa, pleskano n. pritličje. 8902-6 OMARO, belo, stropni ele-kti; čai svetilki, bosansko garnituro, zložljivo peč io fotelj prodam. Nasiov v Jutru. 8910-6 DiV AN, dobro ohrani en, io belo obhajilno obleko Za d-klico prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 8911-6 OBLEKO, moško, in domski kostum ter več parov čevljev 5t. 44 prodam. Cesta n« Rožnik 43. 8992-6 VOZIČEK, otroški, športni, predvojni, zelo močan, prodam oz. delno zamenjam. Rožna dolina c. VII, ,St. 4. ČEVLJE ft 36, damske, modre, kombinirane z belim (kačje usnje), skorai nove, m tapetno blago prodam. Marmontova 13. 8987-6 ŠIV. STROJ, skoraj nov, originalni s&inger«, prodam. Dolenjska c. 27/11. 8995-6 SANDALE, damske. štev. 36-39. rjave, prodam. Rimska cesta 13, pritličje, desno. 8997-6 FOTOAPARATA »Roden-stock« na film, z vdelanim daliinomerom in samopro-žilcem, Compur zaklop, vel. 6X9 ali 4.5X6, in »Voigtländer Spiegel reflex« kamero na film 6X9 (12 snimkov 6X6) prodam al» delno zamenjam. Albanska ul. 10/11 (pri bežigrajski gimnaziji) 9001-6 PLAŠČ. 13X2%. za mali italijanski tricikel, prodam. Naslov v Jutru. 9014-6 BLAGO za moške srajce ter nekaj metrov kambri-ka prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutra. 9046-6 PIS. STROJ in rad i 0.1 para t »Telrfiinl.cn« prod m. Rožna dolina, cesta III, št 7. S979-6 RADIOAPARAT. ameri. kanski, osemcevni. v odličnem stanju, proda.m. —■ Marinko Zvezna 1. 8980-6 FOTOAPARAT, madosli-kovni, na 36 posnetkov, opt. 2.9 prodam. Mavec Franjo, Miklošičeva c. 6. 89S2-6 BLAGO, podlogo, moške čevlje perilo, ženske nogavice prodam. Slomškova ul. 7/II, desno. 9023-6 RADIOAPARAT prosim. Ocled danes od 9—12. — Blciweisova 4S/IV. desno. 9022-6 PREPROGE tri, popolnoma nove. »MečuJc:-«, velikost 120X60 to 150X80. vzorec Peking. ugodno prodam ali zameniam. Pod-milščakova 25/pp. 9020-6 PLAŠČ, dežni, damski, s kapuco, za srednio postavo, v dobrem stanja, kn-pim. Ponudbe Jutru r>od: »Nepremočliiv«. 8859-7 KOLO, damsko, v dobiem stanju, kupim, plačam tudi v blagu ali z mizarskimi izdelki. Kogejeva 74. 8893-7 MUZIKALIJE, šolske, rabljene, kupnie knjigarna Glasbene Matice. 8554-7 ŠIV. STROJ z okroglim čolničkom. dobro ohranjen, kupi šivilja. Ponudbe z navedbo 2namke in cene Jutru pod »Potrebujem takoj«. 8932-7 SLIKE: Grohar, Kobilica, Jama, Jakopič, Sternen, Lantus. Laier, samo originalne, kupim. Ponudbe Jutru pod »Zasebnik«. 8876-7 POPELIN, 2 m, bel aii lafe barve, kupim. Samo predvojno blago. Senjca Marija, pri BukSč, igriška 14/111. 8632-7 HLADILNIK (Frigidaire). električni, nov «K dobro ohranjen, kupim ali dam protivrednost. Prešerno*« ulica 44. 8374-7 LJUBLJ. ZVON, tudi posamezne letnike in mesečnike, knpim. Ponudbe Jutru pod »Ljubtj. Zvone. JSM7-7 i »HITROST«, nova trgovina, kupi jedilne servise, vinske servise, jedilne pribore in posamezne nože, vilice, žlice in vse različne steklene predmete. Plača takoi Stritarjeva olica 2. 8390-7 POZOR! Kupujem m prodajam rabljene čevlje. Zamenjam večje in manjše šte viike. Klavžer, Vošnjakova ulica 4. 8418-7 NAKUP in pcodaia vsakovrstnih. predmete». Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 8142-7 SLIKE, samo boljših slovenskih slikarjev, kupi zasebnik. Ponudbe Jutru z navedbo slikarjev pod »Slike«. 8543-7 »HITROST«, nova trgovina, kupi razne umetnine in različne boljše predmete. Plača takoj. Stritarjeva 2. 8391-7 RJUHE, kapne, žimnice, pohištvo, porcelan in drugo kupi trgovina »Ogled«. Mestni trg 3. 8141-7 ZNAMKE, kompl. zbirko ali posamezne partije, kupim. Ponudbe »Jutru« pod »Znamke« 7218-7 SI.OV. KNJIGE. dobre, kurim. Ponudbe lutru pod »Bibliofii«. 7216-7 ROČKE (kante), pločevi naste, kupuje »Petronafta«, A Hmelak, Liubiiana, Ci-ril-Metodova 35a. J-442-7 PREPROGO, perzijsko, kupim brez posredovalca. — Resne ponudbe Jutru pod »Perzer«. 8508-7 SLOVENSKO in tuje leposlovje ter ostale izvirne knjige in prevode — kupuie Janez Dolžan — knjigarna, Stritarie\a ul. 407-7 ZNAMKE vsakovrstne, tudi pokrajinske, kupim. Ponudbe Jutru pod »Izredna prilika«. 8459-7 STEKLENICE vseh vrst pletenke, šiviljske odpadke. pločevinaste sode. vsakovrsten papir m tehnič- ; ne predmete stalno kupuie j ter plača najbolje Metalia. , Gosposvetska 16, tel. 32-88 ; — nasproti Delavskega do. ' ma. J-448-7 j KRAM. Modro ptico m : druge knjise. samo do- ' bro ohranjene. kupi knjigarna Žužek, pa- LEČE za naočnike za da- iekovidnost št. 2% diop. kupim aH dam protivrednost. Kandare. Škrabčeva ul. % pri Mestni vrtnariji. 8896-7 REZKALNIK, verižna (Ketten freser), v dobrem stsaju, kupim aii zamenjam za protivrednost. Kogejeva 74. 3895-7 »SIGNAL«, rerijo, letnik 1941 ali 1942, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Signal«. 8804-7 APARAT, sušilni (Haubo o-iotorno), nov ali rabljen, kupim. Ponudbe Jutru pod »Motorna Hauba«. 9016-7 STOLE, vrtne, in namizne prte kupimo. Gostilna» Cankarjevo nabrežje 15. 9025-7 GALICO, modTo, kupim vsako količino. Gostilna, Cankarjevo nabrežje 15. 9024-7 BLAGO, rjav" *Li dr«ip. enobarvno, 1.50—2 m, kupim. Ponudbe Jutru pod: »Zmerna cena«. 9019-7 ri rj(nn?n)m 2a protivrednost. — Šifra. Knezi Koclja 4, pritličje, desno. 89^2-8 KURIVO. 100 ke. zamenjam. Naslov v Jutru. 8962-8 GOIZERTE «ft. 35. lep drap plaščelc z« 5—-6 letnega m obhaiilno obleko za 8 do 10 letnega zameniam za protivrednost. Naslov v tu. tra. 8945-8 OBLEKE, kopalne, volnene, in ženske čme čevKe št. 38, zelen Hiš, rjuhe, ksrpne. vse predvojno blatso, čisto in novo, zamenjam. Ocrled 22. aprila od 16—18. Rožna ulica it. 21 n. 8738-8 »SIOV. ČEBELAR«. 36 let-rvikov, zamenjam za protivrednost. Pooodbe »Jutru« pod »ZbiHo»«. 8794-8 ČEVT.JE. It 39^. čmo-bele. zameniam za črne. čemiS St. 39. Zalaznilc. Gate. Ti 6/n. 8329-8 5TVAL. STROJ bofefti, », ohnmtcn. ffitncftp ni sc pcotivie<}-nort. Tvctiäwt T., Trih?fei c. 79. 890"-8 DRVA. bukova. ZlflWftfAfl! 2a moBco lmio Pomi obrti iščem. Naslov v 8909-17 Igrr-^ : • y ■ t .'».»pi j STANOVANJE, dvo. ali enosobno s kabinetom, iščem ali zamenjam enosobno s prit-künami v bližini tramvaia in cerkve, za zgoraj imenovanega. Ponudbe Jutra pod »Nizka najemnina«. 9026-2 la SOBO. opremljeno. na sončnem kraju, išče-m za t--koj. Por.udbe Jutru pod »Mirna«. 885R-23a SOBICO, majhno, preprosto. iščem adi pa grem tudi kot sostanovalka. Sem na razpolago tudi za de'no pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe Jutru pod »Mirna«. 8635-23a GARSONIERO ali sobo s kopalnico, v središču, išče mlad poročnj par. Točno plačam, ev. odkupim rudi dobro ohranjeno pohištvo. Naslov se izve pri blagaj-ničarki buffeja »Slon«. 8844-23a PARCELO v izmeri 1400 kv. m, za vilski sistem, v bližin; pokrajinske uprave in na vzhodni strani, prodam. Reaütetna pisarna Zaiec Andrej, Tavčarjeva ul. 10. 8732-20 ETAŽO, ev. več novejše moderno zidane hiše v bližini Tivoüja, komfortna, sončna stanovanja, prodam po 3,000.000 lir ev. ceneje. Ponudbe Jutra pod: »Zaputčina«. 9013-20 KLAVIKJE «trokovnja »k*, popravlja :n ugia šuje F'rva IsranJska iz delovalnlca klavirjev LJubljana Pri voz 10. — Telefon 33-40 J -402 37 GOSPO iz D. M. v Polju, ki je med nakupom štirih parov nogavic vzela dne 14. aprila pri Prelogu. Židovska ulica, oblačilne nakaznice, drugič opozarjam, da iih istotam vme in se s tem izogne nepri letnim posledicam. 8901-37 ROKAVICO, damsko, rjavo, usnjeno, z belim pre-šivom, sem izgubila dne 18. aprila od Rimske ceste mimo vseučiliške kniiž-mice po Gosposki mimo Preloga v Židovsko ulico. Najditeli bo nagraien z na turalijjmi. Naslov v Jutru. 9018-37 ROKAVICO, sivo in tem-nomodro, sem izgubila. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v gostilni Kmet. Gosposvetska cesta 8. 9017-37 PERO, nalivno, sem našla v tivolskem parku. Naslov najditelja v Jutru. 9015-37 OGLAŠEVALEC glacovir-jeV, Juräsck. Zrinjskega 7 TI telefon 39-23. VERIŽICO, zlato, s križcem in obeskom N 1941, sem izgubila. Drag begunski spomin. Vrnite prosim proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 9021-37 KINEMATOGRAFI KINO SLOGA: »Noč v Benetkah«. Ob 15., 17. In 19. uri. KINO UNION: Mala prestolnica. Fritz Odemar, LH Dagover. Predstave ob 15., 17. ln 19. url. KINO MATICA: Stena mojih sanj. Ob 15-, 17. ln 19. url. KINO MOSTE, tel. 29-18. »Ob zvokih glasbe«, Ilse Werner. Delavnik ob 19., nedelja ob 15-, 17. ln 19. url. Predprodaja od 9. do 11. vre. KUPIM TAKOJ lokomobilni parni stroj 15 do 20 m2 tutrSne površine, 8 do 12 atmosfer Ponudbe pod V »DOBREM STANJU« na oddelek »JOTBM J-799-1 t Potrti neizmerne žalosti -porod:mo, d.-, dotrpel v 60. k tn ; ta osti naš fr no ljubljen! mož, predragi atek. brat, stric ln svak, gospod FRAX.TO POLAX ~ Ohranimo mu lep spomin! žalnjoča žena Iva roj. Gomzi. in r»-roci ■BHBBw^sEees^Ä Ä.:^;: *~>wmM mam t Kot žrtev letalskega napada je umrl v starosti 23 let naš nepozabni sin, brat, bratranec in nečak, gospod LEOPOLD CAJ.iPA ur.iteljiščn ik • Pokopali ga bemo n.i domačem pokopališču v št. Jerneju na Dolenjskem. žalujoči: Anica, mama; Ivan. oče: EvlaMJa. tn Erna, sestri: Bojan, brat; rodbina Kramaršič V Za vedno nas je zapustil v 77. letu naš srčno ljubljeni in predobri mož, oče in f dedek, gospod GABKOVSEK FRANC trg. potnik Nepozabnega po' oj. i' a bomo spremili k večnemu počitku v tore'.r. 24. t. m., ob pol 9. url sc-čal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. žalujoči o;tali mammmmmmmammm^s^^Käaa f Umrla nam je naša mama. rospa MARIJA KRUHA t? rej PIŠKUR ■ vdova no sod ofic/aln Pogreb bo v ponedeljek, ob po' 9. nri z Zal, iz kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. as-r. 1945. žalujoči : Zdenka, hčertca; Dragica, se^-t-a: dr. Ludvik Leskovar. nečak in ostalo sorodstvo Dotrpel ie naš ne zmerno dobr: mož, oče, brat ln svak, gospod Ing. JANKO MACKGVSEK mestni višji gradbeni svetnik Ohranimo mu svetel spomin! Maša zadušnica se bo brala v četrtek dne 26. aprila 1945, ob 8. url v cerkvi Marijinega Oznanjen ia. Ljubljana, dne 21. anrila 5945. Meta Mačkovšek v imenu otrok in vseg< sorodstva Kot žrtev letalskega napaeJa me je v 67. letu starosti z p.-.soil moj nenadomest; 1 :Vi 1 nad vse ljubljeni soprog, stric in svak. gospod FRANC KOM posestnih Pogreb bo 22. t. m. ob -8. uri na farno pokopališče na Grosupljem. žalujoča soproca Mara in ostalo sorodstvo zTin^AS^v^m. O nepozabno, zlato ženo, mamico, sestro, teto ln svakinjo, BOSP° MARIJO KAISER obsuli s cvetjem, ji poklonili vence. Jo spremni v njen poslednji domek in nam ob strašnem udarcu usode stali ob strani, ;s':rena hvala. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek ob 9. v frančiškanski cerkvi. * Kaiserjevi_ f^f^^T^:sočustvovali ob pojernanju življenja in ob bridki izgubi najine ljube mame. gospe ROZE MAI CEN jo spremili na n;eni zadnji noti ter ji poklonili cvetja, posebno še g. dr. špornu za njegov požrtvovalni trud. prisrčna hvala. LJubljana, dne 21. anrila 1945. __Ro7a ir» dr. Martin Maicen ZAHVALA vsem. ki ste soremili k večnem» počitku mojega dra^ena soproga, rospoda BRAZA ADOLFA poštn. insnektorja v pok. Zahvaljujem se tudi pevcem za ganljiv« ža-lostlnke ln darovalcem cvetja. — Sv. maša zadušnica bo v r>onede!1ek. ?3. t. m., ob 7. uri pri oltarju sv. Križa v cerkvi Marijinega Opn.njenja. »alof^ča F a n i B r * z Za uredništvo: Milan Zadnek. — Za izdajatelja: Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran. — Za inseratni del: Ljubociir Volčič.