Uredniška priloga „Kmetovalcu“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 23. V Ljubljani, 15. decembra 1889. Letnik II.
Sadno drevje v cvetličnih loncih.
Prav priporočila vredna ter zelo poučna in zabavna je vzgoja sadnega drevja v cvetličnih loncih. V ta namen pristoje najbolj jablani, hruške, pa tudi razno koščičasto sadje, kakor breskve, marelice, češplje in črešnje. Koščičasto sadno drevje v loncih ni toliko trpežno in rodno kolikor peškasto. Za vzgojo v loncih odberi enoletne požlahtnjence, in sicer jablani na ivanovo jabolko, hruške pa na kutino cepljene. Podloge naj bodo dobro ukoreninjene. Te cepljence pa sadi spomladi v 20 do 25 clm široke lonce, napolnjene z zmesjo od najboljše vrtne zemlje, nekaj svišča in preko '/,0 ilovice, ter primešaj še nekoliko rožja, t. j. odpadkov od rogov, ali	pa kostne moke.	Vsajeno drevje skrajšaj	na 40 do 50 visokosti.
Poganjke	iz	gorenjih popov porabi za krono, niže	pa odstrani. Drugi pomlad
skrajšaj vse	poganjke, ki	so namenjeni za krono,	na dva 2 do 3 pope. Tudi
prihodnja leta delaj tako in glej, da daš kroni obliko krogle ali piramide.
Pri sajenji skrbi za dober odtok vode, in sicer s tem, da naložiš na od-cedilno luknjo lonca do 3 cfm visoko črepinj. Drevesce vsadi tako, da pride koreninski vrat v površje zemlje. Lonca ne napolni popolnoma, ampak praznega ostani še kake	3	do 4 od	vrha. Pred saditvijo poreži vse bolne, nagnile in
poškodovane korenine prav gladko in skrajšaj vse močne korenine za toliko, da morejo lahko v lonec. Na sklado od črepinj deni toliko prsti, da je potem na njo postavljeno drevesece v prej omenjeni legi. Na korenine in ravno tako tudi vmes in pod korenine naspi prsti, potem jih pritisni in lonec pomajaj, da se zemlja dobro uleže. En dan ali dva dni po saditvi prav dobro prilij. Drevesca v loncih postavi potem na kak zaveten kraj, ki pa prihajata do njega zrak in solnce in kjer jih lahko mraza varuješ. Loncev ne postavljaj na golo zemljo, ampak jim kaj podloži, da ne morejo črvi vanje lesti.
Po	leti	obščipaj poganjke, dokler	ne olesone, od 10 do 12 ‘jm	dolgosti, to
jim	pospešuje	rodnost. Vselej,	kadar je	zemlja suha, moraš jo dobro	zaliti; ako
to zamudiš, osiplje se cvetje, ali pa odpada sadje.
Če	si tudi kostne moke ali rožja	primešal, vender je dobro,	rodovitnemu
drevju še	po	leti gnojiti. Zato je najbolj	pripraven kak umeten gnoj,	v vodi raz-
topljen. Ako hočeš dobiti posebno velike plodove, pusti po majhnih drevescih kakih 5 do 6, po večih 15 do 20 plodov.
Pozno jeseni, ko listje odpada, vzemi drevesca iz loncev in vsadi jih v zemljo s prstjo vred. S tem se zemlja očisti in odpočije, drevo pa ostane rodno. Prihodnjo spomlad pa vsadi drevesca zopet v lonce, tedaj odstrani nekaj stare prsti izmed korenin in jo nadomesti s svežo in rodovitno.
90
Sadna stiskalnica.
Da se pri nas sadjarstvo marsikje še slabo izplačuje, prihaja od tod, ker hočejo sadje le sveže v denar spraviti, a vender je marsikterikrat za njo več dobiti, ako mu damo drugo obliko.
Dva glavna načina sta, kako se sadje pretvori in pretvorjeno spravi v denar, namreč sušilo in napravljanje zgoščenega sadnega soka. Tako pretvorjeno sadje moreš, kadar je, t. j. skozi celo leto, spraviti v denar, vsled tega lahko počakaš najboljšega kupa, izdelek lahko daleč proč pošiljaš in ni se ti bati, da se pokvari.
Za napravljanje zgoščenega sadnega soka (čežane, praže, malinovca i. t. d.) rabijo primerne stiskalnice. Podoba 44. kaže tako stiskalnico, katero more narediti vsak vaški mizar ali tesar. Podoba je toliko jasna, da ni treba posebnega popisa, le toliko omenjamo, da se dno iztika in da bodi kakor tudi vzvod iz trdega, na pr. bukovega lesa. Velikost stiskalnice ravna se po tem, po koliko mislimo napravljati izdelka. Primerna je taka stiskalnica, ki ima 30 %, širok in 80 cjm globok obod, ki se da iz stola jemati in snažiti. Taka stisne uže precej sadja in ob enem ne potrebuje nobene posebne sile.
„Der Oeconom.“
Nekaj o hranitvi sadja.
Ljudje semtortja tožijo:	„Letos ne volja sadje nič, o božiči so bila moja
najlepša jabolka uže nagnila.“ Zopet drugi: „Moje sadje je uže velo in suho.“ Tretji mrmra: „Moje sadje se je navzelo neprijetnega okusa, nihče ga ne kupi.“
Tako bodo ljudje vsako leto tožili, če so ne izpametnjejo in ne popuste nekaterih starih navad ter se poprimejo novega načina sadje hraniti. Ta način je zelo priprost, kakor bi ga natura sama bila zaukazala. Najprvo je, da sadje o pravem času potrgamo. Zastonj je sveži sad hraniti, če ni dozorel. Nezreli sad začne kmalu v peškah gniti, uvene in se skrči v majhen klopčič. Nadalje moramo sadje opazno trgati, najbolje z roko. Res je, nekaterim trdnim zimskim jabolkom ne škoduje. Drugače pa je zastran žlahtnih, sočnatih jabolk in hrušek. Njim škoduje najmanjše obtolčenje. Ob najneznatnejši rani, katere še s prostim očesom ne opazimo, začne goba rasti, t. j. sad začne gniti.
Zatem treba sad lepo razvrstiti in vsa slabejša, od črva navrtana jabolka itd. odbrati ter jih pustiti 14 dni, da se izhlape. Potem šele jih spravimo v
91
shrambo. In to je najvažnejše delo. Shramba bodi le srednje suha ter v njej enakomerna temperatura 1 — 5° R. Zakaj nam jabolka po sobah ne ostajejo dolgo čvrsta? Prav zato ne, ker so ali presušne, ali pretople, ali se temperatura po njih prepogosto izpremenjava: kajti v presušnih sobah sad prehitro uvene in se skrči, v pretopilih rado gnije, v premrzlih pa zmrzne. Veliko boljše sadne shrambe so kleti, zlasti če so dovolj globoke in če je v dnu pesek ali ilovica, ki vode ne propušča.
Sedaj moramo še skrbeti, da ne bode v kleti pretoplo, premokro in nič prepiha; kajti to troje je največ krivo, da se tudi po kleteh sad ne ohrani. Tudi drugih takšnih reči, ki gnilobo pospešujejo, ne smemo v kleti imeti. Niso pa sadjarji vsi enih misli, je li v kleti boljše sad prosto po deskah razložiti ali ga v sode vložiti. l’o deskah razpoloženo sadje moremo vsak čas pregledovati in gnilo odbirati, v sodih pa se dalje ohrani sadež, kor ne moreta svetloba in zrak toliko vplivati,
Kdor po razloženem načinu ravna, ta bo sadje skoraj celo leto ohranil sveže in sočnato ali za domačo porabo ali za prodaj. Tako lahko pričaka cene, ki je dvakrat, trikrat, petkrat veča nego jeseni. Marsikteri sadjar, ki je modro hranil po razloženem načinu sadje, postal je ščasoma bogat mož.
Pogovor županov s kmetovalcem o pokončevanji mrčesja
po sadovnjakih.
Kmetovalec: Smem li vprašati, kaj je na črni deski zopet naznanjeno?
Župan: Ukaz, da se morajo goseničje zalege z dreves po zimi otrebiti.
Kmetovalec: Torej zopet nov ukaz; naposled nam še zaukažejo, koliko telet sme kdo imeti ali ovac!
Župan: Koliko živine da kdo ima, to je popolnoma njegova reč. Ako pa gosenice v Vašem sadovnjaku meni nič tebi nič izležejo, ne bodo ostajale samo pri Vas, ampak napadale bodo tudi sosednje sadovnjake in narejale veliko škode.
Kmetovalec: Kdo se bode za vsako reč posebe brigal? Pokončevanje gosenic prepustimo slobodno ptičem.
Župan: Vprašanje, bode li v prihodnje naše sadje prospevalo, da bo kaj pridelka za prodaj, je zelo važno. Marsikateri srednji in manjši posestnik more si pomagati le, če kaj sadja proda. Ptičev je	zadnjih	20 — 30	let vedno	menj,
sadnega drevja pa od leta do leta več, Ako bi	torej kmetovalci sedaj roke križem
držali, ni se nadejati dobrih sadnih letin.
Kmetovalec: Lenuharil nisem svoje žive dni nikoli. Ne bi se torej branil za pokončanje drevesnego mrčesja nekaj storiti, ko bi le vedel, kako bi mu do živega mogel priti!
Župan: Le poglodite malo okolo sebe, kaj vidite ?
Kmetovalec: No, dolg drog pa na njem skrivljeno železo.
Župan: S tem orodjem zelo lahko z dreves potegnemo zalege gosenice zla-toritke, drevesnega belina, glogovega zavijača in drugih metuljev, čijih nedorasle gosenice se zapredejo po vejicah. Sicer pa ne	vidim v	svojem	sadovnjaku	nikjer
goseničjih zaleg, bržčas zato ne, ker sem jih vsako zimo	marljivo	trebil od 1.	1868
dalje, ko je obveljala dotična deželska postava.
Kmetovalec: čemu so pa te le ščeti iz jeklenega žičja (drata)?
92
Župan: Te so posebne vrednosti. Poprej so s strgačami drevesom skorjo strgali, škodovali jim, pa vender niso povsod goseničjim zalegam po razpoklinah mogli do živega. Z novimi ščetmi se pa vse delo prav dobro opravlja. Starejša drevesa treba poprej z milnico ali z lugom namočiti, da se jim mah in lišaji laže odpravijo. Jajčka metulja zavijača so kakor prstan nabrana okolo posameznih vejic ter se ne dajo lahko strebiti. Treba torej vejico odrezati.
Kmetovalec: Drugega orodja ni treba?
Župan: To orodje, katero vidite, zadostuje zoper najhujše škodljivce sadnemu drevju. Pozneje treba seveda še drugih pomočkov.
Kmetovalec: Smem li zopet priti, gospod župan ?
Župan: Slobodno, kolikorkrati le hočete.
Raznotere vrtnarske reči.
Šparglje moreš po zimi imeti, ako tako le ravnaš: V kleti naspi do 1 na debelo gnoja in listja ter naspi na to 20 % dobre prsti. Na prst postavi štiri- do petletne špargljeve rastline in jih 25 visoko z zemljo zaspi. Ker te rastline ne poganjajo močno, moraš jih precej na gosto saditi. Zemljo poškropi, če treba, z gorko vodo, in pridelal bodeš prav finih špargljev, kateri postanejo, ker rasto v temini, zelo dolgi.
Naj li trnje po podlogah za rože odstranimo? Za rože je bolje, ako ostane trnje, ker so gole podloge občutljivejše proti mrazu in vetrovom. To pa prihaja od tod, ker trnje odstranimo s silo in zato poškodujemo manj ali bolj tudi lubad. Ako pa trnje odpade samo, ali če je odstranimo tako z nožem, da ga ostane še nekaj po deblu, pa nima to nobenih slabih nasledkov, marveč je s takimi podlogami potem pripravneje ravnati.
Koliko troskov in dohodkov daje sadovnjak. Troški: Kupljeno drevo stane 50 kr. povprek, jama 5 kr., kol 15 kr., slama za ovitek, kompost, trnje povprek 10 kr., saditev 20 kr,, obrezovanje 5 kr. (torej 45 kr. v devetih letih), troški za naslednjih 10 let za narejanje drevesnih okopavnih kolobaror itd. 6 x 10	=	60	kr., naposled	za	nadalejšnjih	40 let eno drevo po	3	gld.,	vkup
5 gld. 6	kr.	Na	1 oralo gre	60	dreves, torej	60 X 5'6 = 303	gld. 60 kr.
Toliko stane sadovnjak. Dohodki: Les je toliko vreden, kolikor smo za drevo dali. Od 1. do 10. leta nimamo nobenih dohodkov, od 10. do 20. leta začne večina dreves roditi, povprek daje drevo po 40 kr., torej 10 X 40 kr. = 4 gld., od 20. do 30.	leta narašča	drevo in daje	povprek 1 drevo po	1	gld.,	torej
10 X 1	=	10	gld , od 30.	do	40 leta so	drevesa najkrepkejša	in	daje	drevo
povprek po 2'/4 gld. na leto, torej 10 X 2'/„ = 25 gld., od 40. do 50. leta drevo uže peša in daje povprek po 2 gld., torej 2 X 10 = 20 gld., od 50. do 60. leta rodi uže slabo, suši se in daje povprek po 1 '/2 gld., torej 1 X 10 = 15 gld., vkup 74 gld. Po tem takem daje drevo povprek na leto po 1 gld. 33 kr. in 1 oralo 79 gld. 80 kr. in v 69 letih 79 80 X 60 — 4788 gld.
Da ne odpadajo cvetni popki rastlinam v sobi ali v cvetličnjaku, moraš večkrat poškropiti tudi listje z vodo, katera nadomestnje prepotrebno -roso. Cvetlice na mrzlem oknu poškropi z mlačno vodo. Na ta način ohraniš rastline čvrste, in cveto ti obilo.
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Odgovorni urednik Gustav Pire.	Tisk J. Blaznikovih naslednikov.