A >» Poštnina plačana » gotovini ^ ^ J"*! Leto XX., št. 205 —* ' Jpravnistvo -luouana, Nnatlievo L - I eletor štev 3122. 3123 3124 3126 3126 aseratm oddeiek: Ljubljana Selen- burgovo ut. — Tel 3492 ir 2492 ^družnica Maribor: 3rajski trg št. 7. Telefon št 2456. •'odruimcc Celie Kocenovo ulica ' Telefon št 190. Računi ori oošl ček. zavodih: ljub Ijana št. 11.842, Praqa čislo 78.18C Wien ?t 105.241 Ljubljana, nedelja j. septembra 1939 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo« .jobljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. en poskus za rešitev miru Hčera I popoldne ie Mussolini stavil posredovalni predlog. nai se takoi ustavilo polisko-nemški boii ter sklice konferenca Poliske in velesil razen Rusiie Ljubljana, 2. sept. Danes popoldne so bile oči sveta uprte v London in Pariz. Angleška in francoska zbornica sta se sestali. Naznanjeno je bilo, da sta veleposlanika Francije in Anglije snoči izvršila v Berlinu nekako ultimativno demaršoz zahtevo, da Nemčija umakne svoje čete s poljskega ozemlja. V slučaju ne-povoljnega odgovora sta imela zahtevati svoje diplomatske listine in zapustiti London. Računalo se je, da bc nemški odgovor dan do danes popoldne in da bo verjetno negativen. In tako je ves svet pričakoval, da imamo še tekom nocojšnjega večera ali jutri evropsko konflagracijo. Medtem se je seja angleškega parlamenta, ki se je sestal ob 3. odlagala od ure do ure. Od ure do ure so angleške radio-stanice naznanjale javnosti, da Nemčija še ni odgovorila. Proti 6. zve čer se je razširila v Londonu in Parizu senzacionalna vest. Mussolini je nastopil kot posrednik v trenutku, ko se je zdelo, da so vsa diplomatska sredstva že izčrpana in da imajo besedo le še topovi. Mussolini je predložil ustavi tev sovražnosti na vzhodu in sklicanje peterih neposredno zainteresiranih držav: Nemčije, Poljske, Italije, Anglije in. Francije na konferenco, ki bi naj rešila polisko-nemški spor. V Mussolini je vem predlogu sta dva elementa, ki sta načelnega značaja. Prvo: Nemci bi v slučaju sorejetia tega predloga ostali v posesti že zavzetega poljskega ozemlja, drugo: sklicanje konference bi imelo za predpostavko, da se priznajo Hitlerjeve zahteve kot osnova za pogajanja. Kar senzacij onalno je tudi dejstvo, da Mussolini ne predvideva udeležbe Rusije. Anglija in Francija visoko cenita italijanske napore, da se še v zadnjem trenutku očuva mir ali očitno odklanjata možnost novega Miinchena. Zato sta sicer pozdravili Mussolinijev predlog, toda vezali sta svoj pristanek očividno v sporazumu s Poljsko na zelo jasne predpogoje. Ne samo ustavitev sovražnosti. temveč takojšnja umaknitev nemških čet preko nemške državne meje, tako se glasi odgovor. Francija in Anglija dostavljata, da tudi že izvršene priključitve Gdanska k nemškemu rajhu ne moreta priznati. Konferenca je mogoča, toda le, če jo Poljska želi in s predpostavko, da se na njej eventualno doseženi sporazum postavi ped mednarodno garancijo. Kakor je videti gredo angleško-fran-coski protipredlogi na obnovitev stanja pred priključitvijo Gdanska in pred izročitvijo nemškega predloga za sporazum s Poljsko. Nastaja vprašanje, ali je Italija storila svoj predlog iz lastne pobude, ali v sporazumu z Nemčijo. V prvem primeru bi smeli pripisati italijanski pobudi senzacionalen pomen, kajti ž njo je zvezano prestižno vprašanje Italije in bi neuspeh te akcije gotovo ne ostal brez posledic za italijansko-nemško sodelovanje. V drugem primeru bi šlo za posredovanje predvsem odložilnega značaja. Mussolinijev predlog je bil seveda dostavljen tudi nemški vladi. Berlinski odgovor do poznih večernih ur še ni bil znan. Anglija in Francija pa sta medtem v stikih, da določita termin, do katerega bosta zahtevali nemški umik s poljskega ozemlja. Šele po tem umiku bi Nemčijo in Poljsko, seveda pa »v obliki, ki naj varuje življenjske interese Poljske in prevzeta iamstva«, kakor je to angleška vlada od vsega začetka zahtevala. Danes je angleška vlada objavila »Belo knjigo« z dokumenti o pogajanjih med Londonom in Berlinom v dneh od 22. do 31. avgusta tega leta. V njih angleška vlada z dokumenti ugotavlja, da niti njei niti poljski vladi nemški predlogi za mirno ureditev spora niso bili sporočeni na način, da bi se še mogla začeti neposredna pogajanja med Berlinom in Varšavo, ker je veleposlanik Henderson prejel pismen dokument o njih šele nekaj hipov pred njih objavo po nemškem radiu v četrtek zvečer, ko jih ni mogel več sporočiti v Varšavo, ker so bile med tem telefonske zveze s Poljsko že prekinjene. Postani in ostani član Vodnikove družbe! London, 2. septembra Ob 19.40 je govoril v lordski zbornici zunanji minister lord Halifax, ki je dejal: Angleška in francoska vlada doslej na svoje svarilne predloge, hi sta jih dostavili snoči nemški vladi, še nista prejeli nobenega odgovora. Mogoče je, da je ta odložitev odgovora v zvezi s predlogom, ki ga je stavila italijanska vlada, da naj namreč sovražnosti takoj prenehajo I n da naj se sestane takoj konferenca Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Poljske, Cenimo italijanski predlog, toda ne moremo sodelovati na konferenci, dokler je v teku nemška invazija na Poljsko in bombardiranje poljskih mest. Nemčija stremi za enostransko ureditvijo spora potom sile. Angleška vlada bo morala preiti k akciji, če se Nemci tahoj ne umaknejo s Poljske. Angleška vlada je v konzultaciji s francosko vlado glede določitve časa, do katerega mora zvedeti, ali je Nemčija voljna, da se umakne, če se Nemci umaknejo, je Anglija pripravljena še vedno smatrati, da je pozicija ista, kakor pred prekoračenjem poljske meje. Potem so odprta vrata za diskusijo med Nemčijo in Poljsko v obliki, ki naj varuje življenjske interese Poljske in prevzete garancije. Če hočeta Nemčija in Poljska, da druge sile sodelujejo pri diskusiji, smo pripravljeni to odobriti. Ne priznamo veljavnosti in osnovanosti odloči tve o priključitvi Gdanska, kakor tudi ne nemške akcije v tej smeri. Nemška akcija je zadnji korak v enostranskem porabljanju mednarodnih inštrumentov. Glede Gdanska so brezpogojno potrebna samo pogajanja. Lord Hali£ax je končal izjavo, da bo mogel dati jutri na ponovni seji zbornice izčrpne]so izjavo. Enako izjavo je podal ministrski predsednik Chamberlain zvečer tudi na seji spodnje zbornice. Potek se] Gfitt London, 2. sept. br. V Foreign offi-ceu so danes ves dopoldan nestrpno pričakovali odgovor nemške vlade na včerajšnjo angleško demaršo. Pričakovali so namreč, da bo prispel odgovor že dopoldne, da ga bo angleški ožji kabinet lahko še pred sejo obeh zbornic proučil in da bosta potem Chamberlain in Halifax v parlamentu lahko podala končne izjave o odločitvi Velike Britanije glede na vojno med Poljsko in Nemčijo. Odgovora pa dopoldne še ni bilo. Zaradi tega se je tudi zasedanje obeh zbornic nekoliko zavleklo. Medtem je imel ministrski predsednik Chamberlain danes dopoldne daljša razgovora z ministrom Samuelom Hoareom in namestnikom obolelega voditelja delavske opozicije Attleeja, Grennwoodom. Ob 11. dopoldne je prišel na Downing Street tudi zunanji minister lord Halifax. Minister za do-minione Inskip pa je v dopoldanskih urah zastopnike dominionov informiral o včerajšnji demarši v Berlinu in o položaju, ki je nastal po njej. Chamberlain je pozneje sprejel tudi kanadskega ministrskega predsednika Macken-zia, ki mu je sporočil, da je kanadska vlada izdala glede na splošno vojno nevarnost v Evropi in na ir*?nost, da se tudi Anglija zaplete vanjo, enake ukrepe, kakor jih je izdala 1. 1914. Kanada ho tudi tokrat trdno ob strani matične države. Ob 15. se je sestala poslanska zbornica. Dnevnega reda in interpelacij ni bilo. Takoj spočetka bi moral ministrski predsednik Chamberlain podati napovedano izjavo o mednarodnem položaju in predvsem o rezultatu angleške demarše v Berlinu. To pa se ni zgodilo, nego je notranji minister John Simon izjavil, da bo ministrski predsednik govoril šele pozneje. Tudi v gornji zbornici zunanji minister Halifax ni podal enako napovedane izjave, nego je kratko dejal, da še nima zbranih vseh informacij in da bo zaradi tega govoril pozneje. Seja gornje zbornice je bila odgodena do poznega popoldneva. Vatikan še ni opustil vseh nad Vatikan, 2. septembra. AA. (Havas). Zadnji dogodki so izzvali bolesten odmev v Vatikanu. Vse do zadnjega trenutka se je papež nadejal miroljubne rešitve krize ter je še včeraj napravil zadnji poskus v tej smeri s tem, da je predal veleposlanikom zainteresiranih držav svoj poziv. Državni podtajnik je sprejel veleposlanike Italije, Francije in Rumunije ter opolnomo-čene ministre Velike Britanije, Portugalske in Poljske. »Osservatore Romano« smatra, da so navzlic spopadu posredovanja in naknadna pogajanja še vedno možna. ©Smev italijanskih sklepov v Parizu Pariz, 2. sept. b. Današnji pariški listi so prinesli v senzacionalni obliki in na zelo vidnem mestu sklepe včerajšnje seje italijanske vlade ter pri tem zlasti poudarjajo odločitev, da ne bo Italija v poljsko-nemškem sporu podvzela nobene vojaške pobude. Listi pri tej priliki priznavajo Italiji, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči za rešitev miru, ter opozarjajo v tej zvezi tudi na včerajšn.1'0 Chamberlainovo pohvalo Mussolinijevih prizadevanj. Današnji francoski listi so izšli samo na štirih straneh in kažejo že v vsem sliko listov v vojni dobi. Tudi Hitler proti obstreljevanju nezaščitenih mest VVashington, 2. sept. c. Kakor že včeraj angleška, francoska, poljska in italijanska vlada, je danes tudi kancelar Hitler v imenu nemške vlade brzojavno sporočil predsedniku Rooseveltu. da Nemčija pristaja na omejitev bombardiranja izklju. čno na vojaške objekte, toda samo s pogojem, da se tega drži tudi nasprotnik. Hitler poudarja v svojem odgovoru, da je to načelo postavil že v svojem včerajšnjem govoru. Mussolini poroča kralju Rim, 2. septembra AA. Kralj in cesar Viktor Emanuel se je danes dopoldne vrnil iz San Rossora v Rim in takoj sprejel Mussolinija, ki mu je izčrpno poročal o mednarodnem položaju. Portugalska za sedaj še nevtralna. .. Lisbona, 2. sept. br. Portugalska vlada je davi izdala proglas, v katerem obeležuje pozicije Portugalske glede na konflikt v Evropi. V proglasu ugotavlja, da preti Evropi kljub vsem prizadevanjem evropskih držav nova katastrofa Nekaj največjih evropskih narodov se pripravlja na vojno. Med njimi je tudi Anglija, zaveznica Portugalske. K sreči pa so portugalske obveznosti do Anglije take. da zaenkrat še ni prisiljena opustiti svoje nevtralnosti. Portugalska vlada bo ztto poskrbela, da se bo portugalska nevtralnost stiogo čuvala ter da bosta vladala v Portugalski mir in red. Razpoloženje v Nemčiji Monakovo, 2. sept. br. V nemških političnih krogih mnogo ugibajo o nadaljnjem razvoju položaja, posebno po včerajšnjih demaršah angleškega in francoskega poslanika v Berlinu, na kateri nemška vlada do danes opoldne, kakor poročajo iz Berlina, še ni odgovorila. Zunanji minister Ribbentrop je namreč obe noti predložil kancelar ju Hitlerju, da sam odloči, kakšen naj bo odgovor obema zapadnima velesilama. Razpoloženje v Nemčiji pa precej jasno kaže današnji uvodnik »Munche-ner Neueste Nachrichten«, ki pravi: Politični razvoj prihodnjih dni bo pokazal, ali se bo Anglija odločila za poskus vojne z Nemčijo. Nikoli se nismo merili z Veliko Britanijo in se tudi sedaj ne; če pa nam bi bila vojna vsiljena, se bomo hladnokrvno borili. Hitler še nI odgovoril Angleška in francoska vlada danes še nista dobili odgovora na svojo zahtevo po umaknitvi nemških čet iz Poljske Berlin, 2. sept. c. Francoski poslanik Coulondre je izročil zunanjemu ministru Ribbentropu protestno noto proti vpadu nemških čet na Poljsko snoči ob 22. Ribbentrop je ustmeno sporočil angleškemu in francoskemu poslaniku, da Nemčija odklanja odgovornost za napad na Poljsko, katero ji očitata angleška in francoska nota. Glede dokončnega odgovora pa je izjavil Ribbentrop, da mori note naj-preje predložiti kancelarju Hitlerju. London, 2. sept. v. (ob 14.) Doslej še ni nemška vlada odgovorila na angleško in francosko noto Prav tako poslanik Henderson še ni zahteval potnega lista. Berlin, 2. sept. c. Poljski poslanik Lip-ski je zjutraj odpotoval iz Berlina in zapustil Nemčijo. Osebje poljskega poslaništva je zaenkrat ostalo v Berlinu. Varšava. 2 sept. c Odpravnik poslov nemškega veleposlaništva v Varšavi je zahteval svoj potni list Na prošnjo nemške vlade je holandska vlada prevzela za- P» ščito nemških interesov na Poljskem, ščito poljskih interesov v Nemčiji švedska vlada. Ruska vojaška misija v Berlinu Berlin, 2. sept. p. Kakor poroča »United Press«, je prišla ob 18.45 v Berlin ruska vojaška misija, v kateri je šest višjih oficirjev. Prispela je z letalom iz Moskve preko Švedske ter je pristala na letališču Tem-pelhofu, kjer jo je sprejel državni podtajnik Wermann. Ruski oficirji so se s svojimi nemškimi spremljevalci odpeljali z letališča v petih avtomobilih Ko so se pelja-1' mimo kancelarske palače na Wilhelm-strasse. jim je straža izkazala vojaško čast, velika množica pa jih je pozdravljala z dviganjem rok. Položaj na bojiščih Nemci počasi prodirajo v poljsko ozemlje Varšava, 2. septembra. A A. (Pat) Sporočilo št. 1. štaba vrhovnega poveljstva se glasi: Dne 1. septembra 1939 so Nemci v prvih jutranjih urah z nepričakovanim napadom letalstva in čet prodrli na našo ozemlje brez predhodne vojne objave. Akcija nemškega letaistva je bila sledeča: Nemško letalstvo je izvršilo več napadov na važnejše točke na vsem poljskem ozemlju. Nemški letalci so bombardiradi mesta Avgustov, Novi Dvor, Ostrov, Tczew, Puck Zambrov, Radomsko, Torun, Tunel, Krakov, Grodno, Trzedinjo, Gdinjo, Jaslo, Tomasov, Mazovjecki in Katovice. V bombardiranih mestih je bilo med civilnim prebivalstvom več mrtvih in ranjenih. Pri Kutnu so nemška letala bombardirala in streljala s strojnicami na vlak, ki služi evakuaciji prebivalstva. V Grodnu je bila poškodovana katoliška cerkev, v Sjala-podlaski pa je bila zadeta pravoslavna cerkev. Poročila o poznejših bombardiranjih še dalje prihajajo. Iz Gdanska se vršijo močni letalski napadi na Gdinjo, ki je bila včeraj pod ognjem bomb. Včeraj je bilo skupno sestreljenih 16 sovražnih letal, polj3ke izgube pa znašajo samo dve letali. Istočasno z zračnimi napadi se je začela tudi akcija nemških čet na raznih obmejnih točkah. Nemške čete so na več krajih prodrle na poljsko ozemlje. V toku naše akcije smo napadli in s topovi razbili blindiran sovražni vlak, ga zajeli ter ujeli posadko Istotako je bilo uničenih več sovražnih tankov. Ujeli smo večje število sovražnikov. V Gdansku so bili trije napadi sovražnikov na Westerplatte odbiti. Drugo poljsko poročilo Varšava, 2. sept. c Opoldne je bilo izdano novo poljsko vojno poročilo, ki pravi, da so Poljaki danes v večji bitki pri Vlelunu (obmejno mestece nasproti Vrati-slave, uničili okoli sto nemških tankov. Po poljskih poročilih je doslej sestreljenih skupno 34 nemških letal. Varšava, 2. septembra. AA. Pat: Do davi so nemške letalske sile izvršile 94 napadov na odprta mesta in vasi na Poljskem. Od tega je bilo 22 napadov izvršenih na mesta, ki štejejo čez 10.000 prebivalcev. Okoli 6.10 je 6 nemških letal poletelo nad mesti Jedlice, Moderovka, Ivonica in Krosno, ob 6.20 že 15. Metala so plinske in vžigalne bombe. Eno nemško letalo je bilo sestreljeno. Policija je aretirala tri nemške podčastnike ter jih predala vojaškim oblastem. V pokrajini Moderovka sta bili sestreljeni dve nemški letali. V pokrajini Ivonica so nemška letala vrgla 12 bomb. Med 6. in 7. uro so bila nemška letala nad Plockom Bombe so ubile 4 osebe, ranjenih pa je bilo 6. Porušena je bila tudi ena hiša. Ob 9.40 so tri nemška letala vrgla 55 bomb na mesto Varko. Nemške uradne vesti Berlin, 2. sept. A A. (DNB). Sporočilo glavnega poveljstva se glasi: Nemške čete so včeraj popoldne uspešno napredovale na vseh bojiščih. Tudi danes stalno napredujejo. Jablunkov je bil zavzet zelo hitro. Ko so stopile v akcijo letalske sile, je bilo vetf sovražnikovih letal prisiljenih, spustiti se na tla. Letala so izvršila več napadov na poljska letališča, ki so jih razrušila. Nemško letalstvo je danes bombardiralo Gdinjo, Krakov, Lodž, Lublin in Poznanj, kakor tudi mnogo železniških prog in postaj ter umikajoče se poljske čete. Uničenih je bilo mnogo poljskih letališč. Poljsko letalstvo je bilo tako resno prizadeto, da je sedaj nemško letalstvo pripravljeno za na. daljnje akcije v obrambo Nemčije. Koridor prerezan Berlin, 2. sept. br. V nocojšnjem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo nemške vojske med drugim, da so nemške čete na severu prodrle od zapada proti vzhodu do Grudziafiža in dosegle reko VI-slo ter se malone že združile z vojsko iz Vzhodne Prusije, Potemtakem je poljska vojska v koridorju odrezana od ostalih polj skih vojnih sil na jugu. Nov hud letalski napad na Varšavo Pariz, 2. sept. c. Danes ob 17.05 je 20 nemških bombnikov izvršilo hud napad na Varšavo. Napad je trajal 25 minut. Letala so letela približno 1700 metrov visoko in so metala tudi zažigalne bombe. Niso še znani rezultati napada. Varšava, 2. sept. c. Vlada je odredila evakuacijo žen in otrok iz Varšave. Dnevno povelje maršala Rydza Varšava, 2. sept. br. Vrhovni poveljnik poljske armade, maršal Rydz Smigly, je iadal na poljsko vojsko povelje, v katerem pravi med drugim: Nemci so napadli na vseh poljskih mejah. Poljska se brani. Ne morem še reči, kako dolga bo ta vojna, toda eno je jasno: Kljub vsem žrtvam, je končna zmaga Poljske in njenih zaveznikov izven vsakega dvoma. Kardinal Hlond prezidentu Moscickemu Varšava, 2. septembra. AA. Primas Poljske, kardinal Hlond. je poslal predsedniku poljske republike Moscickemu tole brzojavko: Poljska katoliška cerkev prosi Vsemogočnega, da naše junaške čete zmagajo v tej zgodovinski borbi za pravice Poljske in za njene politične in velike svoboščine. Katoliška cerkev bo podpirala z vsemi svojimi silami napore naših vojakov za obrambo države. HERRIOT IN DALADIER O POLOŽAJU Silno ostra in odločna govora predsednika francoske zbornice gosp. Herriota in predsednika vlade Daladiera Pariz, 2. sept ac. Današnja seja parlamenta se ie začela ob 15.10. Dvorana je bila nabito polna V diplomatski loži 1e bilo opaziti poleg ostalih ameriškega, angleškega. poljskega, rumunskega in španskega veleposlanika Predsednik skupščine Herriot ie prebral ukaz o sklicanju skupščine in senata in obvestil skupščino, da ie vlada predložila načrt zakona, s katerim se odobravajo krediti za narodno obrambo Nato je imel naslednji govor: Ob tej uri polni razburjenja niso potrebni dolgi govori, da bi se poudarila volja in edinstvo, s katero so prežeta vsa francoska srca Po ZOletnem naporu, ki pa ni zadostoval, da bi se popravila opustošenja preteklega germanskega napada, se nahajamo sedaj pred novimi nevarnostmi. Najvišja posredovanja, katera smo prisrčno in s hvaležnostjo sprejeli, so bila odklonjena. Poljska, s katero nas veže vsa preteklost, prenaša sedaj s svojo pravljično hrabrostjo udarce navadnega barbarstva. Pošiljamo ji žive in bratske izraze svoje solidarnosti Vlada, ki je za glavno točko svojega programa vzela borbo proti napadom, vlada, ki je še nedavno izjavila, da bo dala svojo pomoč vsem državam, ki se bore za svojo neodvisnost, ta vlada je podpisala s samim specialistom za napade pakt, ki je izzval zgražanje pri vsakem poštenem človeku. Francija se pred nevarnostjo nahaja dvignjenega čela in čiste vesti. Francija je dala dokaz za svojo veliko potrpežljivost. Britanski imperij in Francija sta kakor en mož, eno telo in ena duša. (V skupščini frenetično in dolgotrajno odobravanje.) Ko je skupščina odklonila predlog poslanca Bergerea, da naj se seja proglasi za tajno, je stopil na govorniško tribuno predsednik vlade Daladier, ki so ga poslanci pozdravili z dolgotrajnimi vzkliki. Ministrski predsednik je prebral najprej poslanico predsednika republike Alberta Lebruna, da je v srednji Evropi izbruhnila vojna. Poljski in nemški narod bi se lahko pogajala, vendar pa je Nemčija brutalno napadla Poljsko. Velika Britanija in Francija sta se zaman trudili, da bi preprečili spopad. Spopad se bo nadaljeval, če ne bomo poslušali vesti človeštva. Francija je. zvesta svojim obveznostim, odločna. Poslanica se končuje z besedami: »Bodimo složni! Živela Francija!« {Dolgotrajno ploskanje.) Zatem je Daladier prebral naslednje vladino sporočilo: Mladeniči so se prijavili v polke in varujejo naše meje. Zgled, ki so ga dali svetu, bi moral biti kažipot pri naših razpravah. Prisezimo, da se bomo pokazali njih vredne. Se pred nekaj dnevi so nemške zahteve ogrožale mir. Vse miroljubne sile so se zbrale k sodelovanju, da bi rešile mir na svetu. Nemčija jih je spremenila v nič. Kriza je 31. avgusta dosegla svoj vrhunec. Ko se je Velika Britanija prizadevala, da bi Poljska sprejela načelo neposrednih pogajanj, je nemški minister odklonil sporočilo poljskega veleposlanika « izgovorom, da ni bil opolnomočen in da je Poljska zavrnila nemške pogoje. To ni resnica, ker ti pogoji Poljski niti niso bili znani Skupščina je soglasno dala priznanji blagohotnim uslugam predsednika Roo-sevelta za sklicanje konference in pre-prečenje vojne. Francija je združila vse pobude te vrste. Sam Daladier je izroči' po Coulondru predloge za rešitev miru n? svetu. Vam vsem je znan odgovor kance-larja Hitlerja. Pri tem se nočem zadrževati Chamberlain je neutrue .jivo nadaljeval s prizadevanjem, da bi rešil mir Jaz sem prav tako srečen da morem dati priznanje plemenitim naporom Italijan ske vlade. (Živahno odobravanje) Ce bo do prizadevanja za ohranitev miru ostala brez uspeha, bodo vsaj pokazala na tistega ki nosi odgovornost. Poljska, žrtev napade je prepričana, da ji bodo priskočili na pomoč svobodni ljudje. Ce se bodo boj* ustavili, če se napadalec vrne v svoje meje, če se bodo mogla začeti pogajanja se bo francoska vlada prizadevala da jib olajša. (Burno odobravanje). Toda čas ne čaka. Francija in Velika Britanija ne b' mogli gledati uničenje prijateljskega naroda (Soglasno odobravanje). Napad na Poljsko je novo nasilniško dejanje proti Angliji in Franciji. Gre tu za napad na Francijo Anglijo in Poljsko. Gre za nov korak Hitlerjeve diktature v podjarmlja-nju Evrope in sveta. (Dolgotrajno odobravanje). Nemško-poljska pogodba obstoji že nekaj let. Nemčija ne okleva z njeno odpovedjo. Ona se obvezuje, da bo čuvala mir po nemško-poljskem sporu. Poznamo takšne obljube. Po takšnih obljubah je nemška vojska vkorakala na Dunaj. In kaj je bilo s Schuschnigom. Vrgli so ga v ječo. Na isti način je Nemčija postopala tudi proti češkoslovaški. Osvoboditev Sudetskih Nemcev, — je govoril on — to so zadnje nemške zahteve. Tedaj je poskušal zvaliti odgovornost na žrtve, a kje so odgovornosti napadalca. Fuhrer je kmalu nato obljubljal, da bo spoštoval nenapadalno pofodbo. sklenjeno s Poljsko Kadar je govora o Hitlerju, tedaj je treba imeti pred očmi dejanja, ne pa njegove besede. (Živahno odobravanje.) Stalno smo ponavljali, da bomo v primeru napada izpolnili naše obveznosti do Poljske. Poljska je postala predmet najbolj nepravičnega in najsilovitejšega napada. Nista Francija in Velika Britanija državi ki bi mogle odreči svoj podpis. Francoski in angleški narod morata priskočiti na pomoč Poljski, če nemška vlada ne da zagotovila, da bo umaknila svoje čete, bosta Francija in Velika Britanija izpolnili svoje obveznosti do Poljske. Francija, ki bi dopustila, da se izvrši ta napad bi bila hitro osamljena, diskreti-rana in brez opore ter bi bila kaj hitro prepuščena najstrahovitejšemu napadu. Kaj bi pomenilo jamstvo, dano glede naše Alzacije, če bi trpeli sedanji napad. Po odpovedi garancij, danih Avstriji, Češkoslovaški in Poljski, bi se napadalec obrnil proti Franciji. (Živo odobravanje). V naši čestitosti ne gojimo nobene mrž-nje proti nobenemu narodu na svetu, in če temu ne bi bilo tako, bi prišli samo do polovičnega miru. Mi bi bili tedaj samo beden narod, priveden do propasti in rob-stva (Odobravanje). Tako misliti ne bi bilo francoski. Nisem jaz tisti, ki hoče poveličevati vojno. Jaz sem se boril in enostavno izpolnil svojo dolžnost kot pošten človek. Ko naši vojaki odhajajo v svoje polke, niti eden od njih ne nosi v srca mržnje do nemškega naroda. Vsi pa so pripravljeni izvršiti svojo nalogo. Miroljubni so pripravljeni, da branijo dostojanstvo svoje domovine. Dobro vedo, da gre za sam obstoj njihove domovine. Niso Francozi takšni, ki bi se dvignili, da osvoje kako državo. Kadar se Francoz* Naža poročila po polnoči Kaj pravi Hitler na Mussolinijevo akcijo V Italiji budna pripravljenost — Stališče Italije za primer evropskega konflikta Se ni razčiščeno Curih, 2. sept. z. »Exchange Telegraph« doznava iz dobro poučenega londonskega vira, da je kancelar Hitler pripravljen sprejeti Mussolinijev posredovalni predlog glede sklicanja konference petih velesil pod naslednjimi pogoji: 1. Nemčija bi vojaško izpraznila do sklicanja te konference zasedeno poljsko ozemlje, toda to ozemlje mora Se nadalje ostati pod nemško upravo. 2. Poljsko vojaštvo mora takoj izprazniti poljski koridor. Šele na to bi se sklenilo premirje za dobo trajanja konference velesiL »E.vchange Thelegraph« domneva, da je to najbrž tudi odgovor na zadnjo angleško demar&o v Berlina. Curih, 2. sept. z. »Neue Ziircher Zeitung« piše, da se tudi iz pisanja današnjega italijanskega tiska ne da zanesljivo sklepati, dvigne, po tem to pomeni, da ima v srcu|kakSno stališče bo zavzela Italija če se ______* nnmAlrft nAlirlri lr/%r»flllrf fi,Hi zavest ogroženega bitja Francija pozdravlja tuje priseljence na francoskih tleh, ki so, kakor da so prosto voljci svobode, stavili svoja življenja v službo Francije. Naj gre za miroljubna prizadevanja ali pa za poskus nasilja, mi smo enako pripravljeni na eno in drago. Gospoda! V tem trenutka, ko se odloča usoda Evrope, vam Francija govori z glasom vseh onih, ki so že pristali, če se pokaže potreba, na najvišjo žrtev. Navdaja nas duh, kakršen je navdajal junake naše zgodovina V tem trenutka se Francija zaveda, da se bori za svoje življenje in za svojo neodvisnost. Po govoru ministrskega predsednika ki je bil sprejet s silnim navdušenjem od vse zbornice, je bila seja prekinjena Ta čas se je sestal finančni odbor, ki je tako-proučil in odobril načrt zakona o kreditu 69 milijard frankov za vojno Odbor se ie soglasno izrazil za zakonski načrt. Nato se je seja francoske zbornice nadaljevala. H govoru ministrskega predsednika ni imel nihče ničesar pripomniti. Tedaj je predsednik zbornice Herriot stavil predlog, da zbornica po skrajšanem oo-stopku razpravlja o vojnih kreditih, na kar je zbornica pristala Prečitano ie bilo poročilo finančnega odbora Brez debate je zbornica soglasno sprejela zakonski načrt o vojnih kreditih, ki stavlja vladi na razpolago 69 milijard frankov za organizacijo francoskih vojnih sil m obrambo Francije. Seja je bila s tem zaključena, v-end so bili poslanci pozvani, naj ostanejo v Parizu, da jih lahko predsedstvo vs^k skliče Angleška „Be!a knjiga" o p@§alanji9i Angleška vlada je včeraj objavila vse dokumente, ki se nanašajo na angleško-nemška pogajanja v avgusta tega leta note in izjave 22« do i? London, 2. sept. br. V pretekli noči je bila objavljena angleška Bela knjiga o zadnjih pogajanjih med angleško in nemško vlado za ureditev poljsko-nemškega spora. Knjiga vsebuje daljši uvod. ki obeležuje potek angleške diplomatske akcije ter 12 diplomatskih dokumentov, sestavljenih in odpravljenih v času od 22. do 31. avgusta t. 1. V uvodu Bele knjige ugotavlja angleška vlada med drugim, da je v noti dne 28. avgusta sporočila nemški vladi obvestilo iz Varšave, da so Poljaki pripravljeni pogajati se takoj z Nemčijo na paritetni osnovi. Nemška vlada ji je nato odgovorila, da zahteva, naj pride poljski zastopnik z vsemi pooblastili nemudoma v Berlin k pogajanjem. Angleška vlada je že nekaj ur nato sporočila nemški po svojem poslaniku, da take njene zahteve, iz katere ne izhajajo niti osnove za sporazum, niti možnost paritetnih pogajanj, ni mogoče sprejeti Istega dne. namreč 30. avgusta popoldne, je poslanik Henderson izročil Ribbentropu odgovor angleške vlade na nemško noto od prejšnjega dne Angleška vlada v njem sprejema na znanje, da je Nemčija pristala na angleške predloge in da je pripravljena pristati na direktna pogajanja s Poljsko. Nadalie ugotavlia da je nemška vlada v svoji noti sporočila, da je pripravljena povsem upoštevati življenjske interese in neodvisnost Poljske. Končno izraža ta angleška nota zadovoljstvo angleške vlade, da je nemška vlada na tak način pokazala svojo dobro voljo. Ko je Henderson 30. avgusta zvečer izročil to noto nemškemu zunaniemu ministru Ribbentropu. mu ie ta pokazal daljši dokument, ki je vseboval neke nemške zahteve nasoroti Poliski Ribbentrn« mu ga je v naglici prečital. Po vsej priliki so bili to oni predlogi, ki jih je nemška vlada naslednjega dne ob 21. uri objavila po radiu. Henderson je Ribbentropa opozoril na obveznost, ki jo je nemška vlada spre-iela še prejšnjega dne. da je pripravliena pogajati se direktno s Poljsko ter upoštevati polisko neodvisnost in življenjske interese. Ribbentrop pa mu je odvrnil, da ie sedaj itak že vse prekasno. ker fr. vir-lave ni prišel noben pooblašenec v Berlin Poljski poslanik ie skušal naslednja dne popoldne sporočiti nemški vladi, da ie Poljska pripravljena na paritetni osnovi pogajati se z Nemci. Sprejet pa je bil šele pozno zvečer, ko so bili nemšk! Dred-Jogi po radiu že objavljeni in je nemška vlada tudi že usrotovila. da je na poljskega oocMašeenoa čakala dva dni. Nato so bili diplomatski odnošaji med poljskim poslaništvom in nemško vlado prekinjeni. Hendersonova prizadevanja, da bi se stiki obnovili, so ostala brez uspeha. Po tem uvodu se vrste v Beli knjigi dokumenti, razne note in ustmene izjave Prvi dokument vsebuje Chamberlainovo pismo Hitlerju, v katerem naglaša angleški ministrski predsednik, da bo Anglija svoje obveznosti do Poljske zvesto izpolnila. Angleška vlada je to naglasila, da bi ne nastal kak tragičen nesporazum, kakor se je to zgodilo 1. 1914. če bo potrebno, bo angleška vlada z vsemi svojimi oboroženimi silami Poljski pomagala. Ni mogoče, pravi Chamberlain v svoje pismu, predvideti, kako se bodo končale sovražnosti, ko se bodo že pričele. Nevarne pa so iluzije, da se bo vojna kmalu končala, čeprav bi se morda dosegel kakšen uspeh na eni ali drugi fronti. Pri vsem tem pa bi bilo mogoče vojno še preprečiti in urediti sporna vprašanja brez uporabne sile. Hitler je nato angleškemu ministrskemu predsedniku sam odgovoril v dokumentu, ki je prav tako objavljen v Beli knjigi, da je namreč Nemčija pripravljena pogajati se za ureditev gdanskega vprašanja in položaja v tako zvanem poljskem koridorju. Dva dni nato pa je izjavil poslaniku Hendersonu, da je pripravljen po ureditvi poljsko-nemškega spora staviti Angliji obširne ponudbe za občo ureditev položaja in da je pripravljen pristati tudi na omejitev oboroževanja. Na to pismeno in ustmeno izjavo nemške vlade je angleška vlada odgovorila 28. avgusta z noto, v kateri ugotavlja, da je pripravljena po mirni ureditvi nemško- poljskega spora pogajati se z Nemčije ostalih vprašanjih. Hkratu pa je v svoji noti nemško vlado opozorila, da za nnix-no ceno ne bo sprejela obsežnih ponudb Nemčije, če bi se ne odpravila sleherm nevarnost za katerokoli drugo državo i** ji je Anglija dala svoja jamstva. Ves pr« blem tiči v načinu ureditve spornih vpra šanj in v metodi, po kateri naj se ta vpr* šanja urede. V noti je še dodala, da bi bih potrebna za ureditev teh vprašanj dlrek tna pogajanja med Nemčijo in Poljsko na osnovi ohranitve bistvenih poljskih inte resov. Varšava ji je že sporočila, ia ie pripravljena pogajati se na taki osnovi Hitler je odgovoril na angleško aeto naslednjega dne. V dokumentu, ki je prav tako objavljen, je izjavil, da je nemška vlada pripravljena pogajati se direktno -Poljsko na osnovi svojih zahtev. V noli Hitler tudi sporoča, da je nemška vlada dobila na podlagi angleške note najboljši vtis, zato naj poljska vlada pošlje v Fer-lin svojega zastopnika na pogajanja Nemška vlada mu bo stavila pogoje, ki bodo za Poljake sprejemljivi. Toda že istega večera je bil Henderson postavljen pred nova dejstva. Sporočene so mu bile nemške osnove za pogajanja in obenem, da čas za pogajanja itak že poteka. Turčija bo izpolnila vse svoje obveznosti Važna seja turške vlade — Turčija trdno na strani Anglije in Francije Ankara, 2. sept. br. Danes je imela tur- | ški suveren pošilja tople pozdrave pred- ška vlada pomembno sejo. Na njej so raz- ; sedniku turške republike ter zagotavlja, pravljali o položaju, ki je nastal spričo da je v teh težkih trenutkih globoko za- poljsko-nemške vojne in o spomenici an- j dovoljen, da sta oba naroda prijateljsko gleškega vladarja prezidentu Ineniju. Tur- j povezana. Predsednik turške republike ška vlada je sklenila, kakor zatrjujejo poučeni krogi, da bo zvesto izpolnila svoje obveznosti do Anglije in Francije, če bi se odločili, da priskočita Poljski z oboroženo silo na pomoč. Vlada je tudi zavzela svojo dokončno stališče glede na zadnje nemške predloge, o katerih so se, kakor znano, vršila pogajanja med nemškim poslanikom Papenom in zunanjim ministrom Saradzoglom. O seji vlade ni bil izdan podrobnejši uradni komunike. Kralj Jurij - Ismet Ineni Carigrad, 2. septembra. AA. Predsednik republike Ismet Ineni je sprejel včeraj angleškega veleposlanika, ki mu je predal osebno sporočilo kralja Jurija VI. Angle- Ismet Ineni je prosil angleškega veleposlanika, naj sporoči kralju Juriju VI. tople pozdrave in hvaležnost za prijateljsko sporočilo ter javi angleškemu suvere-nu. da čuti v tej težki dobi, ki jo zda1 preživlja svet, veliko zadovoljstvo zaradi prijateljskih zvez. ki vežejo Turčijo in Veliko Britanijo. Japonska in dogodki v Evropi Sangha}, 2 septembra AA. (Reuter). Po vseh znakih sodeč bo Japonska ostala ne vtralna v primeru spopada izven Daljnega vzhoda. sedanji nemško-poljski konflikt razširi tudi na zapadno Evropo. Italijanski tisk se drži gesla, ki ga je izdala vlada, to je budna pripravljenost. Podčrtavanja solidarnosti osi Rim-Berlin danes ni več opaziti v nobenem listu, bilo bi pa seveda preuranjeno izvajati iz tega kake sklepe. »Popolo d'Italia« komentira Hitlerjevo zahvalno brzojavko Mussoliniju in naglaša, da je Hitler s tem priznal pomoč ln podporo, ki jo je Italija doslej nudila Nemčiji. Njegovo zagotovilo v govoru v državnem zboru, da Nemčija nima nikakih sovražnih namenov proti Angliji in Franciji, bo po mnenju lista brez dvoma zelo povoljno vplivalo na javno mnenje obeh držav. Spričo tega smatra list za popolnoma logično, da .talija ni izdala doseuaj hikhkiii izredni!) vojaških ukrepov. »Corriere deiia Sera« pa piše, da bi bik sedaj brezpredmetno kritizirati postopanje ene ali druge države. Po men ju lista Nemčija res nima nikakih sovražnih namenov napiam Angliji. Značilno je, da so italijanski listi enako obširno, kakor so objavili Hitlerjev govor, objavili danes tudi Chamberlainovo izjavo v spodnji zbornici, da Anglija sploh ni vedela za nemške predloge. Podčrtavajo tudi priznanje, ki ga je izrazil Chamberlain za miroljubna prizadevanja Mussolinija. Curih, 2. sept. z. Švicarski listi objavljajo obširne komentarje o dramatičnih dogodkih zadnjih dni. »Neue Ziircher Zeitung« piše, da je Nemčija s svojimi predlogi manevrirala tako, da bi mogla naprtiti vso odgovornost Poljski in predstaviti Nemčijo kot miroljubno državo, ki postopa le v obrambi svojih interesov. Odločnost Anglije je berlinske kroge očitno presenetila. V domnevi, da bo London še nadalje okleval, je Nemčija razvila svoje oborožene sile v tolikšnem obsegu, da je umik sedaj brez izgube prestiža nemogoč. »Basler Nationalzeitung« označuje nemške ukrepe za izraz skrajne nervoznosti, ki se je polastila berlinskih krogov od onega trenutka, ko so prišli do spoznanja, da oboroženi spopad ne bo ostal lokaliziran samo na Nemčijo m Poljsko, marveč da utegne izzvati splošen spopad Ni dvoma, da je pri odločitvah Hitlerja igral veliko vlogo tudi nemško-ruski nenapadalni pakt, toda glede vpliva tega pakta na bodoči razvoj si v Berlinu še niso na jasnem. Preračunan v prvi vrsti na zunanje-politični diplomatski uspeh, prihaja sedaj ta pakt v nemški notranji politiki do izraza kot vedno večja nevarnost za prestiž režima. »Basler Nachrichten« podčrtavajo vlogo Italije. Italija je sicer proglasila svojo nevtralnost v nemško-poljskem sporu, toda ni še jasno njeno stališče za primer, da bi v ta konflikt nosegli tudi Anglija in Francija. Vse kaže, da sedanja nevtralnost Italije ni dokončna in da se bo Italija odločila šele v onem trenutku, ko bo situacija v Evropi popolnoma razčiščena. Kakšna pa bo ta odločitev pa še v tem trenutku se ne da predvidevati. Polnočna seja angleške vlade London, 3. sept. c. O polnoči se je sestala ingleška vlada k novi seji. Mussolinijev predlog sred francosko vlado Pariz, 2. sept. br. Nocoj ob 19.30 se je francoska vlada znova sestala v kabinetu ministrskega predsednika Daladiera. Seja je trajala do 21. ure. O njej je bil izdan komunike, ki samo ugotavlja, da je ministrski svet proučil najnovejšo fazo mednarodnega političnega razvoja. Kakor zatrjuje, je francoska vlada solidarna z angleškim kabinetom. Poljski poslanik Lukasiewicz je bil danes ves dan v tesnih stikih s francosko vlado. Dvakrat je bil pri Daladieru nato pa še pri Bonnetu. Poslednjič se je oglasil v vojnem ministrstvu zvečer baš ko je imela vlada sejo. Kakor poročajo iz Londona, Je bil danes tudi tamkajšnji poslanik Raczinski pono- vno v Foreign officeu in na Downing Streetu. Odgovor iz Berlina na včerajšnjo angleško in francosko demaršo še zmerom ni prispel, poročajo pa, da je bil za nocoj napovedan sestanek Ribbentropa s poslanikom Coulondrom in Hendersonom. Kaj pravijo v Ameriki New York, 2. sept. c. Nevtralni ameriški opazovalci skeptično presojajo zadnji mirovni poskus, ki sta ga danes v svojih govorih omenila Chamberlain in Halifax in so mnenja, da mora iz tega v najboljšem primeru nastati sličen položaj, kakor po lanskem monakovskem sporazumu. Opozarjajo pa tudi na to, da so se v Londonu zopet pojavili dvomi o stališču angleške vlade, ker določa pakt med Anglijo in Poljsko avtomatsko pomoč v primeru napada in ne govori o konzultaciji. Ne izključujejo pa tudi možnosti, da hoče angleška vlada odločitev samo do jutrišnjega dne zavleči. Kot kurioznost navajajo ameriški opazovalci, da so se na današnji seji parlamenta za odločnejše stališče Anglije zavzemali ravno člani levega krila parlamenta. Nemško poročilo o uspehih na bojišču Berlin, 2. sept. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo nocoj daljše poročilo o današnjih vojnih operacijah na poljskih tleh. Nemške čete, ki so prekoračile slovaško mejo južno od gornješlezijskega industrijskega področja, so se približale Biali in zavzele Klec. Severno odtod je prekoračena poljska utrjena črta. Severno od industrijskega ozemlja se nemške čete približujejo reki Warti. Oklopni oddelek prodira severno od Censtohova na Radomsko. Wielun je zavzet. Drugi oddelek napreduje v smeri proti Sieradzu. čete so prekoračile Braho in v naglem pohodu prodirajo dalje ter so dosegle južno-zapadno Grudziadža reko Vislo. S tem je že skoraj dosežena zveza s četami, ki prodirajo iz Vzhodne Prusije. Poljski oddelki v severnem koridorju so odrezani od zaledja. Čiščenje tu-holske ravni se nadaljuje. Iz Vzhodne Prusije prodirajoči oddelki so pridobili na ozemlju. Nemške čete prodirajo v smeri proti Przasnyszu. Nemško letalstvo je izvršilo danes bliskovite udare na vojašte i cilje na Poljskem, številna poljska letala so bila v zračnih borbah uničena. N!m H«nlji je bilo napadenih veliko število poljskih letališč, kakor pri Gdynji, Krakoma, Lodzu. Radovu, Dem-blinu, Brestu, Terespolu, Lublinu, Lucku in Varšavi, Okesiju in Poznanju. V hangarjih in pred njimi se nahajajoča poljska letala so zgorela. Uničenih je bilo tudi več najvažnejših železniških prog. Mnogo vojaških transportov se je iztirilo. Letala so bombardirala tudi umikajoče se poljske kolone. Vojne ladje so pred Gdanskom dopoldne obstreljevale utrdbe in vojno luko na Halu. Mornariško letalstvo je večkrat bombardiralo Gdynjo. Včerajšnji nemški letalski napadi Varšava, 2. sept. br. Agencija Pat poroča: Davi sta bila v Varšavi dva letalska alarma, prvi ob 7.55, drugi ob 9.55. Napadov pa ni bilo. Zgodaj zjutraj je bil napaden Lodz. Ena hiša je bila razdejana, 4 ljudje so bili ubiti, 6 pa jih je bilo ranjenih. Na Ivvoniez so nemška letala vrgla 12 bomb. Ob 9.40 so tri nemška letala napadla Warko ha vrgla 55 bomb. Neki civilist je bil ubit, 3 so bili ranjeni. V bližini Tutuska je bilo neko nemško letalo sestreljeno. Vsi člani posadke so ostali pri življenju in so bili ujeti. Popoldne je 20 nemških letal napadlo Varšavo. Napad je trajal od 17.05 do 17.30. Enokrilni bombniki so takoj pričeli bombardirati mesto. Poljska lovska letala so se takoj dvignila v višino 1500 m ter napadla nemške bombnike. Protiletalsko topništvo je še pred tem sestrelilo tri nemška letala v bližini Krakovva, 4 pa v bližini Gdynje. V Varšavi je bilo popoldne ubitih več žensk in otrok. Neka bomba je zadela otroško bolnico. Več otrok je bilo ubitih. V bližini Poznanja so nemška letala s strojnicami obstreljevala vlak, ki je bil pola civilistov. Več žena in starcev je bilo v njem ranjenih. Poljski letalci nad Odro Curih, 2. sept. z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča da je bil snoči ob 19. v Berlinu letalski alarm, ki je prebivalstvo nemške prestolnice mnogo bolj jasno predočil resnost položaja, kakor pa nenadno sklicana seja državnega zbora, šele iz tega je prebi- Nadaljevanje na 3. strani Jugovzhodni nevtralni blok Budimpešta, 2. sept. z. V tukajšnjih diplomatskih krogih pripisujejo veliko važnost dejstvu, da so Jugoslavija, Rumunija, Bolgarija in Madžarska ostale nevtralne in predstavljajo na ta način enoten nevtralni blok v južnovzhodni Evropi. Jedro in težišče tega bloka je Jugoslavija, ki je po svojem položaju najmočnejša in v glavnem merodajna za razvoj prilik v tem delu Evrope. Os Rim—Berlin so ne bo mogla mnogo protiviti strnjeni nevtralnosti tega bloka, zlasti še, kar je treba upoštevati, da gre za vseskozi agrarne države, od katerih je v veliki meri odvisna preskrba Italije in Nemčije z živili in agrarnimi pridelki. Kljub podčrtavanju nevtralnosti pa so bili v vseh teh državah izvršeni vojaški varnostni ukrepi, ki pa Imajo zgolj namen zajamčiti varnost državnih meja. Budimpešta, 2. sept. z. Madžarski politični krogi spremljajo razvoj mednarodnih dogodkov z največjo pozornostjo. Madžarska vlada je spričo izbruha sovražnosti med Nemčijo in Poljsko izdala proglas na narod, v katerem ga poziva, naj ohrani mir in hladno kri. V zvezi s tem je bila izdana tudi cela vrsta ukrepov. V zunanje političnem pogledu se Madžarska vedno bolj približuje Italiji. Dejstvo, da je Italija proglasila nevtralnost, je v madžarskih političnih in vladnih krogih učvrstilo upanje, da bo mogla tudi Madžarska ohraniti svojo nevtralnost ter se na ta način zava« rovati pred morebitnim vplivom nemško* ruskega pakta. Nemci napadajo Poljsko v osmih kolonah Položaj na poljsko-nemških bojiščih po poročilih do sobote ob 6. zvečer Za nami je prvih V) ur vojnih operacr na pel jsko-nemški meji Poročila o pote ku teh operacij so iz obeh taborov še zelo redkobesedna. Strategični položaj Poli ske v tej borbi je dokaj težaven in nala ga poljskemu vojnemu vodstvu pri njeg-> vih operacijah največjo previdnost. Polj ska meri 389.000 kvadratnih kilometrov Njene meje so po večini odprte in po nara vi slabo zavarovane. Že no naravi težko prehodna je poljska meja samo v Karpatih in pa v Pripetskem močvirju Trenutno mora braniti poljska vojska k: šteje tri milij. 500.000 mož 1305 km meie proti za-padni Prusiji, 984 km proti češko-morav-skemu protektoratu in Slovaški ter 607 km proti Vzhodni Prusiji Poleg tega je še 121 km obrežja v Baltiškem morju, skupaj torej 3017 km. pri čemer meja napram Litvi in Rusiji ni niti računana, čeprav mora biti vsaj močno zastražena. Po prvem vojnem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva so nemške čete napadle poljsko mejo na osmih mestih. Prva kolona je udarila preko meje iz Slovaške v območju Zapadnih Beskidov proti železnici Suha—Nova Targu (Neumarkt) Po poročilih o koncentraciji nemških čet na Slovaškem mora biti ta kolona zelo močna. Zbrala se je v dolini Vaga ter na železniški progi Turčanski Sv Martin— Nova Targu Po nemških poročilih je ta kolona, ki razpolaga z močnimi odredi planinskih formacij ter velikim številom tankov in oklopnih avtomobilov, prodrla do znanega poljskega letovišča Zakopanov. Cilj ofenzive te kolone je na eni strani Krakov, na drugi strani pa bočno ogrožanje Poljakov v Gornji Šleziji. Izgleda, da nudijo tu Poljaki zelo močen odpor. Nemci so na tej črti prodrli kakih 10 km preko meje. Druga nemška kolona operira na črti Moravska Ostrava—Tješin ter je prekoračila reko Olšo. Tu so se Poljaki sami umaknili na že prej izgrajene postojanke na bivši poljsko-češki državni meji. Nemško poročilo zatrjuje, da so nemške čete tu prodrle prve poljske linije, prekoračile Visfo in da se približujejo Bielici. Tu so prodrli Nemci kakih 5 km preko meje. Tretja kolona napada v Gornji Šleziji na črti Glivice (Glei\vitz) — Ratibor proti Mikolanu (Nikolai), ki ga poskušajo Nemci bočno obiti. Tu podpirajo nemški napad močni oddelki tankov. Po sinočnih berlinskih vesteh naj bi nemške čete, ki napadajo na tej črti, že osvojile Katovice, kar so javili tudi beograjski listi. Očivid-no pa to poročilo ni bilo točno, ker so Katovice še davi v redu oddajale svoj radijski program. Po poljskem poročilu so na tej črti odbili nemški napad in uničili 7 nemških tankov. Nemci so prodrli kakih 10 km preko meje. V Srednji Šleziji napada četrta nemška kolona v smeri proti Czenstochovu na črti Lublienecz—Gori. Tudi tu podpirajo nemški napad močni odredi tankov. Nemško poročilo pravi, da prodirajo nemške čete stalno proti Czenstochowi. Poljaki o borbah na tem odseku molče. Tu so Nemci kakih 20 km globoko na poljskem ozem-lju. Peta nemška kolona je prekoračila reko Brabo in prodira proti vzhodu. Napad te kolone pa je zastal v ognju poljske obrambe, ki se opira na dobro izdelane postojanke ob jezerih Kušin in Mushajm, kjer so poljski pionirji preplavili velik del ozemlja. Šesta nemška kolona napada poljski koridor proti mestecu Naklu na črti Janino— Sornstein. Tudi tu se Poljaki zelo odločno branijo in so Nemci napredovali le kake 4 km od meje. Sedma nemška kolona, ki je menda najmočnejša, prodira iz Vzhodne Prusije navzgor ob Visli proti jugu od že v svetovni vojni slovitega Deutsch Eyglaua. Prodrla je 20 km globoko do Grudziadza (Grau-denz), kjer se je nemški napad ustavil na betoniranih postojankah Poljakov. Nemško vojno poročilo pravi o teh bojih, da so zavzeli izredno strašno obliko. Osma kolona nastopa na liniji med Zial-do in Vojnico proti Mlavi. ki je med svetovno vojno tako zaslovela. Naloga te kolone je prodirati ob železniški progi Gdansk — Varšava proti poljski prestolnici. Poljaki javljajo. da so odbili napad Nemcev na tej črti. Nemško vrhovno poveljstvo zopet poroča, da so nemške čete na tej fronti »prodrle globoko v poljsko ozemlje«. Kako globoko, tega poročilo ne pove. Deveto bojišče je slovito Westerplatte pri Gdansku. To je oni del gdanskega pristanišča, ki so ga smeli uporabljati Poljaki za izkrcavanje municije in orožja iz inozemstva. Westerplatte je imela poljsko posadko, ki se je dobro utrdila in se do časa, ko to pišemo, še upira težkemu ognju nemške suhozemske artiljerije in topovom oklopne križarke »Schleswig-HoIstein«, ki se je zasidrala v gdanski luki že pred izbruhom vojne. To je trenutni pregled položaja po poročilih, ki so bila objavljena do sobote ob 18 Iz njega je razvidno, da si je nemška vthovna komanda postavila pri svojih operacijah tri glavne cilje: osvojiti Gornjo Šlezijo z njenimi bogatimi rudniki in in- dustrijo, prebiti poljski koridor in s tem odrezati Poljake od morja ter končno sfor-sirati pohod na Varšavo. Glede zračne vojne si poročila zelo nasprotujejo. Nemci pravijo, da so njihova letala bombardirala samo vojaške in stra-tegično važne objekte. Poljaki zopet trdijo, da bombardirajo nemška letala kar prek poljska naselja Do davi je bilo po poljskih vesteh vsega skupaj 94 nemških letalskih napadov, od tega 22 na mesta z več ko 10.000 prebivalci, pri tem je bilo ubitih 130 oseb, med njimi 12 vojakov, število ranjenih je mnogo večje. O izgubah, ki so jih imeli nemški letalci, nemška poročila molče. Poljaki trdijo, da so sestrelili z lovskimi letali in protiletalskim topništvom okoli 40 nemških letal Poljaki sami so s svojim letalstvom v de-fenzivi ter ga očividno še čuvajo. Doslej so bombardirali samo Gdansk in Beuthen in še to bolj demonstrativno kakor pa učinkovito. Poročila o neki bitki med poljsko in nemško mornarico pred pristaniščem Gdi-nje ne bodo odgovarjala resnici, ker je znano, da so poljske moderne torpedovke in torpedni rušilci zapustili že pred izbruhom sovražnosti Baltiško morje ter se umaknili v angleške luke, kjer so se pridružili angleški vojni mornarici. ★ Še enkrat opozarjamo, da je ta pregled sestavljen po poročilih, ki smo jih prejeli do sobote ob 6. zvečer, ko je potekel poldrugi dan poljsko-nemške vojne. Ali in v koliko se je položaj spremenil po kasnejših poročilih, razvidijo čitatelji iz telefonskih in radijskih vesti, ki jih prinašamo v tej številki. Obiščite nas na VELESEJMU, paviljon F! Tam Vam pokažemo sledeče: 1. Najnovejše modele radijskih aparatov Radione TeleSunken Orion 2. Napravo za zvočni kino s projektorjem Zeiss Ikon Ernon IV. 3. Celotno prenosno napravo za zvočni kino. 4. Projekcijske aparate za diapozitive in poljubne slike. 5. Malo električno centralo za cerkve, odre, gorske koče itd. O vseh teh napravah dobite pri nas strokovna pojasnila brezplačno. RADIO dr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva 7, tel. 3I90 Odlikovanja Beograd, 2. sept. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim so odlikovani: z redom Belega orla I. st. predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, z redom Belega orla III. st. bivši ministri Ci-rič, Ružič in Gjuričič, z redom Jug oslov, krone I. st. bivši vojni minister Milutin Nedič, z redom sv. Save I. st. bivši ministri Maštrovič, Snoj, Altiparmakovič, Rajakovie, Miljuš, Pantič in Cejovič, z redom Belega orla III. st. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, z redom sv. Save I. st. ban zetske banovine Krstič, ban drinske banovine Jevtič, ban dunav-ske banovine dr. Radivojevič, ban morav-ske banovine Krasojevič, ban vardarske banovine Hajduk Veljkovič, z redom sv. Save II. st. pa namestnik bana vrbaske banovine Cvetkovič. Voldap > 4ip || L» - • •.".'• .CJttl I I I .j jo^avmiib flokT^"" O-' Torun--*—'G Poinofi l bM^v^^fe^t i U |Lv'cki Lom io cr v Torun* (Brombtr«) 0MlawO O Osti-oUnko O o Grodno Bia(ystok O V/loclow«l( VAUSAVA KtoToSit« ' Koli»2 O P © Oit ro wo I i 0Ke»wp»io Lodi J 5 K * Rodom O ®Lob!in Cz«.stocliowo •ni* cj Kreuibui-ajij^ o HI«-- ^Kielcc Berth£&» Sloveniji najuspešnejša, naj cenejSa in najhitrejša poeredo-ralnica la službe vseh vrst sa prodajo ta nakup vaeh stvari, x» nepremičnine, lokale. podje^a. kapital, ie nltve to tt drago Postani in ostani čtan Vodnikove družbel JESEN NA JADRANU Abbazia Laurana (Lovrana) Brioni (O pati i a) ODPRTO CELO LETO Sončni otok — Polo — Golf. Vodni bazen s segreto morsko vodo ! GRADO • LIGNANO - LUSSINPICCOLO PORTOROSE - SISTIANA Kopalna sezona do konca oktobra. Izleti v POSTOJNSKO JAMO Trsta Abbazia: Pension Helvetia SZSZTZSS! ^JS komfort. Zelo povoljnl aranžani. Zahtevajte prospekte. — Direkcija Dodan Vrus. Pojasnila : ENTT, Terazlje 16, BEOGRAD — in pri vseh potniških uradih ln hotelski direkciji. Domače vesti • Sprememba upravnega področja. Ministrski svet je na predlog ministra pravde izdal uredbo z zakonsko močjo o izločitvi Icatastralne občine Nemil je v kranjskem upravnem srezu iz področja sreskega so. dišča v škof ji Loki ter priključitvi področju sreskega sodišča v Kranju. * Za novega pomočni' °neralnega komisarja kraljevine Ju£ ie na svetovni razstavi v New Yor^u je postavljen Božidar Stanojevič, naš generalni konzul v New Yorku. Dosedanji pomočnik, znani bivši poslanec Milan Banič s Sušaka, je razrešen. inscenirana. Jutrišnja številka ponedeljske-ga »Jutra« prinese o tem zanimivem dogodku, ki predstavlja važno poglavje v zgodovini srbskega naroda in njegovi bortid za svobodo, obširen članek. * Praški velesejem je preložen in bo od 24. septembra do 1. oktobra. * V letošnjem tednu Rdečega križa, Id bo od 17. do 23. t. m., bo treba plačati, kakor prejšnja leta, za vsa navadna in priporočena pissma, dopisnice, razglednice navadne in vrednostne pakete in za brzojavke v tuzeanskem prometu obvezno pristojbino 50 par v posebnih znamkah za Rdeči ŠOLSKO NAZNANILO ENOLETNO TRGOVSKO UČILIŠČE CHRISTOFOV UČNI ZAVOD Odobren od Ministrstva trgovine in industrije S PRAVICO JAVNOSTI LJUBLJANA — DOMOBRANSKA CESTA št. 15. Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola in izobrazuje učenke in učence za raznovrstne pisarniške poklice v gospodarskih podjetjih, denarnih zavodih, odvetniških, trgovskih, spedicijskih pisarnah itd. — Izpričevala služijo kot dokaz izobrazbe za navedene poklice in obenem tudi kot dokaz dovršene učne dobe in pomočniške prakse v trgovinski obrti. To je važno za one, ki nameravajo otvoriti ali prevzeti na svoje ime trgovsko podjetje. Največji In najmodernejši zavod te vrste v državi. Edinstvena strojepisnica s 50 pisalnimi, računskimi, razmnoževalnimi stroji itd. Zavod je urejen po vzoru sličnih uglednih inozemskih šol in ima tudi posebne učilnice za pisarniške vaje, knjigovodske vaje, za filmska predavanja. — Prvovrstni profesorski zbor jamči za odlične uspehe. — Posebni oddelki za deklice. — šolnina zmerna. Edini zavod te vrste, ki ima lastno moderno novozidano šolsko poslopje, ki se uporablja v šolske namene. VPISOVANJE se vrši sedaj redno vsak dan tudi v nedeljo in na praznik dopoldne in popoldne ob običajnih urah. — Učenci uživajo vse pravice kot na drž. trgovskih šolah tako glede rodbinskih doklad in dijaških voznih kart. Brezplačna šolska izvestja in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. TELEFON DIR. 48-43. • Radijske naročnike ponovno opozarjamo, da se naroče na »Naš val«, ki je najboljši vodnik po radijskem svetu. Izhaja ob petkih, objavlja pa sporede evropskih radijskih postaj °a dolgih, srednjih in kratkih valovih, kakor tudi izvleček najboljših oddaj za tekoči teden. Najnovejša šlevilka, ki je v povečanem obsegu in povečani nakladi izšla ob začetku nove radijske sezone, objavlja med drugim obširno poročilo o zasedanju in sklepdh mednarodne radiofonske zveze, ki se je nedavno sestala v St. Moritzu, zanimivo reportažo urednika Regallyja iz krajev, kjer ne odmeva več »pikapok«, zanimivo in napeto novelo o umsko obolelem ameriškem milijarderju mr. Berkeleyu, rubriko »Radio in televizija« z najnovejšimi poročili s teh področij in filmski pregled. Zahtevajte še danes brezplačno številko na ogled! Naročnina na »Naš val« znaša mesečno 10 din, naroča pa se pri upravi v Ljubljani, Bhafljeva ulica 5. Trgovsko učilišče ROBIDA s pravico javnosti, LJUBLJANA — Trnovska ulica št. 15, vpisuje v enoletni trgovski tečaj vsak dan. Učilišče je osnovano kot redna enoletna "Tgovska šola. Dijaki imajo ugodnosti rodbinskih doklad, žel. voznih kart itd., kakor učenci državnih trgovskih šol. Ker je pouk popolnoma individualen, sprejme zavod samo določeno število učencev. Vpisovanje tudi v nedeljo in na praznik dopoldne, Trnovska ul. 15.« • 401etnica ivandanskega atentata. Nedavno je poteklo 40 let, odkar je bil v Knez Mihajlovi ulici v Beogradu poizkušen aten_ tat na kralja Milana Obrenoviča. Atentator, ki je iz revolverja streljal na kralja in njegova adjutanta, je bil aretiran, obenem pil je bila aretirana tudi dolga vrsta starih srbskih gplitikov z Nikolo Pašičem. Stojanom Protičem in Aco Stanojevičem. Afera je po vsej kraljevini Srbiji dvignila mnogo prahu, vendar preiskava ni mogla ugotoviti ničesar konkretnega, s čimer bi moglo sodišče obremeniti staro radikalno stranko in njene voditelje, ki so bili v ostri opoziciji proti režimu Obrenovičev in proti katerim je bila vsa zadeva umetno križ. Za ostale poštne pošiljke kakor tudi za pošiljke, ki so po zakonu pristojbine proste, se ta pristojbina ne plačuje. — Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani. Primarij ženske bolnice dr. MILAN t. ČERVINKA ordinira sedaj v Novem mestu, Ljubljanska cesta 15, (v hiši pekarije Kastelic, naspr. advokatu Bučarju). Od 8.—12. dopoldne ln 2.—5. popoldne. * Nova grobova. Na Jesenicah je po daljši bolezni umrla v četrtek v 59 letu starosti gospa Elizabeta KOcijančičeva, žena železniškega upokojenca, stanujoča na Kralja Petra cesti. Pokojnica je bila tiha in blaga žena. — V Ljubljani je preminil g. Karlo Cerkvenik, strojevodja državne železnice v pokoju. Pogreb bo danes ob 17. uri izpred veže zavetišča sv. Jožefa — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše soža-lje! — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—i kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefo-vo vodo. Reg po mm. soc. pol io n. zdi S-bi. 15.485 25 V ?V * Ljubavna žaloigra v Novem Karlovcu. Nikola Radjenovič je bil ugleden posestnik v Novem Karlovcu, nedaleč od Indjije v Vojvodini Pred daljšim časom ga je zapustila žena in se vrnila k svojemu ljubimcu Božidarju Milosavljeviču. Užaljeni mož se je hotel maščevati in se je podal k Milosavljeviču na dom. Srečala sta se na dvorišču Radjenovič je z vilami udaril ljubimca svoje žene. V jezi je nato Milo-savljevič popadel sekiro in je Radjenoviča na mestu ubil in domala razsekal Kmalu nato so Milosavljeviča prijeli orožniki. Ko je Radjenovičeva žena izvedela, da je ljubimec ubil njenega moža, jo je zadela kap in je takoj izdihnila. Oglejte si prekrasni pevski film s ljubko Deanno IDurbin PESEM SREČE FIlm mladosti, petja, in lepote! KINO UNION, teL 2M1 Ob UL, 17, 19. ln SL mL * Važno za one, K1 ne morejo v redne dole. Dopisna trgovska dola v Ljubljani, Kongresni trg 2, začenja dne 4. t. m. redno vpisovanje v vse svoje tečaje in predmete kakor v svojo dvoletno trgovsko šolo, knjigovodstvo, trg. računstvo, korespondenca, stenografija, nemščina, francoščina itd. Priporočamo vpis zlasti onim, ki zavoljo služb ali drugih ovir ne morejo v redne šole. Na stotine zadovoljnih absolventov. Pouk je individualen in se vrši z dopisovanjema. Pišite po pojasnila, (—) * Namesto venca na krsto pokojne gospe Antonije Erženove iz Hrastnika je daroval Družbi sv. Cirila in Metoda g. France železnik iz Trbovelj 100 din. Iskrena hvala! * Ant Rod. Legator Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor. Vpisovanje Ob delavnikih dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne, v šol. ski pdsarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški Internat. Državni nameščenci dobivajo dra-ginjske doklacfe, vsi dijaki železniško legitimacijo, končno Izpričevalo nadomešča vso učno dobo ln dve leti pomočniške dobe v trgovinski obrti. Začetek pouka 9. septembra. šolski program in pojasnilo brezplačno. Državni uslužbenci ln manj premožni uživajo daljnosežno znižanje šolnhie. (—) Vsaka očala po meri, iatn dobrosededa it jasen pogted pri LJUBLJANA PASAtA NEBOTIČNIKA ] * Srednješolski internat v Akademskem kolegiju v Ljubljani sprejema za šolsko leto 1939/40 dijake od 5. do 8. razreda srednjih šol kakor tudi dijake strokovnih šol. Gojenci imajo popolno oskrbo, štirikrat dnevno zdravo in tečno hrano, strogo nadzorstvo in vestno vodstvo. Pri učenju pomagata dva prefekta. Mesečni prispevek znaša 600 din. Prošnje za sprejem se vlagajo pri ravnateljstvu Akademskega kolegija, Ljubljana. Kolodvorska ulica 22. kjer se na željo dobe podrobne informacije in prospekti. Grobnice in kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje tfranto kunovai pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 19-09. * Tovorni avto je zdrobil 151etnega fanta. Pri samoborskem podvozu v Zagrebu se je zgodila v petek dopoldne strahovita nesreča. Velik tovorni avto. last Kovačevega podjetja iz Tržiča, je povozil 15-letnega vajenca Zlatka Culjaka. nameščenega pri »Tapredu«. Težki tovorni avto je podrl Zlatka, ki se je peljal na biciklu. Prizor je bil strašen: kolo zdrobljeno, iz lobanje so se vsuli možgani, prsni koš strt, udj polomljeni. Na kraju dogodka se je zbralo več sto ljudi. 331etni šofer Anton Dolinar je povedal, da vozi blago iz Novega Sada v Tržič in da ni kriv nesreče, ker je bil mladi biciklist neoprezen. * Ministerialni uradnik obsojen zaradi podkupnine. Pred beograjskim sodiščem je stal bivši uradnik poštnega ministrstva Ljubomir Hadži-Taškovič, ž njim pa je bila obtožena tudi učiteljica tujih jezikov Natalija Prita Obtožnica je navajala, da je Ljubomir po dogovoru z Natalijo ukrenil za 5000 din podkupnine, da je tvrdka Phonix dobila telefon. Tvrdka je bila poslala poštnemu ministrstvu zadevno prošnjo, toda zaradi majhnega števila prijav-ljencev ni mogla dobiti telefona, kar pa je nato za nagrado izposloval skrbni Ljubomir. Obsojena sta bila Ljubomir na 6 mesecev. Natalija pa na mesec dni zapora. 1KRAT KUPITE in prepričali se boste, da so baterije »S U N C E« dolgotrajne in zanesljive. Proizvaja: j. [vnovič /agreti Vodnikova ulica 4. * Cigani kradejo otroke. V Banjaluki se je spet ponovil primer, da so cigani odvedli otroka. V banjaluško bolnišnico je pripeljal Tomo Gjurič svojo ženo. Na vozu je pustil 41etnega sinka Milana, da bi pazil na konje in na voz K otroku je pristopila ciganka in mu vzela bič, nato pa pobegnila. Fantič je tekel za ciganko do stare trdnjave, od koder se potem ni več vrnil. Banska uprava je na očetovo prijavo ukrenila najstrožje mere proti ciganom, ki na prevejan način odvajajo otroke in jih potem pohabi j a jo, da lahko z njimi beračijo. Iztrlača se Vam naročiti filme iz L«*Mtair ln poslati iste v razvijanje, ker Vam Izgotovljene slike. Se istJ dan ko prejmemo — odpošljemo Poizkusite enkrat — postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Imamo na zalogi filme najnovejše ~ emulzije do L 1941. Razvijamo m kopiramo priznano prvovrstno! Naš ček račun 8t. 13-285 Naša tel. St 25-66 ln 25-67 — Se priporoča Foto Tourist — Lojze Smuč LJUBLJANA — ALEKSANDROVA O. 8. * Opozarjam vas na priložnostni nakup pisalnih strojev Continental Glej male oglase! (—) * Nemška jezikovna šola za inozemee. Zavod Anderl-Rogge, Gradec, Lessingstras-se 19. Internat za mlade deklice. Gospodinjski tečaji. Prospekti, i—l Razkošno inscenirana ln duhovita filmska komedija. A T V D A D A Doživljaji in komična usoda mladeniča v pravljični deželi •»LI DAJvA 1001 noči. Dve url zabave ln smeha! Kino Sloga, teL «7-80 IN 40 HAJDUKOV. Danes ob 1&, 17, II. la tL nt Jutri nepreklicne zadnjikrat! PEKEL V LJUBEZNI Francoski velefilm o moderni Ceni, poln JEAN GABIN — MJREILLE BATJN ______KINO MATICA «1-24 Predstav® ob 15^ 17., 19. ln XL uri. erotike ta ljudskih Iz Liubliane n— Za proslavo Kraljevega rojstnega dne objavljajo z mestnega poglavarstva naslednja navodila: Obvezniki telesne vzgoje se morajo zbrati na kraljev rojstni dan točno ob 18.30 na Poljanskem nasipu poleg Zmajskega mosta, kjer dobi vsak baklo. Narodne noše naj se v čim večjem številu udeleže slavnostnega sprevoda. Naši lovci in strelci naj se blagovolijo prvič v svojih krojih uvrstiti v sprevod. Ljubljanski kolesarji naj okrasijo kolesa in se udeležijo sprevoda. Obrtniška združenja naj blagovolijo pri slavnostni bakladi pokazati svojo stanovsko in državljansko zavest * nastopom posa-memih združenj v pestri skupini % zastavami Vse organizacije, ki svoje udeležbe pri sprevodu še niso prijavile, naj to nemudno store pri tajništvu mestnega poglavarstva. Sprevod z baklami in lampi-oni, ki se bo v sredo zvečer pomikal po ljubljanskih ulicah, mora biti veličasten. Za lampione naj poskrbe organizacije same, a bakle bodo naprodaj tudi na zbirališču. Po ljubljanskih ulicah, koder bo šel sprevod, naj bodo razsvetljena vsa okna. TELOVADNI NASTOP SOKOLA LJUBLJANA III DANES OB POL 16. url na telovadišču ob Tjrševl cesti Izlet Cirilmetodarjev po Notranjskem. Moška in ženska podružnica CMD za St Peter je nedavno nedeljo po svojem običaju priredila za svoje članstvo krasno uspel avtobusni izlet po Notranjskem, da se spozna z ondotnimi CM-arji in da si ogleda prekrasne kraje blizu meje. O tem nam poročajo: Preko Turjaka, katerega smo si ogledali, nas je vodila pot čez Dob, Velike Lašče, Izlake v Stari trg, kamor smo prispeli okoli poldneva in nas je v gostilni pri Benčinu čakal skrbno pripravljen obed. Se pred tem smo se peljali pod Snežnik, da bi si ogledali tamkajšnji stari grad Snežnik, a nam le bil vstop zaradi popravila terase prepovedan. Šolski upravitelj g. Kosin iz Laverce nam je vso pot prijazno tolmačil vse znamenitosti teh krajev; tu je učiteljeval v svojih mladih letih in so mu ti kraji še posebno znani. Po izdatnem obedu smo kre- ZVOCNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-78 Nenadkrlljtva SONJA BBCNDC V briljantnlh plesnih kreacijah na leda v filma Polarni si] Predstave; ob tL, T. ta ter Jutri ob £9. ari Prihodnji sporedi o— Vpisovanje t enoletno driL trgovsko učilišče Christofov nfini zavod s pravico javnosti, Ljubljana, Domobranska cesta 5, se vrši zdaj vsak dan, tudi v nedeljo in na praznik dopoldne ln popoldne^ Prospekti na razpolago. KRUPP KVALITETNI TOVORNI AVTO GL ZASTOPSTVO O.ŽUŽEK LJUBLJANA TAVČARJEVA 11 u— Sokol Vič vabi svoje članstvo, naraščaj in deco, da se danes v polnem številu udeleži nastopa bratskega Sokofla Ljubljana m, da mu vrnemo obdsk za njegov poset ob priliki proslave naše društvene 301etnice. Udeležba v meščanski obleki z znakom. Nastopimo pri javni telovadbi z vsemi oddelki. Zbor vseh udeležencev točno ob 14.15, nakar bo skupen odhod na telovadišče ob Tyrševi cesti za Bežigradom. Vsi točno in zanesljivo! Uprava. Pri zaprtja ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. Lutz peč Velesejem n— Podružnica SVD za &i£ko priredi danes razstavo sadja, cvetic in zelen jadi. Ker bo razstava v telovadnici ljudske šole na Gasilski cesti odiprta vso nedeljo od 7. do 18. ure ima vsakdo priliko brez vstopnine videti, kakšni so pridelki naših domačih vrtov. Potovanje rezervnih oficirjev iz dravske banovine v Beograd na proslavo kraljevega rojstnega dne odpade zaradi nenadnih zaprek. nili ob ta čas izsušenem Cerkniškem jezera m še v Petričevo restavracijo na ribe. G. dr Tavzes je v navdušujočem govoru pribil nujno potrebo CM družbe in njeno težko delo, posebno v današnjih časih. Nato je predsednica ga Potočnikova prisrčno pozdravila navzočne in pojasnila pomen takih izletov. Nadaljevali smo pot. prisrčno pozdravljeni, preko Cerknice in Planine na Rakek, kjer smo se pred spomenikom Viteškega kralja s toplimi besedami in enominutnim molkom poklonili Njegovemu spominu. Po kratkem postanku v Logatcu, kjer smo se pozanimali za našo posestrino CMD, smo se preko Vrhnike veseli in zadovoljni vrnili na naše domove. Kraji, po katerih smo se vozili, so romantični, po.lja skrbno obdelana, hišice čiste in ljubke, ljudje vsi prav čedni, snažni, prijazni in dostojni. Naša lepo ubrana narodna pesem nas je spremljala na vsej poti. Povsod smo bili radostno pozdravljeni. Občutili smo pač vsi, da smo ena duša in eno srce, da smo vsi zvesti Jugoslovani. G. Kosinu veljaj za njegovo vodstvo naša najtoplejša zahvala! V kratkem priredi šentpetrska podružnica CMD izlet z avtobusom v Brežice. JK "trikotažno perilo dobite po tovarniških cenah na Gosposvetsld cesti 13 (Kolizej) u— Zadnji sokolski telovadni nastop v letošnjem letu bo danes na telovadišču Sokola III. ob Tyrševi cesti. Sokol Ljubljana III. bo ob tej priliki polagal račun o svojem telesno vzgojnem delu. Številne prijave ostalih bratskih društev iz Ljub« ljane in okolice kažejo, da se bo ta nastop mogel postaviti v vrsto največjih letošnjih sokolskih prireditev v Ljubljani. Sokol-stvu naklonjeno občinstvo je vabljeno, da v čim večjem številu poseti telovadni nastop Sokola III. Vpisovanje V UMETNIŠKO PLESNO ŠOLO METE VIDMARJE VE je vsak dan od 18.—19. v Gajevi 9. n— Tombolske karte Rdečega križa v Ljubljani so še na razpolago. Zaradi glavnega dobitka parcele 644 m2 v SiSki je zelo živahno povpraševanje po njih. Ne zamudite, do poskusite srečo! Z malim izdatkom boste pokazali tudi svojo naklonjenost samarjanski službi Rdečega križa. Kaj ve-ste, če ne boste še potrebne te pomoči! ZOBOZDRAVNIK dr. Volo všek Vladimir NE ORDINIRA DO 18. SEPTEMBRA Dr. Franc Brandstetter Specialist za notranje bolezni, šnblčeva S, H12.—L, *.— %4L zopet ordinira Preiskava SPECIALIST ZA OTROŠKE BOLEZNI dr. V. STACUL ZOPET BEDNO ORDINIRA n— Prostovoljna gasilska četa LJublJa. ljana-BarJe priredi danes veEko Javno tombolo, združeno z veliko vrtno veselico poleg gasilskega doma na Barja. Glavni dobitek: motorno kolo, več koles in še droge krasne tombole. Za obilen poset se priporoča uprava. Še ie čas, da si nabavite srečke rejcev malih fivalt ker bo žrebanje 10. septembra ob 14. uri pri »Novem svetu«. — Zveza, Ljubljana, Karunova uL 10 u— Vse pevce ljubljanskih in okoliških zborov vabimo na zadnjo skupno vajo, ki bo v ponedeljek ob 20. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. MOBILIZACIJA ŠVICARSKE VOJSKE. 1. švicarski zvezni svet je sklenil mobilizaijo celokupne vojske. Prvi dan mobilizacije je 2. september 1939. 2. Po sklepu Zveznega sveta z dne 23. septembra 1938 imajo v spodaj omenjenih deželah bivajoči ter v redno vojsko, domobranstvo in v rezervo dodeljeni častniki, podčastniki, kaplarji in vojaki nemudoma prevzeti svojo vojaško opremo v mestu opvemljenja ln nato nastopiti vojaško dolžnost v mestu zbirališča svojega polka: EVROPA: Vse dežele, vključno evropski otoki. AZIJA: Turčija, Sirija, Palestina (s Transjordanijo), kakor tudi v Sredozemskem morju se nahajajoči azijski otoki. AFRIKA: Egipt, Tripolis, Tunis, Alžir in Maroko. AMERIKA: Zedlnjene države Amerike ln Kanade. 3. Vojnim obveznikom, na katere se te odredbe ne nanašajo, nI treba nastopiti vojaške dolžnosti do posebne odredbe. Šolsko naznanilo ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ s pravico javnosti PRI TRGOVSKEM UČNEM ZAVODU V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 2, (prostor! Dopisne trgovske gole) vpisuje redno vsak delavnik od 9. do 12. in od 3. do pol 7. uri popoldne.. Tečaj je organiziran kot redna Enoletna trgovska šola in je radi svoje zmerne šolnine dostopen vsakomur. Zavod uživa zavoljo svoje solidnosti in svojih učnih uspehov izvrsten sloves in je po svojih pedagoških metodah in prvovrstnih učnih močeh najmodernejši in najuglednejši zavod te vrste. — Vsa podrobna pojasnila daje vodstvo zavoda ustno ali pismeno. u— Strelci vseh družin ljubljanskega okrožja se opozarjajo na velike strelske tekme okrožja, ki bodo v dneh 9. in 10. septembra na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Tekmovalo se bo z malokalibrskimi vojaškimi in lovskimi puškami. Tekme se prično v soboto 9. septembra ob 15. uri. Da ne bo prevelik naval strelcev v nedeljo 10. septembra, priporočamo tekmovalcem, zlasti onim iz bližine Ljubljane, katerim je dovoz mogoč s kolesi, da tekmujejo že v soboto popoldne. Strelci, pokrenite živahno akcijo za čim večji poset strelskih tekem. ZUNDAPP ažuiEK KVALITETNI MOTOCIKU LJUBLJANA TAVČARJEVA 11 Vsak model aooite takoj. Izpremembi posesti. Enonadstropno hišo v Kopitarjevi ulici štev. 4 kjer je stara in renomirana meščanska gostilna »čin-kole«, je kupolo Tiskovno društvo »Jugoslovanska tiskarna«. To hišo bodo najbrž prihodnjo spomlad podrli Kaikor se govori., se bo g. Josip Lauter, dosedanji lastnik gostilne x5inkoie«, katero bo rabil še do 1. februarja. 1940 L v tej hiši preselil na Poljansko cesto štev. 21. k »škrajzeljnu«, kjer bo imeti svoj novi dom. sporazum Lutz peč V ponedeljek bo prav za prav zadnji dan za vpisovanje v šolo Glasbene Matice, kajti v torek 5. t. m. bosta že dodelitev posameznih gojencev k strokovnim učiteljem in določitev urnika za vsakega posebej. Zato se morajo zbrati vsi gojenci, ki so se vpisali za klavir, v torek 5. t. m. ob 15. v Hubadovi pevski dvorani, učenci za violino ob 16. in gojenci za vse ostale predmete ob %17. prav tako v Hubadovi pevski dvorani. Tam bodo izvedeli, lcate-rcrmu učitelju so dodeljeni, nato pa bodo z njim ugotovili vsaj provizorični urnik. Bedni pouk v vseh oddelkih in letnikih se bo začel v četrtek 7. t. m. Vpise sprejema pisarna Glasbene Matice v Gosposki ulici št. 8, od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Pravi ljubitelji fotografije že vsi dobro vedo, da lahko zaupajo svoje filme v res kvalitetno izdelavo — edini specialni fototrgovini JANKO POGAČNIK LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 20. NE POZABITE mi veliko zalogo orig. švicarskih ur — pri BRATA LOG AR, Ljubljana — Pred Škofijo 15. TELEFON 44-32 GIMNASTIKA Od danes naprej začnem zopet s telovadnimi tečaji kakor tudi privatnimi urami. Prijava: med 17.—19. uro v Kersnikovi Oliici št. 8, JLSE DRUŠKOVIČ, dipl. učit. telovadbe. Udruženje rezervnih podoficirjev, pododbor v Ljubljani, člani se obveščajo, da se na narodni praznik rojstnega dneva NjL Vel. kralja dne 6. septembra korpora-tivno udeležijo proslave. Zbirališče zvečer ob 19. liri pred davčno upravo na Vodnikovem trgu. Udeležba je obvezna. u— Na srednjo glasbeno šolo (državni konservatorij) se sprejemajo novi gojenci do vštetega 5. t. m. Vsak gojenec mora predložiti prošnjo za sprejem. Nato bodo od 6. do 10. t. m. sprejemni izpiti, katerih vrstni red bo objavljen na razglasni desiki. Bivši gojenci konservatorija se sprejemajo na srednjo glasbeno šolo do 15. t. m. V ponedeljek 18. t. m. bo ob 15. v Hubadovi dvorani razdelitev urnika za vse gojence. Ravnateljstvo vabi, da se novi in stari gojenci pravočasno vpišejo. u— Trnovčani, Krakovčani, zaupajte svojo glasbo ljubečo mladino preizkušene, mu učitelju, ki je 36 let najvestneje poučeval v Glasbeni Matici klavir, petje, teorijo in harmonijo! Grem tudi na dom! Prof. Jds3. Pavčič, Trnovo, Zelena pot 5. (—) _____ ZOBOZDRAVNIK dr. JOSIP TAVČAR od 4. t. m. ZOPET REDNO ORDINIRA, NEBOTIČNIK, tel. 3393. u— Kino Matica v novi seziji 1939—40. Z današnjim dnem otvarja kino Matica novo sezijo in je izbrala kot otvoritveni film »Pekel ljubezni«. Veliko smelo delo francoske produkcije s briljantno kreacijo prvaka francoskega filma Jeana Gabina in lepotice Mireille Balin. Film poln erotike in ljudskih strasti in le francoski duh, ki je prost vseh predsodkov je v stanu ustvariti s tolikim realizmom to bogato družabno, moderno dramo. Film bo brezdvom-no zanimal vsakogar in zatorej priporočamo vsakomur ogled našega otvoritvenega filma. P^ tej priliki sporoča uprava kina Matice, da si je za sezijo 1939-40 nabavila res prvovrstne, najmočnejše, vsestransko zanimive filme tako amerikanske, francoske, češke, rusko-poljske in nemške produkcije. Veliko močno tendencionalnih del, monumentalna zgodovinska kakor »Maria Antoinetta« — »Juarez« itd., prekrasne filme raznih nesmrtnih pisateljev in umetnikov Emile Zolaja, Ohneta, Balzaca, Karla čapka, Kiplinga itd. Zatorej priporočamo p. n. občinstvu, da z vsem zaupanjem zasleduje repertoar naših filmov v seziji 1939-1940, ker gotovo ne bo razočarano. 1671 Velesejem y Lutz peč o— Dr. Kallay ne ardinnjra od 2. do 10. septembra. u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V ponedeljek in torek (4. in 5. t. m.) od 18. do 19. prijava novih pevk in pevcev v sobi 6 v Vegovi ulici. V torek ob 20. sestanek in vaja vsega mešanega zbora v Hubadovi dvorani. — V ponedeljek ob 20. seja odbora in reditelj skega odseka. u— Nove pevce in pevke (tudi začetnike) sprejema Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v ponedeljek, torek, četrtek in soboto med 18. in 20. uro v društvenih prostorih. Mestni dom I, desno. (—•) dveh sezonah tavajal zdravtHSki orkester v Rogaški Slatini, se deloma naslanja na narodne motive in je zelo učinkovita, e— Dijaško zavetišče v Celja, ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju bo imela tudi v šolskem letu 1939 1940 zavetišče za one dijake in dijakinje, kise vozijo v šolo. V velikih zračnih prostorih v Strossmayerjevi ulici 1 lahko po--čakajo učenci na odhod vlakov. Pod nadzorstvom, ki ga opravljajo od podružnice nastavljen nadzornik ln požrtvovalni člani in članice naše obrambne družbe, lahko delajo dijaki svoje naloge in se pripravljajo za drugi dan. zlasti ker se jim nudi v zavetišču potrebna pomoč. Prijavnice se dobijo pri šolskem slugi g. Kosu v realni gimnaziji. e— Umrla sta v petek v celjski bolnišnici 59-letni zasebnik Matevž Matko iz Poljč pri Braslovčah ln 27-letni splavar Franc štiglic iz Okonine pri Rečici ob Savinji. e— Na poročilo o smrtni nesreči v Pristavi pri Šmarju nam je poslal trgovec g. Ivan Veršec iz Podčetrtka naslednje pojasnilo: Ni res, da je zdrdral avtomobil preko ponesrečenega Ivana Baštevca, ampak je res, da se je ponesrečeni zaletel z glavo v hladilnik, kateri ga je odbil 1 m naprej, a vozilo sem ustavil, tako da je bila razdalja od prvega kolesa avtomobila do na tleh ležečega Baštevca še 30 cm in se ga nobeno kolo sploh dotaknilo ni. To so ugotovile tudi priče in oblastvo ter je dokazano, da ne zadene mene nobena krivda, nasprotno se je po mnenju prisotnih in oblastva zahvaliti edino moji duhapri-sotnosti, da niso postali žrtve tudi otroci. e— Zverinski oče. Dne 20. junija je bil v Celju aretiran 39-letni delavec Jože K. z Ostrožnega pri Celju, ker je storil svoji 15-letni hčerki silo. Zaradi tega gnusnega zločina je bil obsojen na 1 mesec zapora. Pred dnevi je njegova žena zapustila skupno stanovanje. Te dni se je vrnil Jože K. vinjen domov in zopet storil svoji hčerki silo. Hčerki je dejal, da si bo vzel življenje, če ga bo prijavila. Po svojem NA PROGI LJUBLJANA - KOČEVJE - SUŠAK vozi od 4* septembra dalje — zaradi pomanjkanja potnikov samo en avtobus in sicer preko Ribnice. LJUBLJANA odhod 6.30 uri SUŠAK prihod 12.20 mi LJUBLJANA prihod 19.50 uri SUŠAK odhod 14.— uri »JADRAN« AVTOBUSNO PODJETJE D. D., LJUBLJANA o— Dijaki na dijaškem sejmu so nas na. prosili, da objavimo: Pri nas se mnogo govori o higieni Toda: 1. septembra se je pričel tradicionalni dijaški sejem na Bregu in ves ta prostor je pokrit z 2 cm debelo plastjo prahu, ki se neprestano dviguje in dijaki smo prisiljeni vdihavati tak zrak. Prosimo pristojno oblastvo, da se ta prostor vsaj dvakrat dnevno poškropi. u— Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2, javlja, da bodo popravni izpiti za enoletni trgovski tečaj dne 7. in 9. septembra. Kandidati (tke) naj vlo-že prošnjo za opravljanje izpita do dne 6. septembra in se nato zglasijo na zavodu dne 7. septembra ob 9. uri zjutraj. u— Združenje trgovcev v Ljubi jani prosi članstvo, da v torek 5. t. m. na večer pred rojstnim dnem Nj. Vel. kralja Petra H. razsvetli in primerno okrasi svoje izložbe. (—) u— Slogina glasbena šola poučuje poleg teoretičnih predmetov solistično petje, klavir in ostale instrumente ter mladinsko zborno petje in orkestralno igro. Vpisovanje gojencev je vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v šolski pisarni, Pražakova ulica 19. Določitev učnih ur bo v četrtek 7. septembra popoldne, pričetek pouka pa v soboto 9. septembra, šola nudi odličen strokovni pouk. (—) u— Konji so se splašili. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali posestnikovo ženo Terezijo Božnarjevo iz Škofljice. Na kmečkem vozu se je peljala proti Šmarju, pa so se ji konji splašili, da je padla na cesto in se iprecej hudo poškodovala. Iz Celja e— Slavnostna akademija Sokolskega društva Celja I v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra n. se bo pričela v torek 5. t. m. ob 20.30 v Mestnem gledališču. Spored obsega 13 točk ter je zelo pester in zanimiv. Vstopnice so v predproda-ji v knjigarni K. Goričarja vdove. Udeležite se slavnostne akademije v čimvečjem številu! e— Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju poziva svoje člane, da se v čimvečjem številu udeležijo proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v sredo 6. t. m. Ob 8. bo maša, po maši se bodo zbrali borci k proslavi pred magistratom. Ob 19.30 se bodo zbrali pred gostilno Berger na Dečkovem trgu in se udeležili baklade. e— Pododb®r Udruženja četnikov v Celju poziva vse člane, da dvignejo legitimacije pri poveljniku Turnšku, Celje, Gregorčičeva 3/1. Po naredbi glavnega odbora se oni, ki nimajo legitimacije, ne smatrajo za člane. — Uprava. e— Jeseni je na planinah najlepše. Vse planinske koče bodo odprte še ves september. priporočljiv je obisk visokih planin, Korošice, Okrešlja in Logarske doline. Sedaj je vreme za planinske ture nad vse ugodno, čisto ozračje omogoča krasen razgled v neskončne daljave. e— Celjski skladatelj Ciril Pregelj je izdal v samozaložbi v zelo lični zunanji opremi in razločnem notnem tisku koračnico za klavir (harmoniko): Pozdrav Rogaški Slatini. Koračnica, ki jo je doslej v NA TRADICIONALNO ŽEGNANJE V KAŠELJ na zajca, danes in jutri naj pohiti vse, staro in mlado! — Velika žegnanska veselica se bo vršila tudi letos v vseh nrostorih in velikem vrtu gostilne pri Gradu v Zgornjem Kašlju ob izvrstnem vinu, jedilih, krofih in poticah. Vlakov do postaje pri Dev. Mariji v Polju in Zaloga je dovolj. Avtobus pa bo vozil izpred Mestnega _ doma popoldne od pol treh naprej vsako uro._ dejanju je izginil in ga še niso mogli izslediti. e— Zopet dva napada. Ko se je 24-letni delavec Jože Korber s Polzele vračal v petek okrog 19. domov mimo bratove hiše, ga je brat napadel in ga zabodel z nožem v desno roko. V Bukovju pri Fran-kolovem je neki moški v četrtek okrog 21. v prepiru napadel 27-letnega dninarja Franca Podpečana iz Stranic ter ga zabodel z nožem enkrat v prsi in enkrat v levo roko. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Uboj pri Pilštanju. V neki kleti v Gubnem pri Pilštanju sta se v četrtek zvečer sprla 43-letni posestnik Martin čepin iz Gubnega in posestnik Miha Jereb. V razburjenosti je Jereb pograbil nož ter zabodel čepina trikrat v prsi in glavo. Prizadejal mu je zelo hude poškodbe, čepina so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj ob pol 9. dopoldne izdihnil. Miho Jereba so aretirali in izročili sodišču. Iz Maribora a— Meščani! Letošnji rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H. bo Maribor slovesno proslavil in tudi na zunaj izpričal svojo neomajno ljubezen in vdanost do kralja in do naše složne in močne Jugoslavije. Na predvečer kraljevega rojstnega dne, v torek 5. IX. 1939 ob 20. uri, bo šla skozi mesto slavnostna povorka od vojašnice kralja Aleksandra v Melju po Meljski in Aleksandrovi cesti, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer bo manifestacijsko zborovanje. Zbiranje manifestantov bo od 7. do 8. ure okoli vojašnice kralja Aleksandra. Vljudno vabim meščane, da okrasijo . v torek dne 5. septembra popoldne svoje domove z državnimi zastavami, zvečer pa razsvetlijo svoja okna ter da se polnoštevilno udeležijo povorke in mani-festacijskega zborovanja na Glavnem trgu. V sredo na sam rojstni dan dopoldne se udeležite polnoštevilno božjih služb in cerkvenih slovesnosti ter prisostvujte slovesnemu vojaškemu mimohodu na trgu Svobode, župan: dr. Juvan, s. r. a— Mariborskemu sokoistvu. Celokupno članstvo in naraščaj mariborskih so-kolskih društev se udeleži manifestacij-ske povorke na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja in sicer v civilu z znakom, jezdeci v krojih. Zbor za povorko v torek zvečer ob 19. na verandi Sokolskega doma. Polnoštevilna udeležba strogo obvezna. Na kraljev rojstni dan se vse sokol-stvo in naraščaj udeleži vojaške parade in sicer člani ter članice v slavnostnih, naraščaj pa v telovadnih krojih. Zbor na verandi Sokolskega doma točno ob 8. url. Udeležba za vse imejitelje krojev ctrogo obvezna. Takoj po končani vojaški paradi se vrši tradicioralna sokolska proslava v veliki dvorani Sokolskega doma. Udeležba je obvezna za vse članstvo in naraščaj vseh mariborskih sokolskih društev. Sodeluje godba »Drave« in zdi-užena pevska zbora »Jadran — Nanos«, ki ob tej priliki prvokrat javno nastopita. Bratje in sestre. storite svojo dolžnost. Zdravo! Med-društveni odbor mariborskih sokolskih dru štev. a— Sokolom jezdecem. V torek jahamo pri povorki v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. Odhod ob 19. iz vojašnice 32. topniškega polka. Zato vsi pravočasno v vojašnico. a— V starokatoliški cerkvi bo v sredo ob 9. uri služba božja z zahvalno pesmijo in govorom. a— Obrtna nadaljevalna gola poziva že vpisane vajence in vajenke, naj pridejo po dodelilne listke od 3. do 9. t. m. na mestno t poglavarstvo od 9. ure dalje. a— Zveza kulturnih društev v Mariboru poziva včlanjena društva iz Maribora in najbližje okolice, da se v polnem številu Obiščite Beograjski iesenski seiem OD 7- DO 17. SEPTEMBRA 1939* NAJVEČJA GOSPODARSKA MANIFESTACIJA V JUGOSLAVML NAJPOPOLNEJŠI PRIKAZ DOMAČE IN TUJE PROIZVODNJE. RA D I ORA Z STAVA KNJIŽNI SEJEM informacije: Uprava Beograjskega sejma, Beograd Poštni predal 538. — TeL 28-526, 28-802 Polovična vožnja na vseh železnicah in pamihih udeležijo narodne manifestacije v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra IL, ki bo zvečer 5. L m. Zbirališče v bližini vojašnice Kralja Aleksandra L v Melju ob 19. uri. Pokažimo v današnjih težkih časih z veličastno udeležbo in z mogočno ter dostojno manifestacijo svojo ljubezen in zvestobo kralju, kraljevskemu domu in domovini Jugoslaviji. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši danes 3. septembra zdravnik dr. Hugon Velker, Pobreška cesta 2. a— Sokoiski društvi Maribor-matica ta Maribor m (Krčevina-KošRki) pozivata svoje članstvo ln naraščaj k polnoštevilni udeležbi na izletu v št. IIju danes v nedeljo 3. septembra popoldan. Imejitelji krojev v krojih, ostali v civilu z znakom. Zdravo! MED. UNIV. dr. FRAN TOPLAK specialist za ženske bolezni in porodništvo zopet redno ordinira — Glavni trg 18. a— Igre ne bo. Sokolsko društvo v Selnici ob Dravi nam sporoča, da ne bo danes predstave »A njega ni« ... ki je bila v našem listu predvčerajšnjim objavljena in napovedana. Iz Črnomlja ADVOKAT BOŽO VODUŠEK JE ODPRL SVOJO ODVETNIŠKO PISARNO V ČRNOMLJU. Iz škofje Loke Dr. Kocijančič Viktor zopet redno ordinira ŠKOFJA LOKA Iz Novega mesta Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. SLAVKO PERKO ordinira na Florjanskem trgu 9. Iz življenja na deželi ZALOG. V nedeljo 3. septembra bomo praznovaii vsakoletno žegnanje. Praznovalo se pa bo tudi v obeh Kašljih. Dandanes se ta nedelja kaj malo razlikuje od drugih nedelj v letu. Vse drugače pa je bilo pred leti, recimo v onih letih, ko je pasel poljske duše župnik sam in župnija še ni imela kaplanov. Ob 10. je bila v podružnični cerkvi sv. Andreja maša, po cerkvenem opravilu pa se je starina in mladina zbrala po gostilnah, kjer se je jedlo, pilo, plesalo in veselilo pozne noči, odnosno prav do ranega jutra. Župnika ni motila zastarela prepoved ljubljanskega škofijskega ordinariata, ki v skrbi za naše duše dovoljuje žegnanje pri podružnicah le s pogojem, da se za dan cerkvenega žegnanja ne pleše. Za ta praznik se je vse pripravljalo. Največ so seveda imele opraviti gospodinje, zakaj nobena, niti najubožnejša bajta ni smela biti brez bobov in flance-tov. Vse druge skrbi pa so trle fante. Večer pred zeljno pričakovanim praznikom je bil posebno pomemben. Ko se je opravilo domače delo in so povečerjali, so se sešli mlajši, do žegnanjske nedelje še ne dozoreli fantje v gostilnah, kjer se je vršila »prevedba« v prave fante od fare. Da ta »prevedba« ni bila zastonj, se razume. Po »prevedbi« pa so jo drug za drugim popihali pod okna svojih deklet. Kmalu po polnoči se je včasih pričelo potrkavanje, ki je trajalo po več ur. Ta posel je bil za noč pred žegnanjem pridržan fantom kot nekaka fantovska dolžnost. Bobi, potice in druge dobrote kljub vojni nevarnosti še niso na karte, zato mahnimo po njih, dokler je še čas. Kdor ne verjame, naj se pride prepričat v Zalog. — Sokol proslavi rojstni dan starešine Sokola kraljevine Jugoslavije kralja Petra II. v sredo 6. septembra ob pol 20. uri v Požarjevi dvorani Iz Hrastnika h— Umrla je v Hrastniku narodna in napredna žena 56-letna ga. Antonija Erženova, soproga upokojenega orožnika in občinskega stražarja, posestnika in gostilničarja g. Franca Eržena. Pokopali so jo ob veliki udeležbi pogrebcev, zlasti žena, v četrtek popoldne na dolskem pokopališču baš na dan, ko je dopolnil njen soprog 80 let. Naj bo narodni ženi lahka domača gruda! Prizadetim naše iskreno sožalje! h— Danes vsi na Dol na tamboto gasilske čete. Glavni dobitek je stanovanjska hiša. Srečke po 3 din se dobe vsepovsod. h— Zvočni kino SoKol bo predvajal (toneš velefilm »Kralj pustolovec« z dodaJt-kam risanega filma in tednikom. Okusno prenovljena kinematografska čakalnica ta svetlobna reklama da jata kinu Sokola prav mestno obličje, kar Hrastničani pozdravljamo. h— Tatvine afi kaj. Nedavno Je bfi zabljen v vlaku med vožnjo Iz Celja ▼ Hrastnik zavoj raznega galanterijskega blaga, kakor razglednice za god, kalodoot, pipe, glavniki, ogledalo, barvice, tesars&i svinčniki, doze za cigarete, ustniki, doko-lenke in nekaj parov Bafovih čevljev. Ker zavoj potem ni bal najden, ga je pač cx}» nesel nepoštenjak in blago razprodal. Ma» da kdo kaj ve o tej zadevi? Iz Trbovelj t— Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra IL bodo Trbovlje obhajale na slovesen način. Predsednik trboveljske občine g. Klinov-šek je sklical pripravljalni sestanek vseh društev in jih pozval, da polnoštevilno sodelujejo pri proslavi. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se bo na večer pred rojstnim dnem Nj. Vel. kralja Petra IL vršil svečan sprevod z baklado od rudniške restavracije do trga Trbovje, kjer bo pred spominsko ploščo kralja Aleksandra spregovoril v imenu občine g. Kle-novšek. Po razhodu bodo posamezna društva priredila interno proslavo. Pri ba-kladi bodo sodelovala vsa trboveljska društva s tukajšnjimi godbami in združenimi pevskimi zbori. Sprevoda se bo udeležila tudi vsa šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. Na posebno slovesen način bo proslavil rojstni dan svojega najvišjega starešine tukajšnji Sokol, ki vabi člane, da se baklade čim številneje udeležijo po možnosti v krojih. Po razhodu krenejo naši Sokoli z naraščajem proti Sokolskemu domu, kjer bodo z izbranim programom počastili rojstni dan svojega starešine. Na sporedu bodo slavnostni govor, orkestralne in pevske točke, poročilo o dosedaj izvršenem delu društvene petletke. Oficielnemu delu se bo priključil družabni večer. Vljudno pozivamo trboveljsko prebivalstvo, da se proslave udeleži polnoštevilno ter s svojo prisotnostjo da izraza spoštovanju in ljubezni do našega mladega kralja! Trboveljske hišne posestnike pozivamo, da na praznik razobesijo državne trobojke! t— Plavalni dvoboj bomo imeK priTIko videti v nedeljo 3. septembra. Tekma bo ob 17. uri med renomirano plavalno ekipo ljubljanske Ilirije in člani plavalne sekcije SK Trbovlje. Dvoboj bo v občinskem kopališču. Na programu bodo vse panoge plavanja, štafete, skoki in najlepša vodna igra waterpolo. Pozivamo ljubitelje lepega plavalnega športa, da s svojo udeležbo podprejo stremljenje naše športne mladine. Z Jesenic s— Kino Radio bo predvajal danes v deljo Ob 15. in pol 21. velefilm »Veiike norosti«. V glavni vlogi Padla Weaaety fa Forster. Med dodatki tudi Parasnctmtov zvočni tednik. — Sledi za kraljev rojstni dan »Pikova dama«. (—) Dr« Marčič, Jesenice od 4. septembra dalje ne ordinira. — Dan vrnitve se bo ponovno objavil ________ J— Sokolska velika tombola bo 8. septembra. Za 2 din lahko dobiš 3.000 din T gotovini, nevestino balo, kuhinjsko opravo, rejeno telico, kolo, fotografski aparat, vrečo moke, kanto jedilnega olja itd. Vsefa tombol je 25 in še 1500 drugih dobitkov v skuipni vrednosti 30.000 din. Izkoristite srečo, ki vam jo nudi Sokol ter al nabavite tombolske karte. Dobijo se pri trgovcih in trafikantih. j— Zvočni kino Ptuj bo še danes zaprt. V sredo 6. in v četrtek 7. t. m. vsakikrat ob 20. uri, se bo predvajal krasni dedki film »Izgubljena patrola«. Film prikazuje legendarno herojstvo čeških legionarjev. Pri vsaki predstavi se bosta predvajala tudi filmski dnevnik in kulturni film. (—) Iz Kranja r— Kino Narodni dom bo predvajaj dtek- nes ob 5., 7. in 9. uri zvečer velefilm »Orkan«. V glavni vlogi Donothy Lamour! (—) V zaporu: »Nu mož, čemu sedite tukaj?« Jetnik: »Ker sem se prepočasi vozil z avtomobilom.« »Hoteli ste pač reči: prehitro, kajne?« »Ne. Prepočasi, gospod ravnatelj. Lastnik je namreč planil v drugi avto in me je dohitel.« * »Jaz ne dam na cesti nobene napitnine beračem.« »Nu, gospod, saj ni tako hudo. Dajte mi vaš naslov, pa pridem k vam beračit na dom.« ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ V NOVEM MESTU sprejema samo določeno Število učencev-enk. Nemščina dnevno, šolnina din 150.—. Dobra stanovanja din 350.—. Vpisovanje dnevno. Začetek pouka 11. septembra. Zahtevajte prospekt! Teden svetovne politike V preteklih sedmih dneh — od sobote do sobote — moramo v razvoju mednarodne krize, ki je nastala zaradi nemško-polj-skega spora, razlikovati dve razvojni stopnji. V prvi, ki sega od 25. do 30. avgusta, so se vodila diplomatska pogajanja za mirno rešitev spora, v drugi, ki se začenja ob 21. uri. 30. avgusta z objavo nemškega načrta kot »poslednjega poskusa« za ureditev odnošajev s Poljsko v smislu nemških zahtev, pa se položaj čez noč poslabša in dogodki se od tu dalje razvijajo z bliskovito naglico v znamenju prehoda iz diplomatskih borb v prve vojne operacije, ki so ob zaključku tedna omejene samo še na poljsko-nemško mejo. Napori za rešitev miru Od druge polovice preteklega tedna dalje so se od vseh strani zbirali v Berlinu in Varšavi, pa tudi drugod mirovni pozivi državnih poglavarjev in uglednih državnikov. Najprej se je ameriški prezident Roosevelt obrnil na italijanskega kralja in ga naprosil, naj se zavzame za ohranitev miru. Italijanski kralj je na ta poziv ■odgovoril pritrdilno in zelo vljudno. Roosevelt se je nato obrnil z direktnim pozivom tudi na Hitlerja in predsednika poljske republike Moscickega ter obema ponudil svoje posredovanje za razsodiščno ureditev spora. Poljski predsednik je na to pobudo takoj pristal, Hitler pa nanjo ni odgovoril in se je zato Roosevelt še enkrat obrnil nanj. šele v soboto (dva dni po začetku vojnih operacij) so nemške radijske postaje sporočile, da je tudi Hitler odgovoril na oba Rooseveltova poziva. V svojem odgovoru pravi nemški kancelar, da je poskušal do zadnjega spor rešiti mirno, da pa so vsa njegova prizadevanja propadla. Pretresljiv apel za rešitev miru je pretekli teden prečital tudi l»elgijski kralj v imenu suverenov severnih evropskih držav. Italijanski listi so stalno pisali tudi o Mussolinijevih in papeževih prizadevanjih za mir. Od ponedeljka dalje je posredovala za sporazumno ureditev spora z direktnimi pogajanji med Berlinom in Varšavo rek tudi angleška vlada. Angleško posredovanje in nemška odločitev Angleška vlada je v soboto dopoldne prejela posebno Hitlerjevo poslanico s pogoji za ohranitev miru. Prinesel jo je v London angleški veleposlanik v Berlinu Hendersoa osebno. Angleška vlada je o njej razpcsvljala v soboto in nedeljo, v ponedeljek pa je veleposlanik Henderson odpotoval v Berlin z angleškim odgovorom, ki ga je še isti dan izročil Hitlerju. V torek zvečer je nemška vlada izročila svoj odgovor na angleški odgovor, dan nato, v sredo 30. avgusta, pa je Henderson ob sedmih zvečer izročil nov angleški odgovor nemškemu zunanjemu ministru Ribbentropu. Ta mu je tedaj ustno označil nemške pogoje za neposredna pogajanja med Berlinom in Varšavo, ne da bi mu jih izročil tudi v pisanem dokumentu. To se je zgodilo šele naslednjega dne, vendar brez navedbe, da pomenijo ti nemški predlogi odgovor nemške vlade na drugi angleški odgovor, ki ga je Henderson izročil v sredo 30. avgusta zvečer. Javnost pa je o nemškem predlogu izvedela šele v četrtek ob 21. uri, ko ga je uradna nemška agencija DNB objavila po radiu. Polj- , ska vlada je takoj izjavila, da ji ta predlog pred objavo v radiu sploh ni bil znan, medtem ko je angleška pojasnila, da ji v formalni obliki sploh ni bil dostavljen. Berlin je v petek te navedbe Londona in Varšave demantiral, toda Chamberlain jih je znova potrdil v svojem govoru pred spodnjo zbornico v petek 1. septembra popoldne. Za poljsko vlado so bili nemški predlogi nesprejemljivi, kakor je to uradno objavil varšavski radio v petek ob eni uri zjutraj. Noč usodnih odločitev Dogodki so se nato od četrtka na petek zelo naglo razvijali. V petek zjutraj ob 5.45 je nemška vojska začela vojaške operacije in zasedla Gdansk, ki je bil takoj nato tudi formalno priključen k tretjemu raj-hu. Kancelar Hitler pa je pozval nemško vojsko, naj izpolni svojo dolžnost. Ob 10. uri dopoldne se je sestal rajhstag, pred katerim je imel Hitler daljši govor, v katerem je napovedal, da bo Nemčija nadaljevala začeto borbo s Poljsko, dokler se ta ne ukloni in ne sprejme nemških pogojev, bodisi pod sedanjo ali kako drugo vlado. Operacije so se torej začele brez formalne vojne napovedi in z namenom, da se spor po možnosti lokalizira. Angleški in francoski sklepi Toda angleška in francoska vlada, ki ju je poljska vlada opozorila, da smatra nemške vojne operacije za neposreden napad na svojo neodvisnost, kakor je tak primer predviden v medsebojnih zavezniških pogodbah, sta v petek zvečer naročili svojima diplomatskima zastopnikoma v Berlinu, da napravita demaršo pri nemški vladi z zahtevo o takojšnjem umiku nemških čet na mejo, v nasprotnem primeru pa naj odpotujeta iz Berlina. To se je v soboto tudi zgodilo. Anglija in Francija sta med tem izvedli tudi splošno mobilizacijo, sklepi angleškega in francoskega parlamenta pa so razvidni iz naših današnjih brzojavnih poročil. Italijanska nevtralnost V petek popoldne so vzbudili veliko pozornost sklepi italijanske vlade. Italija se je odločila, da ostane do nadaljnjega nevtralna in ne bo podvzela nobene vojaške akcije v nemško-poljskem sporu. Nevtralnost glede Evrope poudarja tudi nova japonska vlada, ki je nastopila kot posledica sklenitve nemško-ruske pogodbe z dne 24. avgusta tega leta. Nevtralna je za sedaj tudi Rusija in Zedinjene države Severne Amerike se za primer splošne vojne tudi nameravajo držati svoje nevtralnosti in nevmešavanja v evropske spore. Isto tendenco kažejo vse južnoameriške države, katerih zunanji ministri se te dni sestane-jo na posebno posvetovanje o tem. Formalno so proglasile svojo nevtralnost do sobote popoldne še naslednje države: Estonska, Letonska, Litva, Švica in Portugalska. Nevtralna pa hoče ostati v sedanjih sporih tudi naša država, katere zunanja politika se v tem pogledu popolnoma krije z bolgarsko zunanjo politiko. V zadnjem času kaže tudi Madžarska vedno večjo naklonjenost za nevtralno stališče. Vse to kaže, da bojne fronte ob koncu tedna še niso povsem jasno opredeljene in da bomo morali na to čakati še nekaj dni ali celo tednov. Tudi niso še izključena — presenečenja .... Dr. B. V. 29 letnica žužemberškega Sokola Prijazni žužemberk bo imel praznik, ko se bo praznovala 201efcnica Sokola. Pred 20 leti, ko je zasvetila zarja svobode jugo-slovenskemu narodu, je sklenila peščica zavednih mož ustanoviti Sokola, že prej je bilo ustanovljeno agilno društvo Narodna čitalnica. Razpustili so jo, premoženje pa prepustili Sokolu. Prve temelje društvu je položil pokojni brat Anton Carli, a njemu so stali ob strani neumorni bratje inž. Perko Nace, pokojni br. Jerže Ivan, br. Hotko Alojz in drugi, ki so pripomogli k sedanjemu razmahu društva. Dolgo vrsto let je stajrostoval društvu br. Albin Pehani, ki pa je zaradi prezaposlitve prepustil vodstvo drugim, vendar pa je sam še vedno tajnik. Njemu je sledil neumorni starosta pokojni br. Tone Križnik. Zdaj stoji sokolski družini na čelu br. dr. Ločnik Emerik. Sokolsko poslanstvo Je vršilo društvo med velikimi težkočami in ovirami. Navezano je bilo na tuje lokale in imelo je nešteto sovražnikov, ki so ae zaleta/vafi v delovanje Sokola. Toda Sokol je prestal vse udarce in se lepo razvil Društvo hrani mnogo nepozabnih spominov na svojo borba Lep primer požrtvovalnosti je bal br. Perko Nace. Po deset kilometrov daleč od doma je hodni redno telovadit in priprav, ljat brate, ni se bal dežja in ne napora. Svetal zgled mladini! Društvo hrani nanj tudi lep spomin v starih telovadnih krogih. Ti krogi imajo svojo posebno zgodovino. Ko je bil br. Perko v Italiji v ujetništvu, so si tam nekateri zavedni bratje ustanovili telovadno društvo in si nabavili tudi kroge. Ko je br. Perko zapustil Italijo, so ga dirugi vedno zvesto spremljali. Nosil jih je kot relikvijo preko sončne Italije v Grčijo in na krvavo solunsko bojišče, naposled je priromal z njimi v Split. Tedaj so bile motne razmere že toliko urejene, da jih je oddal na pošto, ki jih je odpravila na sedanje mesto. Društvo jih čuva z vso skrbnostjo kot dragocen spomin in opomin, kakšen mora biti pravi Sokol. Naše društvo neumorno dela in se razvija, čeprav smo v teku enega leta izgubili dva požrtvovalna sokolska delavca in borca brata Janeza Ahačiča in Toneta Križnika. Ne bomo našteivali sokolskih de. lavcav in delavk, ki imajo nevenljive zasluge za razvoj društva, z veseljem le ugotavljamo, da so naše vrste neomajne. Na čelu jim stojita neumorna načelnica in načelnik a. Lebanova Jelica in br. Plot Kar roL Časi so resni, bistro sokolsko oko motri blazne dogodke in vsi mislimo na izpoved br. Gangla leta 1928: »Tistega, kar je naše, nam ne sme nihče vzeti; tistega, kar je ustvarjeno iz smirti za življenje, ne sme nihče zrušiti! Z ničimer in nikoli ne oskrunite svetosti domovine in veličine žrtev darovanih za domovino!« Bratje, sestre, pridite 8. t. m. v žužemberk v krojih in narodnih nošah! Na Dolenjskem je izredna sadna letina te vrsto let nI bilo toliko češpelj — Umestno bi bilo obnoviti napravljanje brinel (olupljenih posušenih češpelj) Leskovec pri Krškem, 2. septembra Letina bo letos ponekod obilna. Prav imenitno kažejo vinogradi in obeta se nam dobra kapljica, če bo tako sončno vreme kakor doslej trajalo še nadalje. Točo smo imeli le enkrat, in sicer v Tršljavcu in v Volovljeku. Hudo pa suša škoduje ajdi in travnikom. Otave bo bolj malo, zato bodo morali nekateri gospodarji del živine prodati. To seveda ne bo najboljše za naše kmetije. Razveseljiv pa je pogled na naše sadmo drevje, že dolgo vrsto let niso bile veje tako skrivljene kakor letos. Vsega sadja bo dovolj: jabolk, hrušk, prav posebno pa še Dolenjske Toplice Radio terma 38° C. Vsi, ki trpite na revmatizmu vseh vrst, nevralgijah, išiasu, posledicah zlomljenin, rekonvalescenti itd., obiščite že iz starega veka poznano kopališče, katero je povrnilo izgubljeno zdravje že tisočem bolnikov. — Znižane cene. Penzija z vso oskrbo in kopeli od din 45.— do din 65.—. Zahtevajte prospekte! UPRAVA. češpelj. Izletnikom v naše kraje bo pot obilo poplačana: za majhen denar bodo odnesli s seboj polne tovore sladkega sadja. Letos bo vsa Slovenija lahko krila svoje potrebe po marmeladi z našim pridelkom. Mnogi gospodarji tožijo, da jim bo primanjkovalo posod za shranjevanje sad. ja. Zato se naj interesenti pobrigajo, da bodo hitro pokupili dozorelo sadje, predvsem češplje, ki so znane, da so pri nas in v naša okolici med najslajšimi, kar jih menda premore slovenska zemlja. Takšno sliko kakor letos so nudili sadovnjaki pred desetimi leti. Jesen leta 1929. je bdla prav tako blagoslovljena kakor letos. Mnoge veje so,se polomile, ker je bilo le preveč teže, a opore preslabe. Pred desetletji je imel ves naš okoliš tja do Libnje, Rake in Bučke pomemben vir dohodkov v češpljah, M smo jih izvažali tudi v oddaljene kraje. Posamezni podjetni gospodarji so se domenili, da bodo odpravljali v svet olupljene češplje. Z lupljenjem so služili stari in mladi, ki so se zbirali k delu v večjih hišah, kjer so imeli dovolj prostora, čez dan. ko je bilo toplo, pa so lupili češplje tudi na dvoriščih. Vsak lupilec je bil plačan za mer. nik olupljenega sadja. Največ so hodm k nam po češpaje Gori- čani in Furlani Našemu pridelku so dejali brtnele. Olupljene češplje smo nato po-žvepljaJi in osušili na sooou. Treba je balo precej pažnje in znanja, da smo dobili lepo orumenete sadove. Preden smo položili olupljene češplje na nalašč za tako sušenje priprava jene lese, smo jim iztisnili tudi koščice. V tistih dobičikonosnih časih je bfia naša vas najpodjetnejSa. Precej zaslužka pa so imeli tudi po vseh ostalih vasoh. še prebdivalci hribovskih vasi nad Leskovcem in drugod so sd nabrali nekaj okroglega priboljška za zimo. Kmetje so prodajali svoj pridelek na bremte. Polna brenta je vrgla okrog 40 krajcarjev, držala pa je okrog pet četrtnlc mernika. Slabše vrste češpelj in olupke, ki smo jth shranjevali v posebne posode, smo nato prekuhali v žganje. Ob zaključu lupljenja smo napravili zmerom likof s plesom. V Leskorvcu živi še zdaj rodovtna, ki ima italijansko ime. Eden izmed njihovih prednikov je hodil iz Furlani je v naše kraje kupovat in barantat za brinele. Pa se je tako navadil naše vasi, da je ostal kar za stalno pri nas in si postavil tu svoj domačijo. Letos, ko je spet toliko češpelj kakor mnoga leta pred vojno, smo obudili spomin na tiste čase, ko je dalo lupljenje in pripravljanje brinel nekaj dobro došlega zaslužka našim družinam. Dobro bi bilo, če bi to domačo industrijo obnovili. Če je šlo naše blago v svet in v denar pred desetletji, bi šlo tudi zdaj, ko dado ljudje na konseirvirano sadje še več kakor pred voino. Trelba je le nefkoga, da bi vzel zadevo v roke in obnovil tisto, kar je prinašalo že svoj čas denar v naš kraj, kjer drugače zaradi pomanjkanja domače industrije in tvornic tako nimamo nikakega posebnega dohodka. Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne Ljubljana, S. septembra Bratje! Sestre! Letošnji rojstni dan starosta Saveza SKJ Nj. Ved. kralja Petra IL bo sokoilstvo proslavilo na svečan način. Resnost časa, ki ga preživljamo, pa tudi izjemen položaj našega področja nam še posebej narekujeta, da ponovno tn prepričevalno pokažemo zvestobo ki ljubezen do kralja, Jugoslavije in do jugoslovenske državne misli. Naša tradicija in naš ponos zahtevata brezpogojno, da bo proslava rojstnega dne našega ljubljenega vladarja mogočna in navdušena manifestacija naše misli, ld jo poživljajo iskrena in nepokolebljiva dinastična in patriotična čuvstva. Z brezizjemno udeležbo vsega članstva in naraščaja moramo pokazati moč sokol-stva in njegov pomen v narodni zajednacL Zato mora pri proslavi sodelovati vsak član, vsaka članica in ves naraščaj oboje, ga spola. Nihče izmed teh, M čutijo sokolsko, ne more biti izvzet. Ob takšni zavesti vseh in prav pojmujoč sokolske dolžnosti bo proslava res izraz našega hotenja in veličastna manifestacija za kralja in domovino. Svečanost bo na kraljev rojstni dan. 6. septembra na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju ob 18.30 uri in ob vsakem vremenu. Spored proslave je nastopen: 1. Pozdrav državni zastavi, državna himna. 2. Pozdravne besede našemu kralju ln čl tanje savezne poslanice. 3. Adamič: »Molitev«, poje Habadova pevska župa ob spremi jevanju fanfar glasbenega društva Sloge. 4. Deklamacija. 5. Sokolaka himna »Hej Slovani«, pmjcjo vsi navzočnL 6. Vilhar: »SSovenec, Srb, Hrvat«, poje Hubadova pevska župa. 7. Spuščanje državne zastave, L Mttca Pesmi sokolskih legij, pojejo val nazvočni. Po svečanosti urejen odhod na zftirallšče za skupno proslavo, ki jo bo organiziralo mestno poglavarstvo. Za vse, ld imajo kroj, Je udeležba obvezna v kroju: kdor nima kroja v meščanski obleM z znakom. Na telovadišče v Tivolija prikorakajo vsa društva skupno s prapori iz svojih društvenih prostorov. Bodite točni, ker nam je čas kratko odmerjen. V sprevodu bomo vzklikati samo kralju in kraljevskemu domu in pozdravljali in odzdravljali z našim uradnim sokol^khn pozdravom »Zdravo« vsak drug vrfdik Je nedopusten in nespodoben. Po končani skupni proslavi se nueju društva skupno na sedeže svojih društev. Bratje, sestre ln naraščaj, na vas je, da bo proslava res veličastna tn dostojna. V sredo 6. t. m. val v Zbor k proslavi T Tivoliju! Zdravo! Meddruštveni odbor IJtUlaaskni sokoL društev. Na dijaškem sejmu Ljubljana, 2.septembra Sredi nervozne napetosti, ki je zajela ves svet pa — razume se — tudi našo zemljo, saj je usoda postavila naš narod na eno najbolj izpostavljenih križišč, smo skoraj prezrli majhen, pa nikakor ne brezpomemben dogodek, ki nas vsako leto prve septembrske dni opozarja, da je potekel veseli čas počitnic, da so se vrata šol spet odprla na stežaj in da se t šolo začenja se krade že najmanjšim na dvorišču « igro. — Za prvo, za tretjo, za osntot kričijo fantje in vihtijo svoje matematike, zemljepise, slovnice po zraku. — Bog daj mladini srečo, da Ji M bo treba za strelske jarke zamenjati šolskih klopil pravijo očetje. Da, taka je tudi naša želja. Samo eno naj nam bo dovoljeno pripomniti; _" novo življenje. Vpisovanja na strokovnih šolah so zaključena, prav tako izpiti, kar jih je v jesenskem terminu. Na Bregu, ki ga je pristojna oblast lani odmerila v ta namen, se že od petka zbirajo študentje na svoj vsakoletni sejem. Vesela, razigrana kakor zmerom je ta kupčija, v kateri stari študentovski »gadje« obešajo novincem stare špehe za dober denar, a vendar je letos razigranemu živžavu prU mešana tudi poštena kaplja težke res-nobe. Mladi fantje in dekleta, ki so komaj iz pripovedovanja kdaj zaslutili senco strahote svetovnega požara, so danes polni dušečega pričakovanja in strahu: vonj po resničnem smodniku Ali hi nekdo pred teti zapisal, da je dvajseto stoletje — stoletje otroka? V svetovni vojni so si matere pritrgo-vale poslednje grižljaje, da ohranijo svoj mladi, nebogljeni zarod. Najtrp-kejše je bilo pomanjkanje, ki so ga trpeli nedolžni dojenčki, ko zanje ni bilo ne mleka, ne moke. In prav tisti : nesrečni fantje, ki so se rodili v letih vojne, morajo po evropskih državah spet tovoriti telečnjake in puško na ramena. Rodili so se v vojni in krvave-ti morajo zdaj, ko so dosegli svoja najlepša leta, v novi veliki vojni, ki že po prvih početkih kaže, da bo grozovi- j tejša od one, kakor je bila pred do- j brimi 20 leti. To je največja tragedis ja mladega rodu v kulturni Evropi in stoletju otrokovem... | Ljubljančani! V sredo 6. septembra obhaja vsa kraljevina Jugoslavija narodni in državni praznik rojstnega dneva Nj. Veličanstva kralja Petra 11. Uradi ta dan ne poslujejo, vse trgovinske in obrtne obratovalnice so zaprte in v cerkvah vseh veroizpovedi so slovesna cerkvena opravila. Državni in samoupravni uradi razobesijo zastave in mestna občina ljubljanska z vojaštvom priredi slovesen obhod s sodelovanjem vseh ljubljanskih društev in organizacij. Vabim someščane, da na ta praznik okrase svoje hiše in domove z državnimi zastavami ter se udeleže cerkvenih slovesnosti in slavnostnega obhoda ter zvečer vsaj ob poti sprevoda razsvetle svoje domove in tako na vsestransko slovesen način izkažejo svojo ljubezen in vdanost našemu mlademu kralju. Ljubljana, 2. septembra 1939. Zupan mesta Ljubljane: dr. Juro Adleiič L t. vejših modelov niti v naših muzejih, še manj v naših srednjih šolah, a v ljudskih šolah niti ne govorimo. Na jesenskem velesejma v Ljubljani (2. do 11. septembra) bomo imeli prvič priliko gledati nazorno razstavo gob. Razstava bo popolna novost na našem juga. Zato ie sedaj opozarjamo na razstavo vse interesente, posebno naše šola A B. *) Med gobarji hi goboskmd afi gobo-znanci je velika razlika. Gobar je vsak človek, ld po gozdih išče in nabira gobe, a pravi velčak v poznanja vseh vrst gob je goboslovec ali goboznanec (mikolog). Smrt zglednega sokolskega brata Domžale, S. septembra Zadnjega av&ustu popoldne Je zatisnil. za večno svoje oči br. Flertn France. Rajnki Je sodeloval ob ustanovitvi našega društva ter mu Je ostal zvest In vdan pripadnik do poslednjega ni sezoni sprejme amgažma. Zanimivo je pa, da so ti studentski orkestri posebnost Jugoslavije, v drugih državah, kjer so studentski orkestri, ne igrajo na tako vidnih mestih. Da se je pa ta ustanova tako afirmirala, se lahko pripisuje prirojenemu glasbenemu talentu vsega naroda. Kaj misli o njih občinstvo Ustanova se je afirmirala. Publika ima rada študente. Radi jih Imajo tudi tisti, ki so se se spočetka smejali temu študentskemu delu, pa so spoznali, da so studentski orkestri na svojih me* stih. Študenti enako dobro igrajo klasike, plesno glasbo, narodne melodije, a po potrebi znajo delati tudi razpoloženje. Dobro so uvedeni v moderno glasbo, poznajo šlagerje, vse slovenske, hrvatske, srbske, črnogorske, dalmatinske pesmi in sevdalin-ke, popolnoma obvladajo svoje intrumen-te, gitaro, saksofon, harm-jniko... Eden izmed največjih hotelov Dalmacije je Palače Hotel v Kaštelu Starem. Zdaj je v njem okoli 200 gostov, i »ost je KO-OPa. Njegov ravnatelj mi nripoveduje: »Predsednik KO-OPa. g." Miloš Stibler, po rodu Štajercu, ki je tudi drugače prijatelj vsake studentske akcije in študentov, je odredil, da naj letos tudi pri nas igrajo študenti. Jaz ga stalno obveščam o njihovem uspehu in z veseljem lahko javljam, da smo vsi zadovoljni. Fantje igrajo krasno in neumorno. Cesto morajo tudi po petkrat ponavljati kakšen tango ali swing-step in igrajo ga z veseljem, če izvedo za kak nov šlager, takoj naročijo note. Imajo obilen program. Ako zabavajo, delajo to od srca. Nikoli se na njih ne vidi, da delajo razpoloženje zaradi denarja. Pa zakaj bi tudi? Mladi so še, pred njimi leži odprt svet in v tej dobi so vsi mladi ljudje, posebno kadar nimajo skrbi, dobro razpoloženi in vedri. Angleži pravijo, da so najboljše kupčije na svetu one, kjer sta obe stranki zadovoljni in kjer nič ne mislijo na to, da bi bila ena ali druga prevarana. Ustanova studentskih orkestrov je najlepša in najidealnejša kupčija na svetu. Vsi interesirani so zadovoljni. Zadovoljna je publika, ker dobi dobro glasbo, pravi temperament in pravo razpoloženje. Zadovoljen je hotelier, ker ima namesto dragega tujega orkestra cenejši domači orkester, katerega člani so hvaležni za vse, kar dobe, a njihove potrebe so skromne. V dobro je tudi gospodarstvu, ker denar, zaslužen v letovišču, ne gre v inozemstvo, a najzadovoljnejši so ti bodoči profesorji, zdravniki, odvetniki, ker lahko ugodno v prekrasnih krajih na morski obali in med bregovi preživijo osem do deset lepih tednov, ker lahko tu brezplačno živijo za vidno življenje bogatih ljudi, za kar ubogi študenti sicer nimajo prilike, a poleg tega si zaslužijo toliko, da so za čas zimskih mesecev rešeni vsaj najhujših skrbi. Na dalmatinski obali, med slovenskimi bregovi in v čudodelnih zdraviliščih Hrvatske in Srbije otožni glas saksofona rešuje važen socialni problem. Job Paal Novoporočenca čakata na odhodni postaji. Tedaj reče mlada žena možu: »Ti, delajva se, kakor da sva že dolgo poročena.« »Soglašam«, pravi mož. »Kar vzemi veliki kovčeg in ga nesi v vlak.« ★ On: ^Pomisli, draga, zakonsko življenje terja od človeka velike žrtve. Ko bova mož in žena, mi boš morala vsak dan skuhati kosilo in večerjo.« Ona: »Razumem, dragec. fc ti boš tisti, ki bo moral jed použiti...« Pametna žena ima milijon sovražnikov:, vse neumne moške. Ženske so do moških prav takšne, kakršno je človeštvo do bogov: zatekajo se k njim in jih neprestano nadlegujejo, naj kaj napravijo zanje. (Oscar Wilde) K!!' ŽMfessje teče Življenje je ena sama, nepretrgana vrsta | jo, rad čita Nietzscheja in ima nervozno ugank. Z bistroumnostjo matematikov re- —- ------- ■ • šujemo življenjska vprašanja. Gradimo filozofske sisteme, bodisi da hočemo dati življenju smisel, ali da ga zanikamo. Kličemo na pomoč bogove, na vse zadnje pa nam ostane ena sama, nezgrešljiva modrost: Vem, da ničesar ne vem! Sreča? Ljubezen, Prazne besede! Sedli smo za mizo in igramo karte. Nekdo dobi va, nekdo izgublja. Kdo ve, kakšni so bili vzroki, da si izgubil svojo življenjsko partijo? Nisi poznal kart... Slab igralec ... Srečala sva se, kakor se pač srečujejo ljudje na svetu: v pisarni, na sprehodu, na veselici. Srečala sva se v družbi, kamor so naju oba povabili, v dobri veri, da se že od prej poznava. Stisnil mi je roko in takoj sem začutila, da stoji pred mano človek, za katerega bi lahko napravila kakšno neumnost Pozorno me je pogledal, pa tudi moje )či so vestno poročale možganskim celicam: visok, eleganten, temnopolt črni, gladko nazaj počesani lasje; čustven obraz, lepa usta Še istega večera sem zvedela, da so njegove zveze z ženskami zelo kratkotrajne, da je sploh skeptik, da se bavi z grafologl- srce. ln ko mi je ob slovesu še krepkeje stisnil roko, sem ponovila njegove zadnje besede. »Torej jutri ob štirih!« Kmalu sva posta b d'>bra prijatrlja Oba sva si v tc!n natir.vija življenja bila nabrala nekaj izkušenj oba sva vedela, da ni treba človeku tiikoj verjeti \scga in biti preveč darežljiv z izjavami všečnosti nad tistim, s čimer hočeš zbuditi zanimanje zase O marsičem v življenju sva bila istih nazorov. Oba sva se prištevala k ciiti človeške družbe, seveda .luševni eliti in sva nekako s prezirom in zviška gledala na pehajoče se množico z njenim večnim: »kruha in iger!« Zdelo se mi je, da sem napravila dober vtis nanj, toda kakor večn- memento mi je zvenelo v ušesih: njegove zveze z ženskami so zelo kratkotrajne. In sklenila sem, da bom na vso moč previdna ... Nekega dne sem ga obiskala kakor običajno, pa ga nisem našla doma. Morda se je kje zamudiL, sem pomislila in stopila v sobo, da bi ga počakala. Kmalu so se na hodniku zaslišali koraki in nekdo je potrkal. Odprla sem in pred vrati je stalo dekle, oblečeno v prikupno obleko iz temno modre svile. Skoraj prestrašeno me je pogledala in vprašala: »Ali se je gospod, ki je stanoval tu, pre-. selil?« Videla sem. kako so ji oči potemnele, ko sem ji pojasnila, da še stanuje tu. da pa je trenutno z doma. Predejala si je zavojček in torbico v drugo roko in trenutek postala. kakor da ne ve, ali naj počaka, ali naj sc vrne. Potem se je le počasi obrnila in rekla: »Hvala«. Ko je šla navzdol, so se ji ramena za spoznanje povesila in hodila je počasi, kakor da se še zmerom ne more odločiti. »Njegova bivša«, sem pomislila in se vrnila v sobo. Skozi okno so prihajali v sobo žarki sonca, ki je pravkar zahajalo. Postala sem nemirna. Zdelo se mi je, da me še /merom gledajo pol prestrašene, pol začudene oči, kakor bi me hotele nečesa prositi... Zdaj sem jaz zavzela njeno mesto v tej sobi. In skoraj glasno sem pomislila: čez koliko časa bom šla jaz tako po stopnicah, ker bo na moje mesto prišla druga. In zdelo se mi je, da vidim celo procesijo deklet, ki so bila nekoč tu zgoraj. Šle so navzdol, vse enako počasi, enako pobeše-nih ramen. Vsajca izmed njih je bila nekaj dni, morda nekaj tednov ali celo mesecev tu zgoraj, in okoli vsake je enako ovijal svoje lepe roke. Zmerom je enako kuhal čaj, ga naliva! \ dve beli skodelici, eno za- njo, eno zase. Vsako je božal z natanko istimi kretnjami, ob prav tako zastrti zeleni luči, ki stoji na nočni omarici, poleg rdeče vezanega Nietzscheja. Potem ji je dajal čokolade, sam pa je kadil svojo cigareto ... In čemu ga prav nocoj tako dolgo nI? Nazadnje — v dolgi vrsti deklet, ki so hodile navzdol — sem zagledala tudi sebe. In naglo sem iztrgala iz notesa list in prav tako naglo zapisala nanj nekaj zmedenih besed o tem, da z najinim prijateljstvom ne bo nič, ker sem se zmotila v svojih čustvih in je najbolje, da se sploh ne vidiva več. Hotela sem mu to povedati, ker pa ga ni... Pustila sem listek na mizi, se naglo ozrla po tej sobi, v katero se nikoli več ne bom vrnila in stekla po stopnicah. Zunaj se je bilo že dodobra zvečeriio. Kostanji v drevoredu so dišali in cesta je bila polna sprehajalcev. Pomešala sem se mednje in prav tako naglo hitela dalje. Imela sem en sam občutek in željo: priti čim prej odtod, čim dalje ven, nekam, kjer ni nobenih kostanjev nobenih ljudi, nobenih hiš in luči... Morda sem napravila neumnost, pravo, bedasto, neodpustljivo neumnost. Toda za nič na svetu ne bi hotela biti ena izmed onih, ki se jih je naveličal, ko so ga najbolj vzljubile. »JUTRO VA« POSVETOVALNICA Davčna A. C. — P. — Svojo pravico za točenje alkoholnih pijač želite prenesti v druge obratne prostore, ne veste pa, kam bi se obrnili za izdajo dovoljenja. — Če hoče prenesti upravičenec za točenje ali prodajo alkoholnih pijač svojo pravico v druge poslovne prostore v istem kraju, mora za to izposlovati predhodno odobritev pristojne finančne direkcije. Postopek za tak prenos pravice je isti, kakor kadar se zahteva nova pravica, če pristojna finančna direkcija ne dovoli upravičencu prenosa pravice v druge poslovne prostore, je dopustna pritožba v 15 dneh na oddelek za davke ministrstva financ, čigar odločba je izvršna. (ČL 18 pravilnika za izvrševanje določb tar. post. 62 taks. tarife k zakonu o taksah.) M. M. — S. — Vprašujete nas, na kakšen način se ugotovi davčna osnova za odmero prldobnine. Pri tem gre v prvi vrsti za vaš gostilniški obrat. — Ne glede na vaš primer vam sporočamo, da se po pravilniku k čl. 120 zak. o neposr. davkih ugotavlja davčna osnova za odmero prldobnine na štiri različne načine, in sicer: a) na osnovi verodostojnih podatkov in računov, sestavljenih po zakonsko predpisanih in pravilno vodenih trgovskih knjigah; b) s primerjanjem razpoložljivih podatkov in računov z obrati, ki jim je čisti dohodek ugotovljen po točki a); c) s svobodno ocenitvijo čistega dohodka na osnovi razpložljivega gradiva; č) v skrajnem primeru po primerjanju z drugimi davčnimi objekti, katerih dohodek je ugotovljen na način pod c). Določbe pravilnika so tako obsežne, da Vam jih na tesno odmerjenem prostoru ne moremo v podrobnem navajati, če želite torej še kaj, se ponovno oglasite! I. K. — Lj- — Samo deloma imate prav. Pri tistih obrtnih podjetjih, pri katerih finančna direkcija ugotovi, da so večjega obsega, se smatrajo vse stroke podjetja za en davčni predmet. Da bo mogla finančna direkcija izdati tako odločbo, se morate nanjo obrniti s posebno prošnjo najmanj 2 meseca pred začetkom zasedanja davčnega odbora. Ker nameravate biti na jasnem šele prihodnje leto, imate za to Se dovolj Časa na razpolago. Finančna direkcija pa bo pred izdajo odločbe zahteval? še mnenje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, če tega mnenja svoji prošnji že sami ne boste priložili. (Določba pravilnika k čl. 44 zak. o neposr. davkih.) Opozorilo! Ponovno opozarjamo vse Interesente, da zaključujemo davčno rubriko vsak četrtek opoldne. Na vsa med tednom do tega dne dospela vprašanja odgovarjamo točno, zgodi pa se, da moramo rad; tesno odmerjenega prostora odložiti kako objavo na prihodnjo nedeljo. Prvenstveno odgovarjamo na vprašanja, ki se tičejo zadev z določenim pritožbenim rokom. Vsa vprašanja je naslavljati točno na naše uredništvo s pripombo »davčna posvetovalnica«. š. S. — S. K. — Na Vaše pismo Vam je naš izvestitelj odgovoril s posebnim pismom. I. B. — V. — Obvestiti Vam moramo, da Vašega dopisa z dne 18. VIL ti. s prilogo uredništvo ni prejelo, vsled česar Vam nanj tudi nismo mogli odgovoriti. »Foto« — Vprašujete nas, ali se prosilci tačas še sprejemajo v finančno stražno službo in kakšno šolsko predizobrazbo mora prosilec dokazati, ako želi biti sprejet. — Kakor smo se informirali, trenutno pri finančni kontroli ni nobenih praznih mest več na razpolago. Zato je vlaganje prošenj brez pomena. Za sprejem v finančno kontrolo je predpisana absolvirana nižja srednja šola (4 razredi) ali uspešno dovršeni drug zavod, enakovreden 4 razredom srednje šole. K. A. — Kr. — Stranki Izročite pravilno kolkovan račun, čez nekaj časa Vam plača na račun nekaj v gotovini. Kako se mora račun kolkovati In ali je potrebno, da potrdite prejem predplačila na računa samem ali morate napraviti posebno priznanico? Kako je v slučaju, da je plačan pravilno taksiran račun takoj in kako v primeru, da izročite stranki posebno pobotnico o prejetem znesku? Ali se mora kolkovati potrdilo o prejetem znesku ne glede na to, ali je bil račun stranki že Izročen ali ne? — Na vsa ta Vaša kratka vprašanja točno odgovoriti nam je tem težje, ker jih določila tar. post. 33. in 84. taks. zakona nikjer docela konkretno ne interpretirajo. Tudi pravilnik in posebne pripombe nam ne dajo popolnoma jasnih podatkov. Po tar. postavki 33. (čl. 55. pravilnika) se plača taksa po vrednosti prejetega predmeta (pol%) vselej, kadar je treba potrditi izdatek ali prejem lastnega denarja in denarnih predmetov v svojem imenu ali v Imenu koga drugega. (N. pr.: »potrdila«, »pobotnice«, »priznanice«, »spis«, izdane med katerimikoli fizičnimi ali pravnimi osebama.) Računska taksa Iz tar. post. 34. (čl. 56. pravilnika) se plačuje na račune, note, poročila in podobne spise, ki jih izdajajo trgovci ln obrtniki o terjatvah in dobavah, izvirajočih iz njihovega posla, drug drugemu ali drugim osebam, ne glede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne in ali so jih izdajnikl podpisali ali ne. V praksi, ki pa Je taksni zakon nikjer izrecno ne dopušča, se pravilno kolkovani in takoj plačani računi ne kolkujejo posebej še po tar. post. 33. če se saldiran račun namesto priznanice predloži kaki javni blagajni, je zavezan taksi samo iz tar. post. 33. Na vsakem takem saldiranem računu mora biti poleg dneva, s katerim je bil račun izdan, naveden tudi dan, ko je bil potrjen prejem zneska. Samo za račune, na katerih je potrjen prejem zneska z istim dnem, g katerim je izdan račun, je plačati takso po tar. post. 33., za ostale saldlrane račune, na katerih je potrjen prejem zneska s kasnejšim dnem, pa takso iz tar. post. 33. in 34. (razpis fin. min. od 8. m. 1937, št. 16.976 (III). Svetujemo Vam torej, da vsako Izven pravilno kolkovanega račune izročeno potrdilo kolkujete po tar. post. S3. (pol %-na taksa), ker bi Vam v nasprotnem primeru finančna uprava mogla delati težkoče. T. P. — S. — V neki davčno-kazenski preiskavi ste pozvani za pričo, Vi pa bi se temo pričevanju želeli odtegniti, ker »ta si z osumljencem davčne utaje dobra prijatelja. Kaj naj storite? — Pozivu se morate odzvati! Po uredbi o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj morajo namreč osebe, ki jih pozove preiskovalno davčno oblastvo bodisi zato, da pričajo, bodisi da dajo potrebna obvestila, ugoditi pozivu. Drugače jih zadene kazen 50 do 500 din (čl. Jt38. zak. o neposr. davkih). Pravna J. O. K. Kar nič ne zaupate svojim sorodnikom, Id že preže na Vašo zapuščino ln se bojite, da bi Vam kdo izmed njih uničil že napisano oporoko. — Svojo pi smeno naredbo poslednje volje morate svo-jeročno podpisati in jo smete sodišču osebno izročiti v varno hrambo. O prejemu oporoke Vam bo sodišče izdalo potrdilo. Ker ste pristojnemu sodniku in tamkajšnjim sodnim uradnikom osebno poznani, bodo sprejeli brez prič Vašo oporoko, ne da bi sodišče moralo izpričati Vašo istovetnost po pričah in bo torej odpadla Vaša skrb, da bi mogel kdo sorodnikom objaviti hrambo Vaše oporoke. Ako bi boteU sedaj spisano oporoko pozneje, ko bo že shranjena pri sodišču, spremeniti, bi mogli tudi spremenjeno oporoko položiti v hram-poslednjo voljo na zapisnik. Namerom Vaše polednjo voljo na zapisnik. Nema ram Vaše zapuščine nevrednih sorodnikov boste torej opisani način mogli izbegnitL Z. O. S. Gostilničar v Vašem kraja prodaja slabo dalmatinsko vino v steklenicah, na steklenicah pa ga označuje za štajerski izbrani rizling. — Opozorite gostilničarja na to, da je njegovo dejanje kaznjivo po zakonu o vinu. Ako bi ga prijavili varnostni oblasti ali državnemu tožilstvu, bi še moralo uvesti zoper njega kazensko postopanje radi kršitve odredbe zakona o vinu in če bi mu bila krivda dokazana, bo obsojen na zaporno in denarno kazen, ali vsaj eno izmed obojega. Ker rte želite gostilničarju nič slabega, bo morda zalege! opomin z navedeno vsebino. L P. V. Dobili ste povabilo k sodni pravi s prepisom tožbe, pa ste zamudili narok, ker se Vam je med potjo pokvarilo motorno kolo. — V 15 dneh od dneva, ko je minula zapreka, ki je povzročila Vašo zamudo, radi katere je bila Izdana zamudna sodba, morate podati pri sodišču predlog na postavitev v prešnji stan. Ako je zamudo zakrivila res zatrjevana okolnost, bo to sodišče gotovo smatralo kot nepričakovan in neuklonljiv dogodek, radi katerega ste MU zadržani priti o pravem času na rok in bo uspostavllo pravno zadevo v prejšnji stan in razveljavilo zamudno sodbo. Predlog smete dati pri doti čnem sodišču na zapisnik, ki je izdalo zamudno sodbo in pazite, da ne zamudite navedenega roka. Imena prič ln njih naslov poizvedite, še preden kaj ukrenete, da ne bi s tem sami nekako zavlačevali postopanja. Z. L. K. Obrtno podjetje Vam je po ravnatelju poslalo poziv, da nemudoma zapustite službo, češ da ste izdali službeno tajnost. — Službodajalec ima res pravico iz važnega razloga pred potekom časa, za katerega je službeno razmerje dogovorjeno, brez vsake odpovedi odpustiti službojem-nika, Kot važen razlog smatra tudi, ako ste izdali tajnost podjetja in smo mnenja, da ste jo res izdali, če ste taji osebi po njeni prošnji Izdelali načrt, na podlagi katerega Vaše podjetje izdeluje svoje prodajne predmete. Okolnost, da ste storili uslugo prijatelju, glede katerega ste menili, da se samo iz radovednosti zanima za načrt, boste torej drago plačali ln bi Vam sodišče moralo odbiti vsak zahtevek na plačilo prejemkov za odpovedno dobo, katerega bi radi uveljavili. B, J. S. Kolikšna rodbinska pokojnina Vam bo pripadla po smrti Vašega soproga, ki je Ml državni uradnik. — Rodbinska pokojnina se po sedaj veljajočih predpisih in uradniškem zakonu odmerja po odstotkih od prejemkov, od katerih je Vaš soprog kot vplačevalec vplačeval ob času smrti v uradniški pokojninski sklad. V nobenem primeru pa rodbinska pokojnina ne sme biti za dva vživalca višja, kot pa 65% od dotičnih prejemkov. Pri določitvi rodbinske pokojnine se bo za čas nad 10 let vplačevanja določil odstotek zvišanja pokojnine po dejanskem času vplačevanja, pri čemer se bo upoštevala tudi doba, manjša od celega leta vplačevanja. V gotovih primerih je tako že nekajkrat odločil državni svet kot najvišje upravno sodišče. L. M. K. Ko ste advokata predali ureditev Vaše kočljive zadeve, ste mu obljubili plačati kar najboljšo nagrado. Zdi se Vam, da sedaj zahteva kar previsoko plačilo. — Po advokatskem zakonu ln po advokatski tarifi je advokat upravičen zahtevati od svoje stranke, s katero nI dogovoril izve-stno nagrado, višjo, kot jo pa določa postavka advokatske tarife. Njegova zahteva bo utemeljena vsled posebnega naloga, kl ste mu ga dali ob predaji stvari. V primeru, da bi se njegovemu pozivu na plačilo ne uklonili, bi Vas smel tožiti na plačilo, pa boste mogli tekom pravde Izpodbijati kakorkoli že možno višino njegove zahteve. Mislimo, da se bo dala stvar urediti brez tožbe, saj risklrate vsled tožbe tudi plačilo pravdnih stroškov, pa četudi morda le v delnem znesku. Zdravniška S. A. L.: 6 mesečen fantek škili: Ne veste pa, da li od rojstva, ali šele kasneje. — Najbolj verjetno se mi zdi, da gre za ohro-menje mišic očesa, kl je posledica kake prestane bolezni. Momentano se ne da ničesar napraviti. Sicer svetujem, da se obrnete še na okulista, da otroka pregleda ln vam da nadaljnja navodila. F. P. T.: Po vsem tem, kar ste napisali, je povsem jasno, da ni krivda na vaši strani, ako je ostal vaš zakon jalov. Sedaj imate res vnetje, toda to ni zapreka, da ne bi zanosili, ako bi bilo to samo od vas odvisno. S tem dejstvom se morate torej sprijazniti. Glede ostalega mislim, da Izpiranje nI več potrebno. Priporočam pa tople, sedeče kopeli ln tople obkladke na trebuh. P. E. Blanca: Po vašem opisu sodeč, imate verjetno tkzv. paradentozo, t J. bolezen, kl se odigrava v glavnem v zobnih jamicah. Pojdite k zobozdravniku, da vam predpiše odgovarjajoče zdravljenje, kl je pa zelo dolgotrajno. Ista: O tej temi je bilo že večkrat govora. Kot vidim iz pisma, je zlo v upadanju In bo življenje prišlo kmalu v normalen tir. Priporočam šport, telovadbo ln kopanje (tuš) zlasti zvečer. Odeja pa ne sme biti pretopla. Ing. T. Split: Na vaša vprašanja vam ne morem odgovoriti, ker nisem za to pristojen. Pač pa je pristojna tamošnja zdravniška zbornica, na katero vam svetujem da se obrnete, da razsodi v vaši zadevi. Vprašanje: Kapavica ln triper je ime za eno in Isto bolezen. V svrho ugotovitve je treba preiskati gnojni Izcedek, Temperatura, merjena pod pazduhoje vedno nižja od one v danki ah pa nožnici Nesrečen: Nočni izlivi v vaših letih ne pomenijo nič posebnega ni se ni potrebno radi tega nič razburjati. Priporočam intenzivno telovadbo hi pa tuširanje prodno greste spat. Sonja: Najbolj verjetno je, da ste zanosili- Ako ne opažate nobenih nevšečnosti, s tem še ni rečeno, da niste nosečL Po mojem računu boste rodili okoli 10. jan. 1940. ML S« Domžale: Popolnoma izključeno je, da bi vam mogel na daljavo reči, da 11 ste popolnoma ozdravili ali ne? V tem pogledu odločuje samo pregled izcedka z drobnogledom. Samo po sebi se razume, da se morate še nadalje vzdržati občevanja, ker ni sigurno, dali ste zdravi ali ne? Svetujem, da greste ponovno v bolnico za par dni, v svrho kontrole. V. P.: Ako bolujete na revmatiaano, morem samo svetovati dotično kopališče, kamor nameravate. Ob tej priliki si postite tudi preiskati 24 urni urin na sladkor, nakar se bo moglo takoj ugotoviti, dali Imate sladkorno ah ne? Po opisanih znakih sodeč ne verjamem, da bi imeli sladkorno bolezen. Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pifete! 1 * i Kmetijska Ovinjenje novega soda L. K. L. D. S.: Imate dva nova hrastova soda in bi radi vedeli, kako jih naj pripravite, da les ne bo pokvaril vina. Hrastov les ima veliko čreslovine in raznih drugih snovi, ki dajejo vinu neprijeten okus in mu spremenijo barvo. Zato moramo vsak nov sod pred uporabo pripraviti, ovlnlti. To napravimo na ta način, da vlijemo v sod vrele vode ln JI pridamo nekoliko žveplene kisline. S kropom Izpiramo sod tako dolgo, da je voda popolnoma čista (4—5 kratno Izpiranje). Krop se v sodu ne sme ohladiti. Nato napolnimo sod preko noči s čisto hladno vodo, drugo Jutro ga izpraznimo in nalljemo ponovno s čisto vodo. To ponavljamo kake 4 dni, oz. tako dolgo, da je pri odtoku voda povsem čista. Sod nato zakuhamo z osoljenim kropom, začeplmo, dobro prevaljamo ln Izmenoma postavimo na oba dna. Ko smo ga Izpraznili, ga zakupamo z moštom, ali s kalnim zdravim vinom ln izplahnemo s čisto vodo. V tako pripravljen sod lahko vlijete vsako vino, vendar je boljše, da ga ne polnite s starino. Namesto s kropom se sod lahko izlužuje tudi s paro, kl jo napeljete v sod Iz brzoparilnika. S tem je iz-hiženje hitreje gotovo. Za paro pa morate seveda sod takoj izplahnlti s čisto mrzlo vodo. Bulava kornga 8. N. št. J. Na njivi Vašega soseda je precej bulave oziroma snetljive koruze. Soseda pogovarjate, naj odstrani bule na koruzi, ker ste mnenja, da se more bolezen razširiti tudi na vašo koruzo, ki raste v bližini njegove njive. Lastnik bolne koruze zanika, da se more snet prenesti na Vaše polje. Pravite, da ste hoteli že sami opraviti koristno delo na koruzi. Sosed pa ne pusti, češ da se z odstranjenjem poškoduje koruza. Vaše prigovarjanje sosedu, da uniči bule na koruzi je povsem na mestu. Odstraniti pa ne sme same bule, vsa od sneti napadena koruzna stebla naj nemudoma Izruje in odnese s polja ter jih zažge. To delo naj obavl čim prej, dokler snet ne dozori. Zrela snet se namreč zelo praši in na ta način razširi t rose bolezni po vsem polju. Povejte sosedu, naj ne računa s par stroki koruze, ki jih zgubi pri pokončevanju sneti. Bolezen sama mu napravi neprimerno večjo škodo na koruzi, ko se ponavlja leta za letom. Svetujemo Vam ln sosedu, da druga leta pred setvijo razkužite koruzno seme. Sredstva za razkuženle koruze naročite lahko pri Kmetijski družbi. Sad od črnega vfna A. J. M. V posvetovalnici našega lista ste čltall nasvet, kako se odstl vinska posoda. Imate sod, v katerem Je bilo prej že daQ časa. črno vina Sedaj M radi igp- j nMU sod aa btšo vtoo. Kako to sod oO- | Tudi 25. Tte3 ne pomaga; Sc6, 26. TO, stiti, da ne bo dobOo belo vino barve po črnini? Posoda od črnega vina se nerada očisti od črnine, ker se barva zaje globoko v les. Operite sod parkrat zaporedoma z vročim lugom, nakar ga splahnite še z vročo vodo . če bo voda ali lug še temne barve, morate pranje ponoviti, dokler ne bo odtekla čista voda. Nazadnje operite posodo še s hladno vodo. Radi gotovosti, da ne bi dobilo staro vino barvo po črnini, nalijte poprej sod z moštom. Vaše zdravje je toliko vredno — da j zahtevate tHadenb&o tisto z rdečimi srci, najboljšo mineralno vodo, izrecno originalnih steklenicah! Negotovost: Na tem mestu o vaših vprašanjih ne morem razpravljati. To spada v zdravniško ordinacijo. Kmetica: Pred 2 letoma ste bili operirani radi povešene maternice. Kasneje vam je zdravnik konštatlral, da Imate sploh vse drobovje povešeno. Sedaj vas bole praa, iz katerih lahko iztisnete neko belkasto tekočino. Perilo ste imeli redno.' Pri dihanju Vas zbada. Proti Jutru se potite. — Poslednji znak da misliti, da ste mogoče bolni na pljučih. Iz tega razloga svetujem zdravniško preiskavo. Nosečnost po mojem mnenju v vašem primeru ni verjetna. Povešenje drobovja opažamo predvsem pri shujšanih osebah. Svetujem, da uživate krepko hrano in sicer v glavnem mastna in močnata jedila. Ko se boste zredili, bo prišlo tudi drobovje nazaj v navadni položaj. Ta čas priporočam, da nosite trebušni pas, ki si ga pa morate natakniti leže, sicer ne koristi mnogo. Ramano: Po vašem opisu sodeč, Imate desno dlmeljsko kilo. Priporočam opera, cijo. Po operaciji se morate 2—S mesece paziti, da ne opravljate težkih del, da se vam kila ne ponovi. V vaših letih bi bila nošnja kilnega pasu nesmisel. Vodnik J. le.: Tudi meni se zdi zelo verjetno, da ste noseči. V srcu Imate nekoliko beljakovine, kar je verjetno še posledica vnetja mehurja. Navodil glede di-jete imate od vašega zdravnika. Zato jih ne bom ponovno navajal S AH Mojstrski turnir v Pečuhu je bil radi mednarodnega političnega položaja odpo. vedan. če bodo pri&ke dopuščale, se bo turnir vršil v oktobru. Finale nacionalnega amaterskega turnirja v Zagrebu je končal ■ Sledečim rezultatom: I.—H. Gligorič ki Rajkovič 5Vt (iz 7), DL—IV. Subarič ki Sorti 4, V.—VI. prof. Gabrovšek ki Rabar 3, VIL—VID.. Jerman in Šiška l1/«. Mojstrski naslov je bdi priznan Gligoriču, ker je partijo z Raj-kovičem dobil Za Rajkoviča pa bo baje stavljen prihodnjemu občnemu zboro j. š. Saiveza predlog, da se mu tudi podeli mojstrski naslov. Novi mojster Svetozar Gli-goriča še ni star niti polnih 17 let ter je dijak 8 razreda gimnazije v Beogradu. Po splošni sodbi, tako vseh turnirških udele fcncev kakor opazovalcev, je svojo zmago v turnirju popolnoma zaslužil. Njegov rezultat in igra kažeta izreden talent. Tako zgodaj pridobljeni mojstrski naslov mu bo Titovo dal priliko, da se razvije v prvovrstnega mednarodnega mojstra ter doseže izredne uspehe. S tega vidika je morda njegova zmaga zelo pomembna za naš šah. Skoda je, da so vsi štirje Slovenci, med katerimi sta bila dva najresnejša favorit, v finalu zelo popustiH Vzrok je bil menda preutrujenosti. — Zagrebški turnir je bil med najmočnejšimi amaterskimi turnirji, kar se se jih je v Jugostaivljl vršilo. Na turnirju v Bournemouthu je dr. Euwe porazu v 8. kolu Mitesesa, v 9. pa WalHza ter ■ tem prehitel BToiira, ki je . poleg zmage nad Mlesesom po neprevidnosti remiziral s Kleinom. Partija med obe. ma konkurentoma za prvo mesto, dr. Eu-wejem ln Flohram. je v predzadnjem 10. kola končalo remi*. V zadnje kolu je dr. Euwe remiziral s Kleinom. pa bi bil ime) Flohr priliko, da z zmago nad KCnigom še deH prvo mesto. Flohrn pa se je posrečilo samo remlzlrati. Tako pa ga Je dohitel celo še Klein. Končno stanje Je bito: L dir. Euwe 9 (iz 11), n.—m. Flohr in Klein 8»/t> IV.—V. KSnlg in Landau 6%, VI. Conde 6; slede Aikin, Wallia 5, Thomas 4%, Kit-to 2, Abrahama 1. Turnir je dal v splošnem pričakovalne reesuitate, edino Klein Je pozitivno IznenadJl. Tudi za našega KSniga je de® te v mesta z Landauom uspeh. Spodnja polovica udeležencev Je bila, razen 741et-nega Mlesesa zelo slaba. V damskeim turnirju za prvenstvo Anglije Je sigurno zma gala 141etna Ellen Saunders, ki j! pripisujejo šahovski talent. V zelo močnem rezervnem turnirju Je zmagal z 9»/« iz 11 bivši dunajski mojster Podhorzer. ki seda1 živi v nekem židovskem begunskem taborišču v Angliji. Slede: Rus Snosko-Borov-ski 7, Nemec SUmisch, slovaški emigrant dr. Fazekaš ln Belgijec Speyer s po 6Vi, litovski emigrant List s 6 Itd. — O zaključ ni slovesnosti daje mojster Snosko-Borov-sld zanimivo sliko v nelkem pariškem listu: Rojaka dr. Euwe in Landau sta že po nekaj potezah, tarez prave Igre, dala svojo partijo remte, potem pa takoj odipotovalo-skupno z ostalimi Hoiaradcl, ld so igrah v stranskih turnir jO i, v nevtralno HOIandsko. Ostali udeleženci so se rarfiajaH s plinskimi maskami v rofcaJh ter »e pozdravljali. Na svidenje v turnirju v Batku čez teden dni — aU pa po vofril — S turnirja je na. slednja partija. SicUljanska obramba BeM : Kieses črni : dr. Euwe I. e2—e4 c7—c5 2 Sbl—c3 Sb8—c6 3. g2—g3 g7—g6 4. d2—d3 Lf8—g7 5. Lcl—d3 d7—d6 6. Ddl—d2? Pravilno In običajno je takoj Lg2. Potezo v partiji črni na zanimiv način izrabi za akcijo na damskem krilu. 6..........b7—b5! Kmeta bel ne sme (prav vzeti, ker črni po Lb2 : postane premočan na črni tftago-gonali. 7 Lfl—g2 b5—b4! 8. Sc3—dl Ne gre prav 8.e5, bc3:. 9.Lc6-f Dd7, 10. Ld7: + , Dd7:, 11. bc3:, Db7 ki črni je očitno v prednosti. 8..........Lc8—aR Zelo podjetno. SoJidneje izgleda Lb7. 9. Sgl—e2 Sedaj bi bilo na 9.e5 sledilo enostavno Tc8. 9..........Ta8—b8 10. f2—f4 Dd8—c7 II. f4—f5? BeU se menda bo ji pritiska na damsko kri lo. pa začenja neupravičeno z napadom, ki oslabi samo belo pozicijo. Tako točka e5. kakor tudi kmet f5 postaneta sedaj slaba. Pravilno enostavno 0—0. ..........Sc6—e5! 12. h2—h3 g6 : f5! 13. e4:f5 La6—b7 14. Se2—f4 Lb7 : g2 15. Dd2 : g2 Dd7—b7 črni igra na zsmenjavo, da onemogoči vsako napadalno akcijo belega. V končnici stoji črni odločeno bolje : aktivna pozicija na damskem krSfai, slabi beli kmet f5, odprta g—linija. 16. 0—0 Db:g2-f 17. Kgl : g2 h7—h5! Da prepreči utrdHtev kmetov z g4. 18. Sfr—dS? Tu Izpostavi beli skakača samo zame. njavi. Damsko krilo belega je nerazvito, pa je bilo potreben igrati na pr. 12. L02, nato Se3 in pozneje šele Sd5. *8..........Sg8—f6 19. Sd5 : f8+ Lg7 : f6 20. Tal—bi 1*8—g8 Začenja se akcija proti Slabi točki g3. 21. LeS—f4 c5—c4! Zanimiva kombinirana akcija na obeh krilih. 22. dS : o*? To daje črnim figuram preveč svobode akcije. Bolje je zate 21. Sf2. Ne gre po 22. Sd4 in črni doU važnega kmeta. 2 5..........L«—hA OdktčAno 26. c2—c4 To je obup, toda beli itak ni imel več obrambe. Na 26. L/4 bi bdto prtflto seveda Lg3:, 27. Lg3:, b4. 2 6..........b4 : c3 e. p. 27. Tf2—c2 Niti 27. Sc3: ni več možno, radi Tg3:+\ 28. Kfl. Tc3: itd. 2 7..........Tg8 : gS-P 28. Kg2—ti Se5—e4! 28. Tc2 : c3 Tb6 : f5+ 30. Kfl—e2 Tf5—«5+ bemi se vda. Na 31. Kfl gre Tel-f!, 32. Kel:, Tc3:+ ter nato Th3: in črni ima tli kmete več. Vasi* Pire. Novi orehi Skrivalnica _ SPRAVA — EMAVS — PRETEP — SENCA — ČLANEK — KOVAČ — Le-KARNA — NEVARNOST — KOSTANJ — RAMAZAN — DARILO. Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi lz njih pregovor. Dopolnilnica SEBAIPOPAOROMUAR RARAOSTTTOBADATS V srednjo vrsto Izpolni tako, da dobiš v navpičnih vrstah besede, srednja vrsta sama pa ti bo dala Ime ln priimek že pozabljenega slovenskega pesnika. Premlkalnica TARKVINIJ ANTLJN DESPOT JE20VTCA ČAKOVEC PREKOPA Premikaj te besede tako, da nbon, in mimogrede izvedeti od njega, kaj pripoveduje ali dela njegova mamica, kaj je skuhala za kosilo, ali je prišel očka ;jezen domov, ali so se danes kaj prepirali in tako dalje. Z vzgojnega stališča je tako izpraševanje otrok silno škodljivo, ker se bo otrok navadil klepetati in raznašati okoli, kaj se dogaja pri njih doma in mu bo ta razvada ostala tudi za poznejša leta. Takemu človeku ne moreš ničesar zaupati in se ga boš, če je le mogoče izognil. B©ječ otrok Boječi otroci so prava pokora v hiši Običajno so starši sami krivi, da postanejo otroci pretirano boječi. Pazi, da ne razvajaš otroka že v njegovi najnežnejši dobi Preveč razvajen in raznežen otrok se boji teme in ga je strah, čim ostane sam. Marsikje mora zaradi takega otroka vso noč goreti luč, ali pa moraš cele ure sedeti ob njem, preden zaspi. Strah je sicer nekoliko utemeljen že v človekovi naravi sami. Vendar vzgajaj otroka tako, da mu ne pojačaš Se prirojenega strahu, marveč mu ga skušaj pregnati. Nikoli ne straši otroka z »bav-ba-vom« in mu ne pripoveduj pravljic o nočnih strahovih. Zdrav otrok se ne sme bati teme. Ce je le mogoče, mu ob vsaki priliki skušaj pokazati, kako neutemeljen je njegov strah Le otrok, ki mu vzgoja staršev ri že v zgodnji dobi življenja nagnala strahu v kosti, bo tudi v poznejših letih zdrav, krepak, za delo in življenjsko borbo sposo-soben človek. Kaf suho sadje ? Zdaj, ko je povsod dovolj sadja, misli na zimo in na prihodnje leto, ko ne veš, ali bo drevje obrodilo, ali ne Napravi si primemo zalogo suhega sadja, ki je zdravo ne samo za zdravega, nego tudi za bolnika. Veliko na boljšem si, če sadje posušiš za zimo, kakor pa da napraviš iz njega mošt, ki se poleg vsega še rad skva-ri. Ce je sadje pravilno posušeno, ga imaš lahko po 3 do 4 leta. Sadje, ki ga nameravaš sušiti, najprej lepo obriši in sortiraj; kisla jabolka skupaj, sladka skupaj. Nareži jih z lupinami ali brez v krhlje. Poletno sadje suši na soncu ali na močnem vetru. Dobro je, če ga še prej dobro presušiš v peči ali na Ijenja, marveč bo lepo počakal, da pride na vrsto, če prosi ognja damo, ki zraven njega kadi in mu ta ponudi vžigalice mesto svoje prižgane cigarete, bo vedel, da to pomeni: Nočem imeti opravka s teboj — in je ne bo nadlegoval s pogovorom. Dobro vzgojen človek nikoli ni grob in ne uporablja v pogovoru izrazov iz predmestja. Na dogovorjene sestanke prihaja vselej točno. V gneči se ne preriva s komolci in grožnjami Na stolu sedi mirno in zravnano; ne maha okoli sebe z rokami in ne polaga nog na stol ali celo na mizo. Pri jedi ne čita časopisov in ne srka jedi, da ga slišijo pri vseh sosednih mizah. Hočeš veljati za olikanega človeka? Tedaj pazi na vse te malenkosti in se nikar ne tolaži, češ saj tega nihče ne bo opazili Katarina Špur: njej ali na štedilniku. Sušiš lahko jabolka, hruške, češplje, kutine, slive in češnje, pri-mele in mirabele, renklode in celo breskve. Pazi, da ti med sušenjem sadje ne popoka in ne izteče iz njega sok ter da se lupina ne ožge. Sadje naj se ohladi v peči, ker sicer postane plesnivo. Najvažnejše pa je, da leži sadje 8 dni na suhem, zračnem, vetrnem prostoru, da dobro izhlapi. Ves čas pa ga pridno obračaj in ne pusti, da bi ležalo na kupu, ker se sicer na suhem sadju rade napravijo glivice. Sadje, ki je šele začelo plesniti, presuši znova v peči in na soncu, pa bo spet dobro. Posušeno sadje natlači v stare, suhe sode, kjer se bo najbolje držalo, če ga nameravaš pripraviti za več let, potrosi zadnjo plast z žaganjem ali s peskom. Suho sadje se dobro ohrani tudi v zaboju ali v pletenih košarah. Visoke pete so sicer moderne in priljubljene, iz zdravstvenih ozirov pa nikakor niso priporočljive. Zaradi previsokega in ozkega podpetnika je namreč noga v stopalu preveč iztegnjena, tako da so nekatere mišice in vezi posebno napete in se kmalu utrudijo. Posledica tega je, da se noga rada zmika v stran in včasih celo izvine. Pri visokih petah trpi tudi koleno, ker se mora vedno sproti vzravnati v nenaravni položaj, ki se v njem nahaja vsa noga. Zaradi tega se pojavljajo pri ženskah nove vrste bolečin v kolenih, včasih tako močno, da se morajo zateči k zdravniku. Zdravniki priporočajo, naj pete ne bodo višje kakor 4 cm in v spodnjem delu ne preozke! Tedenski jedilni list Kako bi kuhata, če • • • Ponedeljek. Obed: Ragujeva juha. Kuhan telečji jezik. Krompirjev pire. Jajčna omaka. Sirove omlete. Večerja. Faširani zrezki. Solata. Torek, Obed: Cveitačna juha. Biftki. Dušena paprika. Ocvrt krompir. Breskvina bovia. Večerja: Ražnjičl z ohrovtom. Kom-pot. Sreda. Obed: Na goveji juhi mozgovi cmoki. Govedina s praženim krompirjem in spinačo. Paradižnik v solati. Maski rana jabolka. Večerja: Nadevana paprika. Male bučice, kuhane v slanem kropu in zabeljene z maslom in drobtinicami. Četrtek. Obed: Paradižnikova juha. špl-načni narastek z zgubljenimi jajci. Sme-tanih zavitek. Večerja: Ocvrti melancani. Solata. Sir. Sadje. Pete*. Obed (praznik): Na juhi tirolski - — a |,f | 11 « mecena ceiecja Krača, s praženim krompirjem. Različne kuhane in surove solate. Biskvitna torta s va- niljino kremo. Večerja: Ocvrta piška. Solata. Kampot. Sobota. Obed: Legirana sagova juha. Govedina garnirana z različnimi prikuha-mi (dušena paprika, stročji fižol, paradižnikova solata, pražen krompir itd.). Palačinke. Večerja: Telečji papnkaš. Krom pirjevi žličniki. Nedelja. Obed: Na juhi parmezanovi cmoki. Preslaninjena pljučna pečenka, gar nirana s krompirjevimi rogljički, brusni ce, solata. Orehova rulada s spenjeno smetano. Večerja: Ocvrti fritatni kroketi, nadevani s prepraženimi možgani. Male bučice v solati in zelena solata. Kako moram kuhati, ker • • • Ponedeljek. Obed: Paradižnikova juha z rižem. češplje vi cmoki iz krompirjevega testa. Večerja. Krompirjevi svalkl v prepraženih drobtinicah (testa opoldne toliko več pripraviti). Solata. Torek. Obed: Goveji golaž. Ajdova polenta. Cežana. Večerja: Paradižnikov rl-žot. Sreda. Obed: Na goveji juhi krpice. Govedina s stročjim fižolom v solati. Večerja: Krompirjev praženec. Kumarčna omaka. S Četrtek. Obed. Na juhi (od prejšnjega dne) 2*3robovi žličniki. Makaroni z govejo sekanico. Solata. Večerja: Vodeni svalj-ki v prepraženih drobtinicah. Solata. Petek. Obed (praznik): Telečja obara. Ajdovi žganci. Jabolčni zavitek. Večerja: Frigana jetra. Krompirjevi žličniki. Sobota. Obed: Poletna juha (krompdr in stročji fižol). Sirovi žličniki Večerja: Faširani zrezki. Solata. Nedelja. Obed: Na juhi rezanci. Govedina s praženim krompirjem in paradižnikovo omako, češpljev zavitek iz kvašenega testa. Večerja: Špageti s kuhano in zmleto kranjsko klobaso. Solata. -In gobe? Jesenski klobuki O gobah velja isto, kar smo povedali o sadju. Zapomni pa si, da gobe niso dovolj suhe, če ne šumijo, ko jih potreseš. če pa niso dovolj suhe, ti bodo plesnile. Gobe suši raje ves čas samo na soncu, ne pa tudi v peči. Narezane naj bodo na tanke lističe, da se čim preje posuše, medtem ko je za sadje bolje počasno sušenje, ker le tako obdrži dober okus. Preden boš hotela kuhati suhe gobe, jih daj čez noč v slano vodo, da lepo narastejo. Zjutraj vodo odlij in pred kuho jih še po-pari in krop znova odlij. Tako pripravljene gobe so dobre kakor sveže. Zdravje Nogavice pripenjaj s pasom Se vedno se dobe Senske, ki nosijo nogavice z gumijastimi podvezL Podvezi jim stiskajo nogo pod ali nad kolenom ter napravijo na njej modrikast pas, pod katerim žile nabreknejo. Ker jih to mesto rado srbi, se drgnejo, da spravijo kri zopet v pravilni obtok. Le malokatera ženska se zaveda, kako podvezi Škodujejo zdravju. Nabrekle žile, ki jih ima marsikatera žena in ki misli, da so posledica poroda, so le posledica takih podvezi. Zaradi podvezi rade nastanejo na nogi tudi podplute temne lise ali celo rane. Nogavice se morajo pripeti vedno le na poseben pas, kar je ne le bolj zdravo, temveč tudi lepše, ker so nogavice bolj napete. — Povej mi no, koliko te je stalo to krzno? — Tri histerične napadel -— Se preden se za jesen moda postara — s temnimi plašči, oblekami in kostumi — nam prinese kakor glasnike nove jesensko-zimske sezone temne, visoke klobuke, ki zamenjajo naše lahke, poletne slamnike. Novi klobuki nam izpremenijo obraz, pod njimi se zdimo starejše in vse bolj resne. Naša lahka poletna obleka učinkuje mehoma jesensko ki za želimo si temnih čevljev, temne torbice in rokavic, da bi se vsa naša pojava skladala z novo eleganco pokrivala. Letos si moda prizadeva ohraniti Jesenskim pokri valom resničen videz klobuka, zato vam nova oglavja še dokaj trdno sedijo na temenu in krajevci imajo zares podobo krajevcev. Kakor vsako jesen so oglavja kajpada višja od poletnih in z okrasjem iz peres ali iz trakovja še povišamo njihovo navzgor strmečo obliko. Krajevci so zaenkrat še dokaj široki in takšne jil bomo nosile, vse dokler nas jesenski veter ne bo primoral, da jih pustimo zožiti. Seveda so jesenski klobuki predvsem temni: temno rjavi, temn ozeleni in tenmordeči, vendar so zaenkrat v modi tudi klobuki iz svetlosive in sivka sto zelene polsti. Posebne priljubljenosti bo le- tos deležen žamet, ki se s svojim medlim bleskom tako lepo poda vsakemu obrazu. Lahko vam povemo že sedaj, da novi klobuki letos ne bodo preveč izumetničeni, temveč mnogo bolj preprosti od lanskih. Pri športnih klobukih bodo krajevci globoko zasenčevali obraz. Koničasto ali oglato oglavje teh modelov si navadno zamišlja moda prevezano s preprostim, širokim trakom ali pa prepeto z enim ah dvema pokončnima peresoma. Tako je rdečkasto rjav klobuk iz mehke polsti, ki ga objavljamo na prvem mestu naše skice, postrani prepet s pokončnim nakitom iz barvastega perja a. skica). Sivkasto zeleni, športni klobuk Je še bolj enostaven, le da ima zadaj in postrani navzgor zavihane okrajce, kar mu daje mladostno drzen izraz. Oglavje obdaja dokaj širok, temnozelen trak. z ožjim trakom v enaki barvi pa so obrobljeni široki krajevci (2. skica). Krog in krog navzgor zavihane krajevce ima majhen klobuk iz temnorjavega tvoriva. Oglavje je povsem nizko in okroglo, zato pa dosežejo krajevci zadaj in na levi strani precejšnjo višino, ki jo še povdari- | Novo krzno je prispelo! Naročajte že seda] L. ROT LJubljana — Mestni trg S* Posebna izložba krzna tod! ▼ pasaži Nebotičnika rao s prišitim nakitom iz gros,grain trakov (3. skica). Povsem neenakomerno obliko ima naslednji klobuk, ki se posebno lepo poda pikantnim, ozkim obrazom. Krajevci se na eni strani koničasto vzdigujejo kvišku, na drugi strani pa so docela ozki in lagodno zaokroženi. Klobuk pritrdimo k glavi s širokim, iz štirih sešitih cevk sestavljenim trakom (4. skica). Originalen in eleganten je majhen, okrogel klobuček iz črne polsti, ki mu damo visok videz s pokončno prišitim peresnim okrasjem v obliki malih, dolgoperutih ptt- Neredna s4c£Lca uplr Dot ivana ves organizem, bro sredstvo za odvali Id zanesljivo deluje in Ima prijefen okus, Ja čev. Peresje na francoskem modelu, ki smo se po njem na naši skici ravnali, je bik* belo, rdeče in črno (5. skica). Širok klobuk iz črnega svilenega žameta, ki ga bomo nosile k lepim popoldanskim oblekam, ima okroglo obliko velike bare tke. Na notranji strani je slikovito naguban, kar mu daje starinsko učinkovit videz. Klobuk odkriva na levi strani ves obraz in del nakodrane pričeske (zadnja skica). ELITNA KONFEKCIJA v ^— MAR/BOR P P/NASA vedno najnovejše Pleteni telovniki \ Moderni telovniki, ki jih nosimo k novim jesenskim kostumom, služijo dvojnemu namenu: s svojimi živimi barvami osvežijo temni videz kostuma, razen tega pa s toplim volnenim tvorivom povečajo gorkoto jopice, da lahko v njej kljubujemo hujšemu mrazu. Navadno jih pletemo v različnih barvah, ki se živahno in lepo ujemajo. Jako elegantni so tudi telovniki, ki so spredaj raznobarvno pleteni, zadaj pa jih izdelamo v enotni barvi kosfrs^ Bolj kakor vse druge, ceni letos moda progaste in kariraste vzorce, ki z njimi učinkovito lahko prepletemo obe sprednji poH našega novega telovnika. Noemi Stara Noemi je zlovoljno pogledala svojo snaho. Ni je imela rada, ne niti trohico. Čemu si privezuje to rdečo ruto? Poročena je. Stara Noemi plete nogavice in v predalu stare omare ima odprt molitvenik. O, saj ima res za koga moliti! Pred dvemi leti je svarila Petra, svojega sina, naj se ne oženi in predvsem, naj si ne jemlje suhe Marion. Toda z otroki je večna skrb. Mar kdaj ubogajo? Ničesar ni hotela slišati, zdaj pa ima. Že dve leti sta pretekli, otrok pa ni. »Zakaj?« mu je rekla zadnjič, »zakaj nimata otrok? Gospej je tako udobneje, kaj? Jaz sem vas imela šest, vsako leto [enega in vsi ste bili zdravi in krepki. Kaj neki čakata?« Sinov obraz je izražal krivdo: »Sam sem hotel tako, mamica. Bojim se, da me Marion ne bo več tako ljubila, ko bova imela otroke. Bližji ji bodo kakor jaz.« »Mene ne prevaraš«, je mračno odvrnila Noemi. »Ona noče ali pa jih ne more imeti. Tako je. Svobodna hoče biti. Otroci ne doprinašajo k lepoti, to je res. In sploh... Ne maram, da se tvoja žena pretvarja, kakor bi se bala zame. Včasih se mil zdi kakor ovca. če se le zganem, spregovorim naglo besedo — takoj se prestraši. Zakaj ne reče nikoli naravnost, kaj si misli? čemu se ne prepira? čemu so viharji v prirodi? Da se zrak razčisti in je spet vse mirno! Ne maram ženske, ki se niti prepirati ne zna. Povej ji to; ne maram je...« Včasih po več dni ni izpregovorila besedice. Če je bilo vreme količaj toplo, je šla zdoma in sedla na nasip ob morju. Imela je šestero otrok; tri sinove ji Je pogoltnilo morje, eden se ni vrnil z vojne. Hči se je poročila z mizarjem v Roenu in ima že troje otrok. Najstarejši sin je postal čuvaj svetilnika. Preden se je oženil, je vse gospodinjstvo oskrbovala stara Noemi sama. Hiša se je kar lesketala od snage. Od jutra do večera je bila na nogah. Ali ne bi mogla za zmerom ostati sama z njim? Dolgo se ni oženil, pa bi to tudi lahko opustil. Imela ga je izmed vseh otrok najraje, morda zato, ker ji je bil tudi najbolj podoben. Ni bil lep; imel je sledove od koz, zlasti desno lice je bilo močno iznakaženo. Ne lepih oči, ne lepe postave, ničesar lepega ni imel. Celo mož jo je zaracfi njega mučil. Ali je mogla kaj za to? Mar si nI želela imeti najlepše otroke, kakor vsaka mati? In zato mu Je darovala vse svoje srce. Tudi on jo je imel rad, dasi JI nikoli ni tega povedal, toda ona Je to dobro vedela. Ni verjela, da bi nao ostala Marion zvesta. In možno je, da mu nekega lepega dne pobegne. Nič čudnega ne U bilo, ko Je bila zmerom vajena mesta in množice ljudi okoli sebe. Stara Noemi ne more razumeti, kako se je mogla poročiti z njenim sinom. Tu go- tovo nekaj ni v redu. Služila Je pri bogatih ljudeh, in prišla poleti s svojo gospodo k Sv. Margareti. Nekega dne so prišli pogledat svetilnik. Tudi Marion je bila z njimi. Nadzorovala je osemletno dekletce ln zakasnila se je z otrokom, ko so bili že vsi zunaj. Prijateljsko Je pogledala Petra s svojimi lepimi modrimi očmi. »Kako tiho imate tu in kakšen mir. Dolgo se bom spominjala tega popoldneva«. Sele zdaj jo je Peter bolje pogledal. Bila Je plavolasa in imela je krotke, skoraj še otroške oči. Od prvega hipa mu je ugajala. V teku poletja sta se nekajkrat videla. Koncem avgusta bi morala odpotovati. Peter se Je sleherni dan bal. Sklenil jo, je povprašati, ali bi se ne hotela poročiti z njim. To je povedal tudi materi. NI pričakoval, da Jo bo to tako vznemirilo. »Kaj ti pride na misel! Ta že ne bo vzdržala tu. In prelepa je. Nimam rada lepih žensk. Poleg njih Je vedno grdi.« Hotela je še dodati, da mu ne bo zvesta, pa ni se upala, da ga ne bi ranila zaradi njegovega ne ravno lepega obraza. Marion ga Je usHSaia. tMda JR »Da, pri vas mi bo zelo ugajalo. Toda vaše matere se bojim. Zdi se tako zelo stroga in resna.« »To bo le spočetka, dokler se vas ne pri-vadL Potem pa vas bo imela prav tako rada kakor jaz.« Kakor črna krila se mu Je ▼ srcu razpel strah, da U si ne prtmisHla in mu zavedno izginila izpred oči. Konec oktobra so imeli svatbo; stara Noemi je ostal pri njiju Ig do Božiča, po- tem pa je odšla k hčeri v Roen. Toda hrepenenje po morju, po samoti in po vonju zelenih normandskih gozdov jo je malone uničilo. Vzdržala je skoraj leto, nato pa se je vrnila k sinu. Težko je prenašal, da ni imela rada Marion. Njegova žena je napravila vse, da bi se ji prikupila. Bila je tiha in poslušna, | nikoli ni oporekala in vendar se Noemi- i no srce ni ogrelo zanjo. Morda, če bi bi- ! la imela otroke... Stara Noemi plete nogavico in tiho molL Gleda, kako gre Marion preko dvorišča. ! Oblečena je v lahno poletno obleko, na glavi ima ruto iz rdeče svile. Mahoma je zapazila, da se je snaha namenila k glavnim vratom dvorišča. Kam gre? Kam neki mora zdaj iti? Naglo je odložila noga- , vico, si dela na glavo svojo staromodno | čepico in si opasala praznični predpasnik. ' Marion ni šla po cesti, marveč je zavila na levo Ali namerava skozi morvillsko sotesko v vas? Stara Noemi se ne more na-čuditi... Gotovo ima nekje ljubimca. Zdaj gre k njemu. Sla bo torej za njo. Toda pot ni posebno pripravna za hojo. Ob njej zevajo prepadi, en sam napačen korak... Noemi ne ve. ali naj bolj pazi na pot ali na snaho, da bi Ji ne izginila izpred oči. Srce Ji razbije, toda ne sme sesti, ne sme , SS od počiti. Danes bo gotovo izvedela, kam 1 neki hodi njena pridna snaha. Začudil se bo njen sinko... Oh, sveta mati Marija! Se ta ovinek, pa za trenutek počine, da pride do sape. V glavi se ji že vrti. Le še nekaj korakov... 1 Toda stare noge klecajo, desna ji je spodrsnila na gladkem kamenju, izgubila je ravnotežje in brez obrambe je staro telo padlo. In dolgo in brezupno pada. Spodaj, na dnu, je od zadnjega dežja mlaka. Prav nič globoka, morda niti meter ne, še otrok bi težko utonil v njej. Staro telo pa je med padcem odpovedalo; noge hi roke so kakor iz železa, niti zganiti jih ne more. Praznični predpasnik se je mlahavo oprijel njenih bokov. Zvečer se je Marion vrnila. »RobinovS matere ni bilo doma, morala sem jo čakati«, je pravila svojemu možu, ki jo je pričakujoče gledal. Rahla zadrega se ji je širila preko čela. »Da, res je, lahko se za-neseva.« »In kdaj?« »Morda konec oktobra.« In čez trenutek je dodala: »Kje je mama? Hotela bi, da jI takoj poveš. Zdaj... zdaj me bo morda tudi ona imela rada« Sel je v materino sobo. »Mama je šla najbrže v vas; je nisi nikjer videla?« »Ne, nisem šla po cesti, marveč skozi morvillsko sotesko, da bi se izognila ljudem.« Rahlo Jo je objel. »Zdaj ne smeš več hoditi po tako odljudnih poteh. Mama se najbrže kmalu vrne. Kako se bo veselila otroka! Tako zelo jo je to bolelo; zdaj se bo gotovo vse izpremenilo... Moja draga, moja edina Marion ...« Hvira Trifkova. Hnglešhi zdrauniki o volni Britanska vlada je že davno pripravila mobilizacijo sanitetne službe za primer letalskih napadov — Veliko vlogo bodo imeli specialisti za živce Po nekaj cenitvah, poroča United Press, so računali v londonskih odločilnih krogih baje s tem, da bi sovražni značni napadi na angleško prestolnico zahtevali vsak dan kakšnih 3 5.000 žrtev. Pri tretjini teh žrtev bi šlo za mrtvece, približno dve tretjini bi bilo ranjenih. Zdravstveno ministrstvo, ki je pripravljeno na vse, računa celo s tem, da bi se mogle te številke pod nekimi okoliščinami še povečati. Na podlagi tega je izjavilo, da bo na dan izbruha vojne pripravljenih 200.000 postelj v bolnišnicah za žrtve zračnih napadov. Samo ob sebi Je umevno, da če računajo s tako velikim številom žrtev, tudi število zdravnikov za njih oskrbo ne more biti majhno, že pred časom je vlada izdelala načrte za. mobilizacijo zdravnikov v primeru vojne. Pozvala jih je, naj se uvrstijo kot prostovolj. ci v Narodno bolniško službo za obravnavanje žrtev zračnih napadov. Vsak zdravnik, ki se prijavi za to službo, sprejema avtomatično dolžnost, da se ji za tri leta za primer resne nevarnosti postavi na razpolago. V tej bolniški službi so zdravniki razdeljeni v dva razreda: V razred A se uvrščajo tisti zdravniki, ki za primer vojne zapuste svojo zasebno prakso in posvetijo vse svoje moči in ves svoj čas samo službi v bolnišnicah za žrtve zračnih napadov. Ti zdravniki bodo prejemali polno plačo in jih lahko vsak čas prestavijo kamor koli v mejah Anglije. Razred B obsega tiste zdravnike, ki nadaljujejo z zasebno prakso in pri tem po možnosti sodelujejo v bolnišnicah svojega območja. Glede na to, da se posledice zračnih napadov zelo pogosto težke poškodbe na obrazu, je vlada pripravila posebno sanitetsko službo za težke poškodbe obrazov. Specialisti v področju plastične kirurgije bodo žrtvam v posebnih bolnišnicah nudili svojo pomoč in nekatere teh bolnišnic, ki bodo v njih obravnavali samo takšne poškodovance, so že uredili. še ena skupina specialistov se bavi že da nes z učinki zračnih napadov. To so zdravniki za živčne bolezni. Mnoge najbolj znane avtoritete v tem področju se baAT.jo s tem, da najdejo pripomočke in načine, da bi lahko pomagali neštetim, ki jim živci vmodernivojniodpovedo. V zvezi s tem opozarjajo na znano dejstvo, da morejo tisoči civilistov po nekoliko zračili napadih zavoljo živčnega pretresa, ki ga doživljajo pri tem, resno oboleti, tudi če niso dobili najmanjše telesne poškodbe. Angleški tisk razpravlja tudi o tem, da ima zapiranje kinematografov, gledališč in cerkev prej slab nego dober učinek. Oblasti odrejajo takšno zapiranje v primeru vojne pač zato, da bi znižale nevarnost, ki preti večjim množicam zaivoljo zračnih napadov, toda po drugi strani utegnejo imeti baš takšni ukrepi neugoden vpliv na duševno stanje in živce nebojujočega ae prebivalstva. Umetnine na potovanju Zaprti pariški muzeji, knjižnice in arhivi Bil je v zvezi s hudičem Pred stoletnico Faganinijeve smrti Dne 27. maja 1840. je umrl v Niči slavni goslač Paganoni. Umrl je za kugo. Ker je izjavljal, da je bil s hudičem v zvezi, je; papež odklonil cerkveni pogreb. Tudi ni dovolil, da bi ga prepeljali v Italijo. Po mnogih intervencijah Paganinijevega nezakonskega sina Cira pa je nekoliko let pozneje uspelo, da so posmrtne ostanke prepeljali v Guaglione v Italiji. Vprašanje, kje so Paganinija najprvo pokopali, je ostalo nerazčiščeno. Trdili so, da so goslača položili v zemljo v bližini bolnišnice v Villefranchu, od koder so ga pozneje prepeljali v Italijo. Drugo sporočilo pa veli, da so velikega umetnika bal-zamirali in ga pokopali na otoku Sainit-Ferreolu. To teorijo sta zastopala pisatelj Guy de Maupassant in neki menih, dokazov pa ni bilo. Sedaj so na omenjenem otoku odkrili dobro ohranjen, cementni grob in odkrite 1 ji so prepričani, da so našli pravi Paga-ninijev grob. Pravih dokazov še ni, vendar pa zbira znani španski goslač Juan. Manen, ki živi v Niči, denar, da bi postavili Paganiniju na otoku spomenik. Vprašanje o prvem in pravem Paganinijevem grobu ni brez pomena, teajti^ Niča se za piihodnji maj, za stoletnico Paganinijeve smrti, pripravlja na tridnevni glasbeni festival. I Goslač Nicolo Paganini Meglenica v Andromedi Svetloba, ki pride do nas šele čez milijon let Kdor ob tem času v jasni noči pogleda proti nebu, bo kmalu opazil, da ne vi-4i samo zvezd, temveč da se njegovemu pogledu ponujajo tudi nekateri mlečno svetli pojavi. Največja izmed teh tvorb je iista, ki jo imenujemo Rimsko cesto. Poleg nje pa nam ni težko opaziti že s prostim očesom v ozvezdju Andromede in Her kula dve majhni, svetli točki, ki ne moreta biti pravi zvezdi, ker sta tako zabrisani Kakor nam pokaže pogled skozi močan daljnogled, sta obe točki različne narave. Zabrisana pega v Herkulu se spremeni namreč v oblo gnečo sonc, ki je od nas sicer neskončno oddaljena, vendar pa pripada še vedno našemu sostavu Rimske ceste. Drugače pa je z nenavadno, ovalno me-glenico v Andromedi. Močni daljnogledi ka žejo v njej razločno spiralno strukturo. V še močnejših daljnogledih opazimo, da ta meglenica ni iz enakomerne mase, temveč sestoji iz milijonov in milijonov stalnic. Ta Andromedina meglenica je »svetovni otok«, sestav podoben Rimski cesti, ki je tej nebesni tvorbi, ki ji pripada tudi naše osončje, izmed vseh najbližji. Že razdalje v notranjosti našega svetovnega sostava Rimske ceste so za človeško pamet nepojmljive. A vse to izgine v primeri z oddaljenostjo Andramedine meglenice. Svetloba rabi namreč cd tam, da pride do nas, okroglo milijon let, tako da vidimo v resnici kos stvarstva, ka- kršen je bil pred milijonletjem, torej ob času ko človeka v današnji podobi sploh še ni bilo na zemlji. Poedini zvezdni orjaki se bleščijo iz Andromedine meglenice, ki dosegajo nekateri med njimi 300.000 kratno svetlobnost našega sonca. V svetovni prostornini je še sto tisoče takšnih meglenic, ki jih je opaziti le z najmočnejšimi teleskopi. Da-ld se ti svetovni otoki širijo v brezmejni prostor, ali pa je vesoljstvo omejeno, to je vprašanje, ki danes še ni popolnoma razčiščeno. Razen meglenic, ki sestoje iz velikanskega števila stalnic, poznamo še druge ogromne tvorbe, ki sestoje iz izredno redkih plinov ali oblakov prahu. Najlepša teh meglenic je v ozvezdju Oriona, ki ga je tako lepo videfci v zimskih nočeh. V nasprotju s temi žarečimi plinastimi me-glenicami so tako zvane temne ali črne meglenice, ki jih je lahko opazovati v poletnih nočeh in ki delajo v sostavu Rimske oeste vtis, da je nebo na teh praznih mestih luknja. Sestoje iz silno drobnega prahu, a zavzemajo tako velikanske prostornine, da zakrivajo zvezde, ki so za njimi in ki bi jih drugače lahko videli. Ker pa spadajo te nevidne megle v Rimsko cesto, so nam razmeroma blizu in so tudi le neznatne pritlikavke, v primeri s prej omenjenimi, samostojnimi meglenicami. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Znanilci jeseni Jesenske barve v carstvu cvetlic Skoraj preko noči so po vrtovih vzcvetele prve dalije, astre in georgine. Kadar zagledamo njih sveže, žareče barve, postanemo zamišljeni in vemo: jesen nas pozdravlja! To so njene prve znanilke. Se nekoliko tednov in toplega časa bo za letos zares konec. »Ojej. ojej! Mislila sem čisto resno, da ste že vstali . . .« (»Ansvers«) Vrtovi pa so sedaj še v polni krasoti poletnega razcveta. Vrtnice iz dihava jo svoj omamni vonj, vsako jutro se odpre nov, nežen popek, lepši nego bi ga mogel naslikati najgenialnejši slikar. Marjetice in nageljni, floksi in nešteto drugih cvetlic se ziblje po vrtovih in nasadih, z balkonov in ograj visijo pestre petunije in žareče geranije. Poletje se še vedno smeje. čudno je, da nas more sredi te krasote napraviti turobne en sam pisani cvet, ki se je odprl na visokem steblu. Nenadno imamo občutek, kakor da je zavel v nas prvi hladnejši dih jeseni. Ko se razcvete-jo ti jesenski cvetovi v bohotnem bogastvu, pa se poletje končuje. Ta čas je sedaj tu. Jesenske barve prihajajo v carstvo cvetlic. Bela, rožnata in vijoličasta barva so stopile nenadno v ospredje. Astre cvetejo daleč v jesen, še v oktobru nam zbujajo spomin na barvno krasoto poletja. Dnevi pa postajajo že vidno krajši, zrak bo kmalu občutno hladnejši, nebo dobiva svetlejšo barvo in v globoko zelenje dreves se mešajo polagoma drugi odtenki, najprvo temno rjavi, pozneje rumeni in rdeči. Jesen nas pozdravlja. I R I Tu obvladujejo zlato z železom, tam železo z zlatom, toda železo je vendarle boljše. Kdor se smrti bo$, je že izgub* življenje. Kdor se ničesar ne boji, lahko postane hudodelec. Kdor se preveč boji, ta posta, ne gotovo suženj. Kjer je r notranjosti suženjstvo, tam bo kmalu prišlo tudi od zunaj. Kdor nima nobenega prijatelja, nobenega ne zasluži. A kdor nima nobenega sovražnika, tudi ne zasluži prijatelja. če človeku nI vedno še nekaj, kar mu je dragocenejše od življenja, tedaj gotovo življenje ni dosti vredno. Dve prastari dami, toda s čudovito neuničljivo mladostno lepoto zapuščata ta čas Pariz, kjer sta stanovali v najrazkoš-nejši palači sveta, v Louvru. Brez pretiravanja bi ju lahko imenovali najlepši ženski na svetu, vsaj premnogi poznavalci umetnosti mislijo tako. Ena izvira iz starega veka, druga iz renesančne dobe. Prva je kip, druga je slika. Prvo poznamo pod imenom Venere Miloške, druga, ki sploh rada potuje in je nekoč že bila na dvoletnem »počitniškem« potovanju, pa pod imenom Mane Lise. Z njimi odhajajo Tiziani, Rafaeli, Giorgoini, Tintoret-ti, Corregiji, Velasquezi, Goyi, Rubensi, Van Dyki, Rembrandti in tudi danes tako znani Watteauji. Vsi pariški muzeji so zaprti, enako gradovi, narodna knjižnica, arhivi in drugi podobni zavodi. Vsepovsod odvažajo ume- V Siegfriedovi črti Notranjost vojaških utrdb v nemški Siegfriedovi liniji Kako je zrasla Moskva Od majhnega naselja do velemesta — Nov ruski klasicizem V dvanajstem stoletju so na enem izmed sedmih gričev ob reki Moskvi zgradili večje naselje, ki je dobilo ime po reki. Neka listina 8z L 1147. prvič omenja mesto Moskvo. To mesto je naglo raslo in že v 16. stoletju je štelo 100.000 prebivalcev, Sprva je bOa Mostova neorgansko nakopičen je več vasL Mestu podobno lice ji je dajal prav za prav le Kremelj, ki so ga ▼ letih 1475. do 1479 dokončali italijanski gradbeniki, potem ko je prvotna citadela z velikanskimi zidovi dobila nov obraz. Sredi 18. stoletja je štela Moskva 250.000 prebivalcev in 9168 hiš. Med temi je balo 6500 lesenih. Nič manj nego 1600 cerkva je dopolnjevalo pestro sliko ruske prestolnice. Hiše so bile na nekaterih mestih naravnost Bgnetene na kup, drugod so stale daleč narazen. Magnatski dvori so bili cela posestva z vrtovi, travniki, potoki in rastlinjaki. L. 1812. se je Moskva pred bližajočo se Napoleonovo armado izpraznila, komaj se je ta nastanila v njej, je nastal prosluli požar, ki je mesto popolnoma uničil, uničil pa je tudi Napoleonovo slavo. Ko so boljše viki prevzeli oblast, je bil Petrograd prestolnica ogromne države. A samo še malo časa, kajti že 1918. so novi mogočniki svoj sedež preložili v staro prestolnico, ki se je bolje prilegala ruskemu značaju nego evropeizirani Petrograd ali Leningrad, kakor se glasi njegovo novo ime. Magnatske palače so se spremenile v urade, šote, bolnišnice in kulturne zavode. Neštete hiše, ki so jih bih zapustili njih lastniki, posiovni ljudje, so boljševiki zaplenili in uporabili za občekoristne namene. Mesto je začelo rastfi preko svojih nekdanjih meja, 1. 1939. je štela Moskva že več nego štiri milijone prebivalcev. šele 1931. pa se je boljše viška vlada odločila, da napravi iz Moskve mesto, ki bi 1 ustrezalo tudi modernim zahtevam, in sicer v smislu nekega »poduhovljenega amerikanizmac, kakor se je glasilo tedanje geslo. Marsikateri stari kulturni spomenik je postal žrtev lopate in krampa, stvarnost je triumfirala nad romantiko. Pred vsem je bilo treba zgraditi nova stanovanja, kajti stara moskovska stanovanja so bila s prostorom sicer razsipna, a vse prej nego udobna. L. 1934 je znašal celokupni moskovski stanovanjski prostor 15 milijonov kvadratnih metrov za tako mesto vse premalo. Vlada je dala izdelat)! velikopotezen desetletni načrt za gradbena dela. Največjo novost je pomenjla za Moskvo doslej pač zgraditev podzemske železnice, ki je bila nujno potrebna že zavoljo tega, ker se je bila površina Moskve v novih razmerah povečala od 28.000 na 60 tisoč hektarjev. Večina Moskovčanov se je počasi selila iz gosto obljudenih sredin proti periferiji, v predmestja, ki so se čedalje bolj množila. Velikopotezno delo je pomenila tudi kanalizacija mesta. Sklenili so, da bodo vodo iz največje ruske reke Volge speljali v moskovski sistem prekopov. Moskovski prekop naj bi postal cesta za veliko plovbo. Dovajanje vode iz Volge je dvignil oziroma dviga gladino reke Moskve za tri mptre. To zahteva seveda velikopoteznih zgradb ob obalah. Kar se tiče sloga neštetih novih zgradb, so stali gradbeniki tu pred važnim vprašanjem, ki ga ni bilo lahko rešiti. Srednjeveške Moskve niso hoteli kopirati, iskali so novega sloga. Po mnogih diskusijah v strokovnem tisku, kakor v javnosti, so poskusili z novim slogom, ki so mu dali ime »novi ruski klasicizem«. Te podatke posnemamo po nemških listih, ki so po sklenitvi nenapadalne pogodbe med Rusijo in Nemčijo začeli znova objavljati inforrr ~ tivne članke o Stalinovi državi. Potovanje v Ameriko — za napitnino Nenavadna krožna vožnja po Angliji Pred nekoliko tedni je stopil k taksij-skemu šoferju Barnesu pred Waterloojsko postajo v Londonu neki gospod, po vsem Usnje na karte Nemški državni poverjenik za gospodarstvo z usnjem je izdal odredbo, po kateri bodo čevljarske in druge podobne delavnice odslej dobivale samo strogo od-le s posebnim pismenim dovoljenjem drle s posebnim pismeni mdovoljenjem državnega urada za usnjarsko gospodarstvo. Kar imajo izdelovalci in popravljalci čevljev usnja iz stare zaloge na razpolago, pravi odlok, naj ga uporabijo pred vsem za popravljanje ortopedskega obuvala. Obenem s čevljarji so dobili tudi ostali Nemci navodila, kako naj ravnajo z obutvijo, ki gre po poti vsega minljivega, čevljarji bodo čevljem nabili nove podplate le tedaj, če so stari že po vsej dolžini obrabljeni Drugi podplati, zlasti če imajo le kakšno nevažno luknjo, pa se smejo le zakrpati. Odredba sicer tega ne pove naravnost, bržkone pa je nje namen tudi ta, da bi ljudem odpravila voljo do plesov, kajti s pošvedranimi podplati, ki pa niso še dovolj pošvedrani, da bi se lahko zamenjali z novimi, ali pa celo z za-krpanimi podplati ljudje vendarle ne bodo plesali, zlasti pa ne na riitnih prireditvah. videzu Američan, in ga vprašal brez mnogih ovinkov: »Koliko stane krožno potovanje po Angliji?« Barnes je malo računal in je navedel vsoto. »Dobro,« je dejal tujec, »čez eno uro počakajte pred hotelom tem in tem in se takoj odpelje,-a.« Šoferju je ostalo komaj toliko časa. da je obvestil svojo družino in pripravil nekaj prtljage. Bil je točno ob določenem času pred hotelom. Mister Fownes iz PittSburga, kakor se je imenoval Američan, je sedel s svojo družino v avto in vožnja se je začela, šla je skozi Cambridge, Northampton, Gloucester, Oxford, Ha-stings, Brighton, Portsmouth, Southam-pton in preko obale v Wales, potem skozi Bristol, Cardiff in Swansea v London nazaj. Mister Fownes je bil s šoferjem zelo zadovoljen in mu je na zadnje za napitnino daroval potovanje v Ameriko. Zadnja vožnja »Normattdie" Iz Pariza prihaja poročilo, da ima francoski prekomornik »Normandie« za seboj eno najhitrejših voženj na Oceanu. Ladja se je ustavila v njujorškem pristanišču in je vozila kakor je navada v času vojne. Nihče ni smel oddati brezžičnega brzoja-va. Pozicija ladje je bila tajna, okna so vsak večer zastrli s temnim platnom, ladja pa je plavala neetrazsvetljena po morju. tnostne zaklade. Iz slovite katedrale t Chartresu odstranjujejo silno dragocena okna, enako iz starih pariških cerkva. Angleži, Belgijci, Američani in Holanici, ki so ta čas v francoski prestolnici, so razočarani, ker so tako nenadno prišli ob enega največjih pariških užitkov. Stvari, ki jih navajajo vodiči kot znamenitosti s tremi zvezdami, spadajo sedaj v preteklost Platna skrbno snemajo iz okvirov, zavijajo jih v posebno preparirano vato in nalagajo na čudna vozila. To niso vozovi, ki bi jih poganjal eksplodirajoči bencin, temveč navadni, starinski vozovi, ki jih vlečejo konji. Tudi ti konji ne smejo biti preveč ognjeviti. Vozovom, ki prevažajo tako dragocene zaklade, na zunaj ni opažati umetnostno zgodovinske misije. Njih karoserije sestoje iz upogljivih, mehkih lesenih palic. Tudi kiparska dela zavijajo v vato m mehko blago. Na vozove pridejo med lesno volno. Na stotine belih platnenih zavitkov, ki so videti kakor zavite mumije, nakladajo na vozove, konji počasi vlečejo. V Parizu, M spravlja tako pred morebitno volno svoje umetnostne zaklade na varno, ostane samo mlad moški v noši ro-kokoja. Ostal pa ne bo v Louvru, ki ga je zapustil neprostovoljno že pred več nego dvema mesecema. Njemu je to vse eno, tudi njegovo ime, ki je »Brezbrižnik«, kaže, da ga ne more nobena stvar razburiti. Kakor njegov ugrabitelj je ta čas za zaklenjenimi vrati. A tudi to mu je vse eno. Dvajset let zračnega prometa Pariz-London Te dni je preteklo dvajset let, od kar sta dve britski letali otvorili zračno zvezo med angleško in francosko prestolnico. Prve poskusne polete na tej progi je izvršil že v juliju 1919. stotnik H. Shaw, a šele 25. avgusta je proga lahko začela redno obratovati. Prvo britsko prometno letalo, ki je priletelo v Le Bourget, je imelo na krovu enega samega potnika, nekega angleškega časnikarja, tem več pa je bilo na njem pošte, časnikov, vzorcev usnja. jerebic, devonshirske kreme in drugega blaga. Kadar človek pride ob pamet V Chateauvertu blizu Toulona se je nekemu 651etnemu kmetu oanračil um. V popolni blaznosti je umoril najprej svojo ženo, nato tri otroke in na koncu je" ustrelil še sebe. KVALITETNO BLAGO je trpežnejše, zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristoja! Obiščite znano domačo tvrdko DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7 kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah ANEKDOTE Ptrof. Klinkerfuss iz Gottingena, edea izmed pionirjev modernega vremenoslov-skega napovedovanja, je zvedel o nekem kmetu, ki si je z vremenskimi napovedmi isto tako ustvaril lep sloves. Nekega dne se je učenjak dvignil, da obišče tega moža. Ko je prišel do njega, je začel takoj strokovni pogovor, ki j« sličil bolj nekakšnemu zasliševanju. »<5ul sem, da se bavfite z napovedovan njem vremena,« je dejal Klinkerfuss. »To bo nekako res,« je odgovoril krnet. »Pa kako ste prišli sploh do tega?« je nadaljeval profesor. »To vendar ni preprosta stvar, zlasti pa ne za neučene ljudi.« »Veste,« se je odrezal kmet, »V G&ttin-genu živi takšen-le zmešan profesor, ki Je tudi vremenski prerok. Kar ta objavi, obrnem jaz narobe — in to potem večinoma drži!« Ko je angleški general Shelley pregledoval neki konjeniški polk, se je ustavil pred nekim seržantom in ga vprašal: »Kateri je najboljši konj v vašem oddelku?« »Konj številka 30«. »Zakaj?« »Ker stopa brez pogreške, je hiter in vztrajen, ima mirno čud, je še mlad in ga je lahko oskrbovati.« »Kdo pa je najboljši vojak v vašem oddelku?« »Tom Jones«. »Kakšne lastnosti ga delajo najboljšega?« »Je pošten, rad opravlja svojo službo in pazi strogo na izpolnjevanje svojih dolžnosti, svojo opremo in svojega konja pa vzdržuje v najlepšem redu.« »Pokažite mi najboljšega konja!« »Stoji pod mano, gospod general.« »In kje je najboljši vojak?« »Sedi na njem.« VSAK DAN ENA »Predvsem morate vedeti, da sem jaz idealist. Ljubim vse, kar je plemenitega, visokega in lepega . . .« »Nu, če ste zdaj izpovedali vse svoje čenče. vam dovolim, da mi daste poljub.« (»Guerin MeschinoO, ŠPORT Bogata nogometna nedelja Prva ligaška tekma v Ljubljani ln Se vrsta podsaveznih srečanj venstva posameznikov, ki na njem nastopajo od slovenskih klubov samo člani Ilirije. V Zagrebu se bo končalo danes teniško srečanje ženskih reprezentanc Jugoslavije in Madžarske. Danes so na sporedu prireditve v raznih športnih panogah. V Ljubljani bomo imeli samo nogomet, in sicer razen pod-saveznega prvenstva tudi prvo tekmo v hrvatsko-slovenski ligi. V Bjelovaru in Cri-kvenici je danes drugi dan plavalnega pr- Spored je naslednji: V LJUBLJANI (LIGAŠKA TEKMA): LJUBLJANA—HAŠK ob 16.45 na igrišču ob Tyrševi cesti, srečanje šteje za IL kolo v hrvatsko-slovenski ligi. Predtekma ob 15. PRVENSTVO LNP V LJUBLJANI: Mars—Bratstvo ob 9.30 na igrišču za Kolinsko tovarno, Svoboda—Jadran ob 10. na igrišču Ljubljane in Reka—Hermes ob 10.30 na Viču. V KRANJU: Kranj—Disk. V CAKOVCU: CŠK—Rapid. V MARIBORU: Maribor—Grad jansld. V MURSKI SOBOTI: Mura—Železničar. V HRASTNIKU: Hrastnik—Celje. V CELJU: Atletik—Amater. Pred ustanovitvijo srbskega nog. saveza Kakor pišejo beograjski listi, nameravajo tudi srbski klubi ustanoviti samostojen srbski nogometni savez, s čimer bo sam po sebi prenehal obstojati Jugoslo-venski nogometni savez. V našem listu smo že poročati o stališču Hrvaškega nogometnega saveza, ki trdno vztraja na tem, da je sporazum mogoč le na podlagi predlogov, ki so jih že svoj čas stavili hrvaški klubi in ki zahteva popolno preureditev. Hrvaški nogometni savez je zavzel pravilno stališče, da s sedanjim upravnim odborom JNS ne more o tem vprašanju razpravljati. Na eni ln na drugi strani pa se dobro zavedajo, da tako stanje ne more trajati večno in bi zaradi tega trpel ves nogometni šport v Jugoslaviji Beograjski klubi so sami sprevideli nevzdržnost položaja in so se zato začeli bavitl z mislijo, kako bi spravili zadevo na pravi tir. Zastopniki Jugoslavije in BSK so se dogovorili, da bodo v kratkem ustanovili po hrvaškem vzoru poseben Srbski nogometni savez. Pričakovati je, da bodo enako storili tudi slovenski klubi in tako bomo v kratkem imeli kar tri samostojne nogometne saveze. Nujna posledica tega bo, da bo prišlo med njimi do sporazuma zaradi ustanovitve vrhovnega foruma, Id bo imel znatno manjše območje, kakor sedanji ln bo zastopal jugoslovenski nogomet v glavnem le nr zunaj. Kolesarska dirka po Gorenjskem Prireditev DKSK Edinstva na progi Št. Vid—Begunje in nazaj Danes popoldne priredi najmlajši slovenski kolesarski klub DKSK »Edinstvo« svojo prvo veliko kolesarsko dirko po Gorenjski, a startom ln ciljem v St. Vidu. Ob 13. bodo startaH prvorazredni vozači med katerimi bo tudi naš znani slovenski kolesar iz Beograda Lavrih. Glavna nagrada za to skupino je specijalni okvir znamke »žerjal«. Za njimi startajo junlorJL, turisti in ženska skupina. Zanimanje za to dirko Je precejšnje, ker bo proga vodila po na« lepi Gorenjski mimo Kranja, Tržiča, Begunj, Podbrezja in škofje Loke nazaj v St. Vid. Lepa darila, ki bo bila razstavljena pri tvrdki žerjal ▼ šiški, bodo v nedeljo razstavljena pri tvrdki KrmelJ v St. Vidu, in bodo razdeljena po končani dirki v gostilni pri »Jožefu« v št. Vidu. V neka] vrstah Meddržavni atletski dvoboj Jugoslavija — Madžarska je odpovedan. Madžarski savez je brzojavno na kratko obvestil naš savez, da madžarska reprezentanca n« more priti ▼ Jugoslavijo. Torej še ena odpoved v nizu mnogih drugih. Dr. WUfan ne more nastopiti na plavalnem prvenstvu posameznikov ▼ Bjelovaru, ker ni dobil potrebnega dopusta. DrugI dan treninga za dirke okoli Ka-temegdana je prinesel znatno zboljšanje časov. Največje zanimanje Je vladalo za nemške dirkače, ki so se počasi že privadili na progo. Tokrat so dosegli ie nad 132 km povprečne hitrosti za krog. Za finalno tekmovanje za Davisov pokal med Avstralijo in Ameriko je slednja določila naslednje igralce: Riggs, Parker, Hunt tn Cramer. Postava je precej presenetila, ker se je pričakovalo, da bosta v moStvu Mac Neill in Cooke. Avstralija nastopi v Isti postavi kakor nasproti nam. Njena zastopnika sta Bromwich in Quist. Po prvem dnevu damskega dvoboja med Jugoslavijo in Madžarsko, ki šteje v tekmovanje za srednjeevropski teniški pokal, vodi Jugoslavija 2:0. Kovačeva je premagala Somogyjevo 6:4, 7:5, Florijanova pa Kermegyjevo 3:6, 6:3, 6:3. Kolesarsko društvo »SAVA« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 8. oktobra 1939 medklubske kolesarske cestne dirke na progi Ljubljana — Rudnik — Trebnje in obratno. Točen razpis dirk sledi. (—) SK Ilirija (hockey sekcija). Ponovno opozarjamo vse igralce, da bo v ponedeljek 4. t. m. ob 20. važen sestanek v klubski sobi nad kavarno Evropo. Kolesarska podzveza v Ljubljani je določila za dirko DKSK »EDINSTVA« v Št. Vidu sledeče gg. funkcionarje: zvezni delegat in teh. referent g. Pleško Stanko, sodniki gg. Pogačar Franc. Schweizer Rudi, Plankar Ivan in Bezlaj Ignac. Prosimo gg. funkcionarje, da zavzamejo svoja mesta ob 12.30 na startu v št. Vidu Kolesarska podzveza Ljubljana. Iz SK Ljubljane. Prosimo člane, da se pri nakupu vstopnic za današnjo in bodoče tekme izkažejo vedno s člansko izkaznico. Brez nje ne bodo dobili članskih vstopnic. Iz SK Ljubljane. Obveščajo se junior-ji, da igrajo danes predtekmo s SK Mostami. Na igrišču naj bodo najkasneje ob 14.30. Liga igra proti Hašku ob 16.45 Postave in ostalo na običajnem mestu. AvtomoMlsko-sportna revija »Avto tat šport* objavlja v 8. (avgustov!) številki spet razno pestro gradivo. Uvodni članek je posvečen letošnji proslavi sv. Krištofa na Pokljuki; v nadaljnem čitamo drugi del potopisa s turneje jugoslovenskih avto-mobilistov v Nemčiji, poročilo o mednarodni dirki MK Ilirije na Ljubelj, Izčrpno razpravo o Zundappovih modelih 1939, zanimive podrobnosti o dandanašnjih dirkalnih vozovih, ponatis aktualnega članka iz »Politike« o motorizaciji v splošnem in v Jugoslaviji itd. V stalnih rubrikah »AH bi radi vedeli« ln »Zakaj« bo našel čita-telj marsikaj o našem prometu na cesti, številko, ki je lepo ilustrirana, izpolnjuje bogat drobiž, pa §e nekaj krajših sestavkov o slabih avtomobilistlh tn nediscipliniranih kolesarjih. H kraju je objavljeno še razno službeno gradivo obeh slovenskih sekcij Avtokluba. Revija izhaja mesečno in stane številka din 5.—, letno pa din 60. 70 letnica gorenjske korenine Jesenice, 2. septembra Te dni je praznoval 70-letnico delavnega življenja Barbarino Jakob s Slovenskega Javornika. Naš jubilant se je bil rodU l. 1868. v Julijski Benečiji. Kot 21-leten zastaven mladenič je prišel l. 1890. v nafe kraje, kjer je stopil v službo pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Zaradi tvoje orjaške postave je bil prideljen k najtežjemu delu, na tako zvano težko progo v valjarni na Jesenicah. V službi je bil vedno vesten in marljiv, tako da je ie pred desetletji napredoval za preddelavca, ki g* je v splošno zadovoljstvo upravljal v« do l. 1939., ko je bil po 40-letnem nepretrganem službovanju upokojen. Barbarino je naie gore list. Bil je vedno naprednega mišljenja in zelo narodno zaveden mož. Dolga leta »e je udejstvoval v vrstah narodnega delavstva in JNS. Vedno se je držal načela: Država nad vse Njegov sin Štefan je starešina Sokola na Koroški Beli — Javornik in eden najvidnejših narodnih delavcev v vsem revirju Tudi naš jubilant s ponosom obleče sokol ski slavnostni kroj in se redno udeležuje vseh sokolskih in narodnih priieditev na Gorenjskem Njegova orjaška postava zbuja povsod občudovanje. V veliki sokolski četi na Javorniku je med drugimi Sokoli videti kot zvonik sredi vasi. Kljub temu, da si je naprtil že osmi križ na svoja š'ro-ka ramena, ga dolgoletno težko delo ni še prav nič uklonilo. Raven in visok kakor me-česen na poljani koraka naprej po svoji življenjski poti in ni ga dogodka ki bi mu mogel vzeti dobro voljo K njegovemu življenjskemu jubileju mu iskteno čestitamo tudi mi z željo, da bi v miru. zdravju in sreči prebil jesen in zimo svojega življenja V spomin pesnika Petruške Opozarjali smo že, da bodo četniki, čla ni ljubljanskega pododbora četniškega združenja, na rojstni hiši pokojnega pes nika Radivoja Peterlina-Petruške v Kam niku na Šutni vzidali spominsko ploščo, ki je umetniško delo prof Ivana Sajevica Četniki bodo tako počastil- spomin svoje ga zvestega člana, ki ie bii nekdaj pred sednik in potem častw član četniškega pododbora v Ljubljani Počastili pa bodo s tem tudi spomin idealnega Jugoslo-vena in Slovana Pesnik Radivoj Petruška je bil človek blagega, za ves slovanski svet in njegove ideale gorečega srca. Spadal je v vrsto onih Slovencev, ki so že davno pred vojno spoznali, da je Avstrija za Slovane mrka ječa, katero morajo južni Slovani s pomočjo severnih bratov čim prej porušiti, če jim je kaj do svobodnega življenja in razvoja Ves slovanski svet je Petruška preromal pozneje pa se je v svobodni jugoslovenski domovini udejstvoval povsod, kjer so M zbirali nesebični, z bratsko ljubeznijo prežeti narodnjaki. Tako se je pridružil tudi četniški organizaciji ter v njej vneto deloval do svoje smrti. Radivoj Petruška je iskreno ljubil svet, življenje ter vse dobre in poštene ljudi, kakršen je bil sam. Ni se ga zastonj oprijel vzdevek »prijateljček«. Prepričan je bil, da je na svetu ljubezen najmočnejša, a v ljubezni do rodne grude tn do Idealov je bil pripravljen na vsako žrtev. Njegova ljubezen in dobrosrčnost ne sme ostati brez odziva, zato podpirajte akcijo njegovih tovarišev četnikov, da bo spominska slavnost v Kamniku 1 oktobra takšna, kakršno spomin »prijateljčka« in velikega idealista zasluži. — t g. Sodba v procesu zaradi konkurza Ilirske rudarske družbe: Vsi obtoženci oproščeni Celje 2. septembra. Razprava pred okrožnim sodiščem v Celju proti notarju dr. Dušanu Senčarju lz PrevalJ, proti lesnemu trgovcu in posestniku Karlu Sedeju lz PrevalJ, proti lesnemu trgovcu tn posestniku Ivanu Veržunu iz Cerneč pri Dravogradu ter proti posestniku Matevžu Kralju lz PrevalJ v zvezi z afero Ilirske rudarske družbe v Preva-ljah je bila v četrtek prekinjena. Nadaljevala se Je v petek popoldne ln Je bila zvečer zaključena. Danes ob 11.45 Je predsednik senata s. o. s. dr. Dolnlčar v razp ravni dvorani na okrožnem sodišču razglasil sodbo, s katero se vsi štirje obtoženci oproSčaJo. Sodišče Je prišlo na podlagi izpovedi prič in ostalega dokaznega gradiva do prepričanja, da Je bila cenitev premoženja Ilirske rudarske družbe pravilna in da odgovarja takratnim gospodarskim razmeram. Cenitev torej nikakor nI bila prenizka, kakor trdi obtožnica. Tudi ni nobenih dokazov, da bi bil notar dr. Senčar kakorkoli kršil predpise notarskega zakona in si hotel pridobiti protipravno imovinsko korist. Ker se je sodišče prepričalo, da obtožencev ne zadene nobena krivda, Je vse obtožence oprostilo. Državni tožilec je prijavil revizijo. Ob tej priliki ugotavljamo, da ni hotela dati obramba zastopnikom tiska ves čas razprave nobenih pojasnil ln informacij, ker do zaključka nI hotela prikazati zadeve s svojega stališča in vplivati na javnost. Pač pa Je dajalo Informacije zastopstvo zasebnega udeleženca. Seveda tudi ono s svojimi informacijami ni vplivalo na zatopnike tiska. Jubilej Karmahovega plodonosnega dela Pslhografolog 7. T. Karmah bo slavil kmalu svoj prvi jubilej, 15 letnico, odkar se Je popolnoma posvetil moderni znanstveni psihografologijl Za pisavo svojih součencev m Je pričel zanimati že kot dijak na «dnji Mi tn a posebno bistro- vidnostjo Je že tedaj ugotavljal na tej podlagi njihove značaje. Ko je izvedel za psl-hografološki Institut švicarskega znanstvenika dr. Maksa Pulverja, profesorja psihologije na univerzi, je odpotoval v Švico in postal njegov učenec. Študij eksperimentalne psihografologije mu je postal življenjska naloga. Od tedaj do danes je preštudiral F T. Karmah okoli 50.000 rokopisov in vedno ga je najbolj zanimala analiza značaja piscev in rokopisov. Posebno pažnjo je posvečal pri tem seksualni kriminalogiji sploh, vsem zlim nagnenjem, ki dremlje-jo v človeški podzavesti, kakor tudi življenjskim zmožnostim na podlagi analiz značaja. V zadnjem času se ie lotil tudi specialnega študija vpliva veneričnih bolezni na pisavo in je odkril na tem področju popolnoma nove podrobnosti, katere so potrdili tudi eksperimenti njegovih zna- nih evropskih in ameriških tovarišev. S svojimi potovanji, predavanji in publikacijami je postal znan tudi v tujem svetu, ki ga že dolgo upošteva in prišteva med prve sodobne eksperimentalne psihografo-loge. Naj navedemo le nekaj primerov Kar-mahove teoretične in praktične delavnosti. Tako je n. pr. objavila znana nemška »Me-dizinische Weltwoche« ob veliki pozornosti Karmah o v eksperiment s seksualnim morilcem Hitzmannom, katerega zadnja žrtev je postala mlada deklica. Karmah je na podlagi Hitzmannovega rokopisa že pred njegovim zločinom ugotovil seksualno-pa-tološka nagnjenja, kar je bilo pozneje tudi pri procesu odločilne važnosti. Ameriška »The Medicinal News« je v celoti priznala Karmahove izsledke, o postavljanju pro-gnoze seksualno bolnih na podlagi njihove pisave. Razen strokovnih revij so se pa ukvarjali s Karmahovimi eksperimenti in izsledki tudi mnogi drugi časniki in časopisi in o njem so izšli dolgi članki v italijanskih, belgijskih, nizozemskih, angleških, ameriških, nemških, čeških, bolgarskih ln seveda tudi v vseh jugoslovanskih dnevnikih. V njegovem arhivu so celostranska poročila o njem in njegovem delu v Rimu, Milanu, Parizu, Bruslju, Pragi, Sofiji in drugod. Povsod so ga sprejeli z vidnim zanimanjem in priznanjem Psihografolog F. T. Karmah je na svojih turnejah po svetu, ki jih napravlja vsako leta deloma zaradi študija, deloma na željo svojih klientov. prišel tudi v stik z mnogimi odličnimi osebnostmi iz politike, znanosti, umetnosti in posebno tudi filma. Izdelal je analize značajev med drugim Marti Egertovi. Marleni Dietrichovi, Clar-ku Gableu in drugim Še večje zanimanje kakor z analizami filmskih igralcev in igralk je pa vzbudil z onimi nekaterih sedanjih diktatorjev in državnikov, tako tudi Benita Mussolinija. Adolfa Hitlerja in Josipa Stalina. Kar je pa treba posebej naglasiti, je dejstvo. da nikjer ni skrival, da je Slovenec. To je mogoče opaziti iz vseh člankov, ki jih je sam napisal ali ki so jih napisali tujci o njem na podlagi razgovorov. Zato je tudi nastopal doslej samo tam, kjer mu ni bilo treba skrivati svoje narodnosti in svojega državljanstva. V tem se je F. T. Karmah razlikoval od mnogih drugih naših ljudi, ki takoj, čim pridejo čez narodno in državno mejo. skrijejo svojo pripadnost. S tem je pomagal širiti v tujini po-znavanie Slovencev in Slovenije in upoštevanje našega dela. (—) Smrt ped avfsm Velika Dolina. 2. sept. V petek okrog osme ure zjutraj se je na državni cesti v bližini Čateža ori Brežicah pripetila nesreča, ki se je globoko dojmila vsega prebivalstva dolnjega Po-savja. Iz Št. Jerneja je pnvozil po cesti tovorni avto. Tam. kjer se cesta odcepi v Brežice, pri mostu čez Krko, v^ep-sredni bližini Uršičeve gostilne, je pri$ozii nasproti voznik na malem knječkem vozu, Martin Novosel iz Obrežja v občini Veliki Dolini, star 60 let. Na vozu je sedela tudi ga. Brataničeva, sop oga trgovca z Jesenic na Do^njskem. Ko sta vozili prišli drugo mimo drugega, se je iznenada sp'a-šil konj in skočil pred avto. Nesreča je bila neizogibna Šofer tovornega vo ila je takoj ustavil in pogledal, kaj je Nudil se mu je mučen prizor. Pod zadnjim kolesom je ležal Martin Novrsel. malo stran od njega pa ga. Bratanič?va N vasel, ki je še kazal znake življenja, je kmalu izdihnil. Avto mu je zdrobil prsni koš Ga. Brataničeva je dobila neznatne poš^dbe po glavi in so jo prepeljali v brežiško bolnišnico. Seveda je bil edini vzrok nesreče le slučaj. ker ie konj nepi čakovano zdrvel pred avto Dolžnost voznikov, ki p-znajo svoje konje, je. da stoDiio z voza in vznemirjene živali prdrž:io Tako bi se omeii^o število nesreč, ki j h je povsol d v ti Posebno velja to na ozkih cestah. Po pripovedovanju očiv'd°ev se je isti k^ni malo prej pred nesrečo prav tako splašil pred avtom, vendar se je vozniku posrečilo ga obvladati. Tobak je sadil med krompirjem Unajnarji, 2. septembra Vas Unainarji je skrita v odročni Besni-ški dolini. Užitkar France je na robu gozda pod Jančami posadil na pomlad krompir. Letos so bili hudi bramorji in tudi zaradi suše nekaj krompirja ni prišlo na dan Zato se je už;+kar France odločil, da bo na posameznih mestih med krompirjem Jo tudi od velike tefleoče pri dna, je tudi njih vedno manj. V Dobu pri Pliberku Je padla po stop* njicah 90-letna Mežnarjeva Jera in m smrtno ponesrečila. Pokojna Je bila zelo izobražena gospa, priljubljena posebno pri mladini, ki jo je učila peti in Ji Je pripovedovala povesti to pravljice ali pa lz izkušenj svojega dolgega življenja. Močvirje pri Kapli na Dravi so začeli izšuševati. če bodo ostale normalne razmere, bo mogoče že tekom tega leta Izsušeno. Prav tako nameravajo izsušiti močvirje pri Svetni vasi. V Bilčovsu je ponehala živinska kuga ta tako so varnostne mere zopet ukinjene. V Bistrici v Božu je tovarna za jeklene žice zopet začela obratovati. Nase gledališče D B A M A Nedelja 3.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. 4. 5. 6.: zaprto. Četrtek, 7.: Velika skušnjava. Izven. Sežane cene od 20 din navzdol. Petek, 8.: Upniki, na plan! Izven. Znižat* cene od 20 din navzdoL Sobota, 9.: zaprto. OPERA Nedelja, S.: Vse za šalo, opereta. Izven. Erri»-nn» cene od 80 din navzdoL Ponedeljek, 4.: zaprto. Torek, 5.: Ero s onega sveta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dna NJ. VeL kralja. Izven. 7jtižane ceo*. SrodiL, • zaprto. Četrtek, 7.: Plesni večer na izvirno slovensko simfonično glasbo. Gostuje IA-rašanje granita za postavitev spomenika. Po nalogu kneza namestnika Pavla je bila sestavljena komisija vseučiliških strokovnjakov geologov iz Ljubljane. Zagreba in Beograda, ki je priporočila temnosivi jablaniški granit iz Hercegovine. Njihovo priporočilo je bila sprejeto in naročeno kamnolomu v Jabla-nici, naj nalomi 3875 kubičnih metrov granita v raznih oblikah. Montiranje velikih kamenitih blokov, ki so jih privlekli pionirji na vrh Avale s traktorji, se je pričelo 15. avgusta 1935. leta. Delo je bilo nad vse težavno in naporno. Treba je bilo položiti in montirati 939 velikih blokov, težkih do 10.000 kg, in 59.144 manjših blokov. Medtem ko so polagali pionirji na Avali bloke granita za svetišče, pa je oblikovala mojstrska roka Ivana Meštroviča 8 velikih kariatid, predstavljajočih Šumadinko, Hrvatico, Slovenko, Bosanko, Crnogorko, Južnosrbijanko, Vojvodinko in Dalmatin-ko, ki plačejo za svojimi sinovi. Leta 1936. je bilo zgrajeno svetišče do vrha, tlakovana in izdelana grobnica za Neznanega junaka. Sredi leta so bile gotove tudi karia-tide, ki so jih pripeljali ob koncu leta na Avalo. Leta 1937. so pionirji do kraja izvršili planiranje velike ploščadi okoli spomenika ter pričeli postavljati kariatide. Bilo je mnogo naporov, preden so bili ogromni kipi postavljeni na odrejena jim mesta. Postavljene so tako, da stojita pri vhodu Šumadinka in Črnogorka na desni strani, na levi pa Slovenka in Hrvatica. Pri izhodu iz svetišča pa stoje na desni strani Vojvodinka in Južnosrbijanka, na levi pa Bosanka in Dalmatinka. Nad samim vhodom je vklesan velik zlat napis: »Aleksander, kralj Jugoslavije, Neznanemu junaku.« Poslednja dela so bOa končana L septembra 1. 1937. Meštrovičev spomenik Neznanemu junaku na Avali 28. junija 1. 1938. so bili slovesno prene-šeni ostanki Neznanega junaka iz začasnega groba v svetišče ob navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kralja in naše vojske ter starih srbskih bojevnikov. Poleg krste Neznanega junaka je takrat položil kraljev odposlanec posebno ustanovno listino v zlatem tulcu, ki se glasi: »Danes na Vidovdan 1. 1938. izvršujejo predstavniki naše hrabre vojske oporoko svojega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s tem, da prenašajo kosti našega Neznanega junaka iz dosedanjega začasnega groba v grobnico veličastnega spomenika, ki mu naj bo večno počivališče. Obenem pa naj bo ta spomenik tudi večen, svetal opomin vsem prihodnjim po-kolenjem našega naroda po zamisli njegovega ustanovitelja, ki na našo veliko žalost ni dočakal današnjega trenutka...« Zadnji teden ¥ Londonu Priprave za vojno — Kako Je Anglija sprejela nemško-ruski pakt — Razvoj novega položaja London, 21. avgusta Danes govoriti o dnevih, ki jih preživlja London, je nehvaležno delo, saj se stvari razvijajo z naglico in usodnostjo, ki jim ni bilo nikdar para. To pisanje mora na pot preko Evrope, ki bo morda že v ognju, pre-dno doseže svoj cilj. Razen tega mi je v mislih: Kakšni bodo že dnevi tukaj, kje bo že Anglija takrat, ko bo prišlo to pismo do svojih bralcev. Nič ne de, morda jih bo le zanimalo, kako je danes tukaj. Znaki napete krize, ki so se pojavili prvič v lanskem septembru, so spet tukaj in razen teh še novih. Po ulicah in cestah je več prometa kot običajno, posebno več kot običajno v avgustu, ko je London drugače še na počitnicah. Prometne luči so že zasenčene, da je potrebna največja opreznost pri vožnji. Uniforme, ki so na splošno tukaj tako redek pojav, srečaš že na vsakem koraku. Med vozovi je polno tovornih vojaških avtomobilov, ki prevažajo moštvo, municijo in bog ve še kaj. Po parkih so že v polni pripravljenosti baloni za obrambo proti zrakoplovom, ki se v trenutku ukaza lahko vzdignejo visoko v zrak, da tam zavzamejo svoje mesto v balonskem obrambnem omrežju. Zunanje lise Lonissa Trgovine so polne ljudi, ki kupujejo predvsem živila in pa temno blago ali papir za zastore oken in vrat, da ne prepuščajo svetlobe. Med prodajalci ni več znanih obrazov, nadomestili so jih s fantiči, ki še niso za vojaško službo. Po pisarnah kličejo nazaj uradnike, ki so na dopustu, da nadomestijo one, ki so jih vpoklicali. Uradi so zaposleni s selitvijo važnih listin in dokumentov v varnejše prostore. Muzeji in galerije so zaprte, ker selijo narodne zaklade v manj ogrožene kraje daleč ven na deželo. Bolnišnice izpraznujejo bolnike, strežništvo in instrumente. Jutri zjutraj začno z evakuacijo vseh šolskih otrok. Mnogo ljudi je že odšlo na deželo, premožnejši celo iz dežele in temu primerno so ladje, ki zapuščajo Anglijo, prenapolnjene. Visla teče po Oxfo?dski ulisi .. • Taka je zunanja slika in čeprav je tako razgibana in prezaposlena, je vendar popolnoma urejena in mirna. Velikanska razlika od lanskega septembra je v tem. da ni nervoznosti in malodušnosti med ljudmi. Lahko bi si to razlagali da ljudje spet upajo na ponovno Monakovo. a vendar to ni tako. Ljudje se novega Mona-* na vojni podlagi. Chamberlainu sc: v parlamentu ploskali, imel je za sabi vso poslansko zbornico razen nekaj ekstremnih pacifistov, ki so bili sprejeti s smehom, čeprav se zadnje dneve tukaj bolj malo smejijo. Ponovno pa se slišijo opombe, da je čas, da se vlada postavi na širšo narodno podlago, da se povabi v vlado tudi opozicija in odpadli konservativci. V slučaju vojne je ta korak neizbežen, če pa pride do tega pred vojno, je težko verjetno. Mednarodni razplet v angleški luči Učinki zveze med Nemčijo in Rusijo pa se kažejo vsak dan bolj jasno. Najbolj hitro in očitno je pokazala svoje razočaranje nad svojimi zavezniki Japonska. Ona ima že nekaj tednov posla z ruskimi zrakoplovi .na meji Mongolije. Tako je razumljivo, da jo ie težko prepričati, da se da tega sovražnika čez noč spremeniti v prijatelja. Prevarana in zapuščena se ie nasmehnila Angležem. Zadnja poročila iz Tiencina pravijo, da japonske straže vljudno pozdravljajo Angleže, ki so jih pred dobrim mesecem in pol še slačili in pso-vali. V Španiji so politične strasti in rane še vse preveč razpaljene in razbol^ne, da ne bi gledali na prijateljstvo med Rusijo in Nemčijo z odvratnostjo, ki jih vodi bolj in bolj v nevtralnost Ni čudno, da ie španfka vlada tako na dolgo odobravala govor lorda Halifaxa, ki so ga pred nekaj večeri oddajali po radiu. Če je prej španska vlada govorila o nevtralnosti, so Angleži unravičeno gledali nanio / nezauna-njem. Ko pa danes daje taka zagotovila, ji lahko verjamemo, da so jo dogodki v zaHnjem tednu privedli do takega prepriča nja. Za Sf mwiittiTHiTiTTTn> < u 11 ? uniifn ETERNA • ft specialno izdelovanje pogrebnih potrebščin LJUBLJANA — MESTNI TRG 17. Izdeluje: mrtvaška pregrinjala, zglavnike in naličja, čipke in okraske za krste, opremo, za mrtvaške odre, pogrebe itd. IIIIMHUlimilllRM SBHS^SB^S^^SHB NOVO PREUREJENA Gostilna „lloyd NA SV. PETRA CESTI nudi vsakovrstna topla in mrzla jedila, kakor tudi štajerska in dalmatinska vina, cviček itd. Abonenti se sprejemajo! Krasen senčnat vrt. — Velika dvorana za zborovanje na razpolago! VSAKO NEDELJO GODBA ZA PLES Priporoča se Velkavrh Rezika gostilničar ka miUIIIMM Freselitveno naznanilo! Podpisani KONRAD ŠAPEC, mehanik, vljudno naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da sem se s svojo delavni« j za pisalne, računske in registrirne blagajne s 1. septembrom preselil iz Kneza Koclja 1 na ALEKSANDROVO CESTO št. 24» (vogal Cvetlične ulice), kjer bom imel tudi zalogo pisarniških strojev in vseh potrebščin. Ob tej priložnosti se priporočam svojim cenjenim odjemalcem za naročila znanih »GROMA«, PISALNIH STROJEV NAJNOVEJŠE KONSTRUKCIJE. Zahvaljujem se za dosedanje zaupanje svojih cenjenih strank ter se priporočam za nadaljna naročila. Potrudil se bom kot strokovnjak, da svoje cenj. odjemalce točno in po konkurenčnih cenah postrežem. Se priporoča Konrad šapec trgovina in popravljalnica pisarniških strojev MARIBOR Aleksandrova cesta št. 24 ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob težki in nenadomestljivi izgubi moje nadvse ljubljene hčerkice edinke, nečakinje, vnukinje ŠPELCE—LJUBICE HAM kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja izrekam mojo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojo ljubo špelco na njeni zadnji poti, častiti duhovščini, sorodnikom, prijateljem in znancem, gospej Dragici Sokovi pri spremljevanju deklic in dečkov v sprevodu, ter vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali dragi pokojnlcl poslednjo čast. Bog plačaj! Žalujoča mamica ELKA roj. MOK£, rodbini HAM—MORft. DVOR J KI ^v.zAVAOp^ KSAIJEV tfO&t OOMMTCI 'jciiofiteJ^ Tla JL "vi/tOL, i eOCPAO - ZEMUN l Zastopstvo za Ljubljano ln bivSo Ljubljansko oblast: M. CESAR, vinska trgovina LJUBLJANA VH — GASILSKA ULICA S — TEL. Si. 2869 Interesenti! — V svrho pohušnje naših speciaUtet nas obiščite na velesefmu v paviljonu „H". OBISKOVALCI LJUBLJANSKEGA VELESEJMA — OBIŠČITE PAVILJON »GRAJSKA KLET" na veseličnem prostoru, toči se priznano izborni dolenskl cviček, fina štajerska vina, vedno sveže pivo, žganje, likerje itd. Posebna špecijallteta na velesejmu vsak dan sveže domače krvavice in peče-nice, ob vsakem času vsakovrstna topla in mrzla jedila, sprejemajo se abonenti. — Vsak dan koncert. — Točna in solidna postrežba, zato ne pozabite in obiščite nas. Se vljudno priporoča in vas vabi TONE HUČ, veselični prostor. restavracija »Grajska klet" Znani SAJLVAT ČAJ proti žolčnim kamenom in bolez-■ nim žolčnega mehurja se l dobi pri glavnem zastopniku \ Lekarna pri Sv. Ivanu, Za-\greb, Kaptol 17. — Zastonj ^ pošljemo prospekte o zdravljenju. O. C. S. Bi. 27870-1936 Rn 5487 i Mestna elektrarna ljubljanska Obrtnikom priporočamo našo stopnjevalno ObrtttO tarifo z zniževanjem cene od din 2.50 do din 1.25 za kilovatno uro, odvisno od porabe toka in od uporabe motorjev. Gospodinjam nudimo električni tok za kuhanje po 90 para za kilovatno UrO že pri porabi 60 kWh mesečno pri trisobnem stanovanju. Nudimo posebno tarifo za električne peči s ceno toka 90 par za kilovatno uro na poseben števec, ne glede na porabo, števnina samo din 4 mesečna Nudimo izredno nizko tarifo za nočni tok v ogrevalne svrhe, posebno pripravno za električno opremljene kopalnice in pralnice. Cena toku samo 60 par za kilovatno uro. Priklapljanje z avtomatično stikalno uro. - Vsa pojasnila dobite pri Ravnateljstvu mestne elektrarne, Krekov trg 10-H Naročniki, Jutra* so zavarovani za 10.000 Din. CELO LETO lahko trajno spravite MOŠT (siru OD GROZDJA, KAKOR TUDI VSE SADNE SOKOVE BREZ STROKOVNIH PRIPRAV BREZ IZGUBE ČASA BREZ KAKRŠNIHKOLI APARATOV s POMOČJO NIPAKOMBINA A j II. Odlična iznajdba današnje znanosti! Enostavno! Poceni! Higijenično. Odobreno od ministrstva za poljedeljstvo. Navodila in cenik pošlje brezplačno: RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1. Tone in Andrej sta bila prepričana, dd std njuni srajci beli .. Ne ve se, kaj občudujete bolj — privlačnost dame ali snežno belo obleko! Zares, to lepo zunanjost divno izpopolnjuje edin« stvena belina obleke. Samo z Radionom se doseže taka belina I S kuhanjem v raztopini Radiona se razvija kisik, ki struji skozi perilo, odpravlja popolnoma vso nesnago in daje perilu popolno belino — Radion belino. Schicht°v A Ni čiste[še beline od Radion beline Schichf RADION pere sam! TELEFUN/CENSUPER 12 NOVE 1940 SERIJE INSERIRAJTE V ,,JUTRU" jeklene cevi klaviatura fedijs/gautomat nova skala nawi membrana Oglejte si naše nove RADIO aparate na Ljubljanskem in Zagrebškem jesenskem sejmu. ** CENE MALIM OGLASOM Po BO par za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pri-etojhluo Din 8.— za fflfro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo ■UBk Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi fte ieulive se zacatanajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa, Din 20.—t W ostali oglasi se svačanajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek m enkratno objave oglasa Din • i MoU&glosi Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« V>SM • . _ _..,...... odgovor, priložite U1I1 3* ▼ mamKafi Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5,—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se maffli oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek *JvtraM, Ljubljana. Kam pa,kam 7 Na žegnanje ras vabi gostilna pri Zi-movcu, Sp. Kašelj, Zalog, 24455-18 V gostilni Putrich Danes zabava s plesom do 2 ure. Lep senčnat vrt. Vljudno vabljeni! 24765-18 Prijatelj kam pa danes greš? V gostilno »Grad« na Črnuče, če še ne veš. Tam žegna nje bo bob, potica, ocvrta riba in pa pišfca, v pone deljek pa sejmula, tudi ta te spravi v dobro voljo. Ladi in Mici Zagat 24691-18 Dve atrakciji ima danes Ljubljana: vele-sejem in ples na senčnatem rrtu gostilne »Pod gozdom« (pri Plankarju). 24689-18 Halo halo gostilna pri Korelnu v Šiški, v bližini nove cer_ kve vam nudi prvovrstna novo došla štajerska ln dalmatinska vina po zmernih cenah. Raznovrstna jedila vsak čas na razpolago. Za obilen obisk se priporoča Karol Grudica. 24761-18 Mlajšega brivskega pomočnika s skromnimi zahtevami, takoj sprejme Marko Vrča, brivec, Družmirje, Šoštanj. 24540-1 Sodarskega pomočnika sprejme takoj Zaje Vinko, Kočevje 97. 24523-1 Hlapca zdravega in poštenega takoj sprejme v stalno službo Josip Razboršek, trgovec ln gostilničar v Trbovljah. 24569-1 Gospodična dobi mesto pri dveh deklicah za popoldanske ure. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Kranj c 24468-1 Služkinja dobra kuharica, varčna gospodinja, vešča tudi šivanja se sprejme k ma 11 družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šil' ro »Kranj«. 24469-1 Dobro kuharico samostojno, nad 30 let za vsa dela zraven služkinje iščem za 1. oktober v Jajce, Bosna. Visoka plača, enomesečen letni odmor. Pogoji: Poštenost, č,istoča in pristojnost. Spričevala večletni službi. Ponudbe d 8. IX.: Šlajmer, Rogaška Slatina, Zdraviliški dom. 24408-1 Fanta 18—19 let starega, vajene ga konj, sprejme za vsa hišna dela hotel Lončar, — Tržič. 24726-1 Več pletilj proti dobri plači sprejmem takoj. Trgovina »Tina«, —« Miklošičeva cesta. 24749-1 Plačilno natakarico staro do 28 let sprejmem takoj v boljšo restavracijo na Gorenjskem. Vešča mora biti nemščine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24672-1 Obiskovalcem nemsema. iN as top io. us velesejma Ponudbe na Svoboda d • rl 7om»oK TI« i....... M nI n M .i Prodajalko suhomesnate robe iščem Pogoji: dolgoletna praksa, razen hrvatskega je-zika, je zaželena tudi nemščina. Nastop 15. IX se priporočam za obisk. — Nizke cene, jedači in pijači, prepričajte se Stražiščar Ela, paviljon pri »Žlahtni UM, 24814-1» Službo dobi Več prodajalk in prodajalcev za prodajo knjižice, katero potrebuje vsaka gospodinja sprejmemo. Vprašati »Moj dom«, LJubljana Dvorakova 8. 268-1 Iščem gospodično (KtaderfrSuleln) k 31et-nemu otroku, z znanjem nemškega jezika in dobrimi priporočili odnos, spričevali. Pismene ponudbe s prepisom spričeval tn fotografijo pošljite na Miloša Vujiča, »Bata« Banja Luka. 14548-1 Prodajalko n kavcijo za vodstvo po ilružnice z mešanim bla. gom, z vso oskrbo v hV-Sl sprejmem s 15. septembrom. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Zmožna pošlo vodklnja«. d„ Zagreb, Preradovlčev trg 5. 24593-1 Trgovske pomočnike dobre prodajalce sprej me železnina Lotz, Maribor. 24607-1 Kleparskega pomočnika sprejme takoj Grl čar Ja kob, Slovenski Javornik št. 82. 24617-1 Kovači, ki so delali z mehaničnim kladivom naj pošljejo svoje ponudbe navedbo plače in dosedanje zaposlitve na na slov: Tvornica vagonov, Slavonski Brod. 24624-1 Kuharica perfektna, ki zna voditi s samostojno večjo restav racijo dobi takoj služ bo. Naslov v vseh posL Jutra. 24881.1 Oskrbnika v vseh panogah gospodarstva, oženj enega poštenega ln zanesljivega Iščem za posestvo o-fcrog 100 juter v Hrvatskem Zagorju. Istnoroč-no pisane ponudbe s to. čno navedbo dosedanje zaposlitve in zahteve po šljlte na dr. Aleksandra Kuharja, Zagreb, Praška 5. 24880-1 Dobro frizerko sprejmem takoj proti dobri plači. Podbevšek. De*. M. v Polju. 24486-1 Služkinjo 20 do 30 let vestno, vajeno kuhe, krepko takoj sprejmem k dvočlan skl družini. Kovačlč, Ko strivnica. Podplat (šo_ la) 24465-1 Kuharica sa vse, poštena, zdrava z večletnimi spričevali dobi mesto k 3 osebam za dobro plačilo. Po možnosti vešča nemšči ne ah hrvaščine. Krni Jandrašič, Bjelovar, Ra dičev trg 26. 24402-1 Prodajna skladišča za takojšnjo dobavo z našim monopolskim industrijskim edinstvenim bresskonkstrenčnlm epo-halnlm masnim artiklom, otvarjamo v vseh večjih mestih. Kupec Je brez razlike vsak. Iščem organizatorje, vodje prodajnih skladišč in za. stopnike. Znanje stroke nI potrebno. Nudimo zelo dober zaslužek in tudi stalno eksistenco za vsakega našega sodelavca. Potreben je kapital v gotovini od 5000 do 20.000 din. Resni interesenti, ki odgovarjajo vsem navedenim pogojem naj takoj stavijo po nudbe, popolnoma jasne z čitljivim naslovom in imenom na Publicitas, Zagreb, niča 9, pod šifro »Industrijsko skladišče.« 24581-1 Krojaškega pomočnika takoj sprejmem v službo. Dobro izurjenega za splošna dela. Alojzij Jor dan. Devica Mar. v Polju 146 pri Ljubljani. 24560.1 Perfektno kuharico x dobrimi spričevali za boljšo gostilno iščem. Nastop takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilna«. 24670-1 Šivilja samostojna v izdelavi oblek se takoj sprejme. Ponudbe pošljite na podruž. Jutra v Trbovljah pod »šivilja«. 24576.1 Frizerko dobro moč- z večletno prakso, sprejmem. Plača po sposobnosti do 1500 din. Nastop takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 24577-1 Modistinjo prvorazredno, res samostojno, sprejme salon v Zagrebu »Agneza«, Dra-škovičeva 9. 24572.1 Prodajalec perfekten manufakturist samostojen, agUen I-a moč, vojaščine prost se sprejme. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe s točnimi navedbami službovanja na tvrdko Roj nik Ivan, Slovenj Gradec, 24613-1 Trgovskega pomočnika bufetsko - delikatesne stroke, mlajšega, neomenjenega, — vsestransko spretnega ln poverljive-ga, rabim za Split, takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe s spričevali in fotografijo ln zahtevo plače na Bufet »Lov-čen«, Split, Domaldova utlca 2. 24594-1 Pekovski pomočnik mlad z lastnim kolesom se takoj sprejme. Ivan Jakin, Jezica. 24690-1 Mlado gospodično šole prosto, sprejmem v krznarsko trgovino. Dolenc Josip, krznar, Ljubljana, Sv. Petra c. 19. 24686-1 Služkinjo veščo kuhe, samostojno, iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 24818-1 Mlajšo postrežnico pridno, pošteno, sprejmemo dnevno od 7. — 3. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24825-1 Več radijskih tehnikov prvovrstnih, vzamemo v službo. Radio družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. 24841-1 Pletiljo veščo modnih vzorcev in navijalko sprejmem za sta! no. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24840-1 Starejša prodajalka vešča samostojnega vod stva trgovine z mešanim blagom, želi premeniti mesto, najraje v konfekcijsko, modno ali o-buvalno stroko, kjer se želi izpopolniti. Prvi me sec s polovično plačo. Dopise na podr. Jutra na Jesenicah pod »Vestna Notranjka«. 24615-2 Samostojna kuharica želi službe sa takoj. Naslov v vseh poslov. Ju tra. 24616-2 Služkinjo sprejmem takoj. Dvorakova ul. 13. desno. 24843-1 Frizersko pomočnico frizersko vajenko in brivskega vajenca sprejme takoj salon Šinkovec, Ijubljana, Dolenjska c. 6, 24682-1 Več prvovrstnih tesarje? iščem za takoj. Delo je predvideno za vso zimo. Oglasite se pri Ivanu Kokalju, tes. mojstru na Bledu. 24562-1 Šteparico takoj sprejme Prane šolar, Dravi je 150 nad Ljubljano. 24757-1 Poročenega hišnika brez otrok iščem za več Jo hišo v centru LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten« 24789-1 Mizarske pomočnike popolnoma samostojne v stavbenem delu sprejme ta koj Vehovar Franjo, stavb no in umetno mizarstvo. Celje. _24879-1 Natakarico dobro moč, sprejmem proti dobri plači. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Dober zaslužek«. 24877-1 Šofer-mehanik sposoben za »Diesel,« večletno prakso želi spre meniti mesto. Nastop s 15. sept. Ponudbe na po družnlco Jutra v Ptuju pod »Sposoben za vsak voz*. 24578-2 Boljša kuharica mlada, želi službo v boljši hiši, event. bi odpravljala tudi druga hišna dela. Cen J. ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Boljša kuharica«, 24599.2 Absolventka mešč. šole, odlična. Išče mesto v pisarni ali trgo vini kot začetnica, najrajši vse v hiši. Ponud. be na ogl. odd. Jutra pod »Poštena m prid na«. 24570-2 Službe išče Mladenič z znamem strojepisja in pisarniških del išče namešče-nja. Nastop takoj. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod Šifre »Vesten mbdenič«. 24368-2 Prodajalka mešane stroke, pridna ln poštena, vestna, išče me sto kjerkoli, najraje v Ljubljani ali okolici. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod. »Poštena, 23-letna«. 24509-2 Absolvent drž. trgovske šole išče mesto praktikanta ali kaj stičnega. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromen«. 24702-2 Trg. pomočnik (špecerist ter aranžer) želi premeniti službo za 1. oktober. Iščem mesto skladiščnika ali katerokoli drugo zaposlitev. Grem tudi na deželo ter r južnejge kraje države. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 24701-2 Slovenko provindlalko, zdravo ln simpatično, skromno ln mlajšo, brez otrok, za vsa hišna dela iščem. — Lepo domače življenje, malo dela. Event. osigu-ranje. Popovič, veliki župan v pokoju, Bela Cr-kva, Banat. 24779-1 Dekle pridna, poštena, ki zna ku-lati in opravljati vsa hišna dela dobi službo pri dobri rodbini. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Snažna«. 24657-1 Elektromonter mlajša moč dobi takoj služ bo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv pri hišnih instalacijah«. 24573-1 Orodničar (Schnittmacher) dobi stalno mesto v Ljubljani. Ponudbe zahtevo plače ter navedbo dosedanjih služb in dela na ogl. odd. Jutra pod »Čim prej«. 24703-1 Plačilna natakarica kavcijo in znanjem nemščine, in servirka dobita takoj mesto. Ponudbe na po družnico Jutra Jesenice pod »Točnost v poslu«. 24694-» Služkinjo mlajšo, do 17 let staro, takoj sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 24771-1 Kleparskega pomočnika takoj sprejme Mikiavčič, Stična. 74713-1 Devojčicu iščem za družinsko dam sko kapelo, staro 15 do 16 let, z dobrim glasom, ki ima voljo učiti se har moniko. Samo strogo so lidne naj pošljejo ponudbe na J. Klepic, ka-pelnica, Kranj, kavarna Union, 24830-1 Gospodinjo mlado sprejmem. Prednost trgovsko naobra-žene. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Reprezentančna«. 24883-1 Brivski pomočnik dobi mesto za samostoj no vodstvo brivnice. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen brivec« 24654.1 Pletiljo za stalno iščem. Istotam prodam poceni otroško posteljo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 24651-0 Zavarovalnica sprejme akviziterje s prakso ali novince s fiksumom in provizijo za Ljubljano ali potovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Neoporečnost«. 24275-1 Trgovskega pomočnika manufakturista, dobrega prodajalca, z znanjem nemškega jezika, ki ima večletno prakso v de-talni prodaji, sprejme v stalno službo veletrgovina, ki obstoja že 100 let Lastnoročno pisane ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Dober aranžer«. 24734-1 Pekovskega pomočnika mladega, dobra moč, z lastnim kolesom, sprejmem. Predstaviti se osebno Presterl, Radovljica. 24741-1 Postrežnico ki samostojno gospodinji, iščem za čas od 7.—16. — Vprašati Medvedova 19a-II levo. _24792-1 Postrežnico iščem za takoj za dvakrat na dan. Vprašati Sv. Petra c. 24/11. 24807-1 Trgovski pomočnik mlajša moč, izučen ma nufakture, galanterije ln specerije želi službo v boljši trgovini. Ponud be na podr. Jutra Ptuj pod »Pošten« 24479-2 Automehanik želi menjati službo za vsa popravila motorjev biciklov in avtomobilov Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana ln okolica« 24475-2 Automehanik šerfer želi menjati mesto v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaneljiv vozač« 24474-2 Železninar vojaščine prost, vešč nemškega jezika, dober prodajalec verziran v engro išče službe za 1. oktober. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Marljiv ln vesten« 24268-2 Službo nadmlinarja iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Nadmli-nar«. 24608-2 Sofer-ključavničar zanesljiv vozač, trezen a večletno prakso, želi plemeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Službo želi r Ljubljani«. 24647-2 Popoldansko zaposlitrv sprejme takoj samostojen uradnik s petnajstietoo prakso. Ponudbe na 6_ odd. Jutra pod »Zanesljiv in točen«. 24673-2 HM!' Vajenci (ke) Brivskega vajenca sprejmem takoj. Zupane Poljanska c. 54 24478-44 Deklica pridna in poštena, bi se rada Izučila frizerske obrti. Za hrano ln stanovanje bi pomagala pri delu v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šlf ro »Veselje«. 24567.44 Vajenca takoj sprejme v trgovi no z mešanim blagom Karol Bevc, Guštanj. 24583.44 Učenec dobi takoj mesto v trgovini s mešanim blagom, z vso oskrbo v hiši, v večjem kraju na deželi. Mora imeti nekaj šolske predlzobrazbe. — Naslov v vseh posloval Jutra. 24582-44 Za vajenca ki 6e Je že učil poldrugo leto v trgovini mešanega blaga želim naj ti mesto za dalnje uče nje. Krajnc, Rajhenburg 24581-44 Pekovskega vajenca zanesljivega, pridnega takoj sprejme parna rte karaa Ivan Snih, Slovenj Gradec. 24574-44 Trgovskega vajenca dobrih staršev in z dobrim šolskim izpričevalom sprej me takoj Čonč-Seotjurc, trgovina z mešanim blagom Rogaški Slatini. 24629-44 Vajenca takoj sprejmem v trgovino mešanim blagom. Ludvik Vukan, Sv. Miklavž pri O1-možu. Popolna oskrba hiši. 24565-44 Učenko mpdistinjo sprejme salon Mia, Kranj, Prednost hčer-ka železničarja. 24695-44 Trgovski pomočnik mlajša moč, priden in pošten z nekoliko znanja nemščine izučen v večji znani trgovini me šane stroke želi preme, niti mesto. Bernard Luz nar, Ljubljana Zabjek 7. 24323 2 Kuharica 26 let stara želi preme niti službo k manjSi in bo'jž' družini. Op.-vlja tudi aiuga g up'.din*-s;:a dela želi staiuo ei. Eto Ima večletna spriče vala. Ponudbe na cg. odil. Jutra pod » l»o-bro kuham« 24350-2 Dekle pridno pošteno in marljivo, staro 16 let, želi službe kot pomoč gospodinji, najraje v Ljubljani. Naslov: Pražni-kar Pavlina, Liboje p. Petrovče pri Celju. 24397-2 Dekle staro 15 let, zdravo in pošteno želi službe k o-trokom. Naslov se izve v vseh posloval. Jutra. 24598-2 Trgovska pomočnica ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu želi službe. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Povsod uporabna«. 24610-2 Dekle za kuho in vsa hišna de la, z daljšimi spričevali takoj sprejme družina brez otrok. Ing. Klju-čenko, Ljubljana, Koce-nova 6, za Tobačno tovarno. 24849-1 Čedno mlado dekle sprejmem v pomoč gostilniškemu gospodinjstvu. Predstavite se o-sebno ali pošljite ponudbe s sliko. Gostilna Ko čar Rejc, Celovška c. 66 24810.1 Kuharice ln dekleta za hišna dela dobe službe v posredovalnici Wolfova 10. — Predstavite se osebno. Istotam je prenočišče za ženske. 24811-1 Gospodična s pisarniško prakso in z znanjem nemščine išče zaposleni a kot pomoč v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popoldne.« 24595-2 Trgovska pomočnica verzirana v vseh stro. kah, pred vsem v galanteriji in špeceriji, vešča nemščine, vsestransko zanesljiva in točna, želi premeniti služIjo. Ponudbe na podr. Jutra na Jesenicah pod »Službo nastopi takoj.« 24630-2 Šiviljska pomočnica stara 19 let, želi premeniti službo s 15. sept. Cenjene ponudbe pošljite na podruž. Jutra v Celju pod »Pridna«. 24596-2 Absolventka trg. šole išče službo v pisarni kot začetnica. Gre tudi nekaj časa brezplačno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in vestna«. 24680-2 Šofer izučen, išče službo kjerkoli nastopi takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24681-2 Šofer mlad, samski, abstinent išče službe k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Naj rajši s potnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do potovanja«. 24572-2 Gospodična trgovsko izobražena, perfektna _ v korespondenci, nemščini, stenografiji, išče primerne službe. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva začetnica«. 24586-2 Kuharica samostojna in zmožna vseh hišnih del, likanja Itd. pridna ln poštena z dobrimi spričevali dobi takoj mesto pri boljši družini. Osebne ponudbe prt tvrdkl A. Zlbert, Prešernova tU. od 4. do 6. ure popoldne. _ 24662-1 Vajenec pošten ln marljiv dobi mesto v špecerijski trgovini. Boštjančič, Tyr-ševa 69. 24641-44 Vajenca za usnjato galanterijo sprej memo. Naslov v vseh po- slovalnicah Jutra. 24644-44 Za elektrotehnika (mehanike) išče mesta 141etni dijak z malo ma turo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Mehanik.« 24773-44 Učenec za trgovino z meš. blagom in buffet se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden in pošten«. 24852-44 Petošolec odličnjak, bi rad mstruiral nižješolca za hrano. Uspeh zagotavlja. Ponudbe na ogl odd. Jutra »Pridnost«. 24362-4 Dipl. učiteljica poučuje nemščino fran coščlno, klavir. Naslov v vseh posl. Jutra. 24417-4 Dekliški penzionat »Nadja« Je bil odprt 1. septembra. Konverzacija v tujih jezikih. LJubljana, Cesta v Rožno dolino 14 Gojenke imajo v penzi-onatu stanovanje, hrano sodobno vzgojo ln kon-verzacijo v angleščini, francoščini in nemščini. Zahtevajte prospekte! Vsak torek in četrtek se gojenke od 10. do 11. do poldne lahko vpišejo v zavod in osebno dobe vse zaželene informacije 18728 4 Nemščina Iz nemškega jezika izprašan ljudskošolski uči telj v Ljubljani, daje privatne ure iz nemščine, zlasti trgovskim u-službencem, zasebnikom ln dijakom vseh razredov. — Poljubna izbira dnevnega časa. Poizve se v vseh posl. Jutra. 24502-4 Nemščino od osnovnih zadetkov do popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svo boda, Emonska 2. 24663-4 Ga. Roža Gallatia Poljanska c. 18-1, prične s klavirskim poukom z 15. septembra. Sprejme tudi dijakinjo nižje-šolko v dobro oskrbo. 24742-4 Italijanski jezik poučujem za nizek honorar. Vprašajte pri vra tarju Delavskega doma na Bleiweisovi cesti. 24817-4 Dober zaslužek nudimo vsaki osebi v metu ln na deželi. Pišite na »MoJ dom«, Ljub ljana, Dvorakova 8. 261-3 Kislo zelje, repa in cele glave za sarmo. novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčnl oenl Gustav Erklavec. Ljubljana, Povšetova ul 47. telefon 25-91. 280-33 Kislo zelje novo prvovrstno po brezkonitu renčni ceni vsako množi no dobavlja Homan, Sv. Petra 81, Ljubljana, telefon 35-39 23330-33 Gostilničarju prodam 9 hI zdravega vina iz openklanega grozdja po 3.75 din. Na slov v vseh posl Jutra 24346-33 Čebulo (luk), dobavljam vsako količino po najnižji dne vni ceni. Štefan Slapnl-čar, trgovec, Spuhlje pri Ptuju. 24563-33 Predpasnike šolske, otroške ln dam ke v Ki o tu ln svili audj i ?ellk izbiri tvrdka Ign largl LJubljana, Sv. Petra cesta 1L 23604-13 Filatelija Zbirke starih znamk kupim. Stane Tomažič, Kranj, Stara c. 9. 24669-39 Prodam Parkete in parketne odpadke ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova ul. 4, telefon 22-44. 249-6 Moderen voziček športni, prodam po nizki ceni. Poljanska cesta 13, 8. stopn., vrata 13. 24394-6 Tovore prevaža kranjskem in radovljiškem srezu in po vsej banovini, z lastnim tovornim avtom, šofer Lu-kanc Albert Doslovče 26 pošta Žirovnica pri Kranju. 24472-3 a rrniL Vsakovrstno zlato tupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, .jubljana — Wolfova Blagajni čarka trgovsko izobražena, želi spremeniti službo. Vajena trgovine, pisarniških del in perfektnim znanjem nemšč." ne. Gre tudi za prodajalko. Ponudbe na ogl. odd. Jut-ra pod »Blagajničarka 276«. 24579-2 Frizerka dobra moč, vešča nemškega jezika, išče službo samo v boljšem salonu v LJubljani. Nastop 15. septembra ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood iFvzer-ka 20«. £'"58 2 Natakarica Išče službo, prevzame »šank« na račun ali gostilno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjetna«. 24776 2 L---- Gospa gre šivat na dom. Pismene ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Spretna«. 24767-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, dober prodajalec z večletno prakso, vojaščine prost, želi službe za takoj ali kasneje. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu, pod »Marljiv in pošten«. 24781-2 Apreturni vodja za volno, polvolno, lesno volno, svilo, popolnoma izvežban v kosmičenju, rezanju in stiskanju, želi mesto. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Appretu renleiter«. 22244-2 INSER1RAJ r „ JUTRU r/ Zastopnike(ce) vseh srezlh iščemo. — Majhna kavcija — velik zaslužek Jugopatent. — LJubljana, Dvorakova 8. 263-5 Potnika dobro uvedenega pri usnjarjih in tovarnah čevljev — iščemo " za takojšen nastop. Slovenci z znanjem nemščine imajo prednost. Pismene ponudbe z referencami na Publicitas, Zagreb, pod br. 54204. 24405-5 Trgovskim potnikom dobro vpeljanim, nudi mo nekaj dobrih predmetov proti proviziji Dober postranski ali glav ni zaslužek Jugopatent, LJubljana, Dvorakova 8. 265-5 5-sobno stanovanje v centru oddam. Poizve se dr. Černej, Tavčarjeva ul. 5. 24510-5 Iščem zastopnike-ce za prodajo ženskega higienskega predmeta pri nrivatnlh strankah. Kav cija 80 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoka provizija.« 24738-5 Dekliški penzionat »Nadja« toDverzacija v tujih lezikib Ljubliana. Cesta v Rožno dolino 14. Goienke tmaio v pensiona u stanovanje hrano, «o lobno vzgoje n konverza ;ijo i angleščini, franco 'čim in nemščini Zahtevajte prospekte' Poiasnib 'nevno v pensionatu. 244404 Krojni tečaj Jožice Kumelj. se prične 18. sept. 1939. Novi trg l/I., Ljubljana. Po naročilu izdelujem vse kroje po men in žurnalu. 24684-4 Radio 5cevnl Noracord- Trou-badur z vgrajeno električno gramofnsko aparaturo in 30 gramofonskih plošč ter stojalom za aparat ln plošče, za 3200.— naprodaj Ster-nil, Hranilniška 5-II. za Bežigradom. 24754-9 Radio aparat Philips, Mayer leksikon po polnoma novo, 15 knjig, se razne moške obleke se proda. Ponudbe na ogl. od del. Jutra pod »Staretinarji izključeni«. 24796-9 Izolacijske plošče hladilnice, prvovrstni inozemski fabrikat, prodamo po izjemni ceni. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izolacija«. 24385-6 Vsak mesec bi prodal po 2.000 kg prvovrstnega bukovega oglja. Reflektantl naj pišejo na naslov: Alojz Obrovnik, Sv. Kunlgun. da p. Zreče pri Konjicahe 24332 6 Lesena baraka nova. pripravna za mesarja ali branjarijo na-prodj. Poizve se pri L Oražem, Ljubljana, Moste. 24297-6 Predmete za izložbe in reklamo dobite pri RADAN-U, Zagreb Masarykova 13 na Zagrebačkom Zboru, pav. F. Prospekti brezplačno. 23828-6 Usnje znamke »INDUS. po lz- Dvoje oficirskih konj predpis no kompletno o-sedlanih poceni prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »& 8000 din« 24433-6 Dežni plašč damski lep, belomoder, pariški za srednjo postavo in 2 moderni posteljni pregrinjali prodam. Rimska c. 7. pritličje vrata 4. 24745-6 Ugodna prilika Vsak obiskovalec ljubljan skega velesejma naj ne zamudi obiskati tudi veliko razstavo otroških vozičkov vseh najnovejših modelov po izjemnih cenah ter lanskoletnih modelov po znižanih cenah, kakor tudi dvo-koles, motorjev, šivalnih strojev, pneumatike itd. pri tvrdki »TRIBUNA«, Ljub ljana, Karlovška c. 4. 24665-6 Gradbeni materijal od nekdanje svojine Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, Tyrše-va cesta 35 so naprodaj posamezne zgradbe za rušenje, tako da kupci porušijo zgradbe in od-vozijo material. Napro daj Je pa tudi material od že porušenih zgradb 1. si.: zidna opeka veli. kega formata, traverze, železni stebri profila 10 in 15 cm. Javna skladišča, družba z o. z. Ljubljana, Tyrševa c. 33. 24750-6 Dve postelji mrežo,, nočno omarico in mizo, staro, čisto ln dobro ohranjeno, prodam za 350 din. Rimska c. 7, priti., vrata 1. 24731-6 Ročni voz dire in branjevsko cizo prodam. Ogled na Aleksandrovi cesti 10 prt hišniku. 24803-6 Pozor! več šivalnih strojev, o-troških vozičkov, koles in drugih predmetov po ceni na prodaj pri »Prometu« (Nasproti križan-ske cerkve). 24824-6 Motor Harley 1000 ccm, s prikolico u-godno proda A. Knez, p. Tržišče, Dolenjsko. 24564-10 Avtomobile tovorne, osebne in avto buse, dobro ohranjene, vseh Jakosti, kupite naj ceneje pri O. ŽUŽKU zastopetvo Krupp LJubljana, Tavčarjeva 11 24585-10 Avto mali, novejšega tipa, ku pim. V račun dam dobro ohranjeno motorno kolo. Zlatar, Cankarjevo nabrežje 7. 23970-10 DKW luksuzni, dvosedežni, msto-cikel NSU se ugodno proda. Kolodvorska 25 dvorišče. 24696-M Mali Fiat avto štirisedežni, zelo dobro ohranjen za 7500 din naprodaj. Cizerl, Stari trg 26/11. 24774-10 Motorno kolo Puch 200 ccm skoro novo prodam. Ogleda se pri T. Kune, Aleksandrova c. 5/II 24720-1« Maico 118 ccm skoro nov za din 3200 in »Peguet« 200 ccm za Din 3000 proda — Rotar. Črnuče. 24683-10 BMW motor 350 ccm malo vožen ugodno naprodaj. Dovšek, Sv. Petra c. 91/1. 24809-M Vfotorno kolo 200—250 ccm absolutno dobro ohranjeno kupim za potnika na obroC no odplačilo. Ponudbet Poslovalo. Elektroton, Fran. čiškanska 10. 24842-10 Tri postelje 6 peresnimi modroci pro dam po nizki ceni. Ljubljanski grad, Stolp. 24827-6 Avto Chevrolet in pol tonski tovorni r brezhibnem stanju, dobre gume, takoj naprodaj proti otovini 10.000 din. Ponudbe na Alojz Zoreč, Smart. no ob Paki. 24871-10 redno nizklb tovarniških cenah prodajamo trgovcem ln čevljarjem sam« v Ljubljani Ptignerjeva ulica 3. — prej Škofje ulica 23666 6 Enosob. stanovanje s predsobo, oddam za november za 300 din. Naslov v vseh pceloval. Jutra. 24650-21 24638-6 Opremo za vinotoč ali mlekarno prodam. Vel Čolnarska ul. 15. Grebene 24838-6 Šivalni stroj 450 din, gredenca 220 din. radio 400 din, pohištvo, spalnica za 500 din se proda. Kolodvorska ul. 11/11 2. stopnišče levo. 24836-6 Motor 350 ccm štiritaktnl, malo vožen, prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 24886-10 Moderen avto skoraj nov prodam. Poraba bencina 8 1. Garaža Kopač. Frankopanska cesta. 24471-10 mmm Nov pianino znamke Waldhausel, iz orehove korenine ugodno naprodaj. aNslov v vseh posl. Jutra. 24496-26 Vi violino skoraj nov z lokom in notami poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra od pol 9. do 11. 24697-26 Glasovir Ehrbar Je na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 24717 26 Sang u. Klang svezke kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Ju tra pod »Muzikalije« 24411-8 Slive ~za žganjekuho vsako množino, vagone kakor z avtom lahko dobavi po najnižji dnevni ceni Franc Mastnak, trgovec. Sv Jurij j ž. 23706-34 Slive za žganjekuho, vagonsko blago, dobavlja najcer»cje M. Kompare, Ljubljana, Pogačarjev trg. 24706-34 Orehova jedrca, med in vosek dobite najceneje: Medar LJubljana. Židovska na, ul. 6 254-33 Nizkotlačni parni kotel lltoželezni znamke Stre bel Eca 1-15 m2 ogreval ne površine z vso grobo armaturo, nekoliko rabljen naprodaj. Istotako se proda železni voz za prevažanje, nosilnost — do 10.000 kg. Ogled pri A. Vavpetič, šmarca prt Kamniku. 24504-6 Otroški voziček športni prodam. Šišenska 63, gostilna čarman 24484.6 Nudim stare železniške tire po 2 dinarja, staje traverze prof. 24., 4.40 m, prof. 26., 8 m po 2.75 din nudi A. Sušnlk, že leznina, Ljubljana. 24290-34 Vinske sode prazne cca 300 hI lz kla nega hrastovega lesa, — rabljene, v prvovrstnem stanju prodam ali zame njam za grozdje. Sodi drže od 350 do 600 iltr. Cenj. ponudbe na nasl. Ivan S kri j, trgovina vina, Logatec. 24470-6 Kvarcev pesek po želji sortiran ln pran od 0 do 6 mm, dobavlja dnevno lahko vagon. Cene konkurenčne. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Pesek«. 24611-6 Otroški voziček globok, v najboljšem sta nju proda Sekavčnlk na starem trgu lla-I. 1000 m kub. desk raznih dimenzij prodam. — Martinec, Ljubljana, Prule 8. 24687-6 Barako leseno, novo, velikost 4*4 m, proda Avtomontaža d. d., Ljubljana 7, Kamniška 25. 2475?-« Otroški voziček globok moderen, prodam. Postojnska ul. 20 za tobačno tovarno. 24821-6 Kompleten špec. inventar stojnica za mesarja ali branjevca, 20 kompletnih oken 2000 krat 1000, 2 izložbeni okni s šipami in hidravlična preša ugodno naprodaj, Josip Kirbiš, Celje. 24872-6 Vinske sode rabljene, dobro ohranjene od 50 do 700 litrov proda Pačnik, Laško. 24874-6 r/ Kolesa prvovrstnih znamk z garancijo prodaja najceneje Triglav, Resljeva 16. 2405o-n Motor Puch 250 nove gume, prodam za din 3000.— Sv. pritličje levo. Petra 79« 24730-1« Kupim Foto-amaterji! Kupim negative lepih motivov ln pokrajinskih posnetkov. Ponudbe na foto Nadišar. Tržič, s priloženo kopijo. 24497-7 Motor 250 ccm 38 tip, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24671-10 Kolo dobro ohranjeno, poceni prodam. Slomškova 23, pritličje. 24721-11 Vrtna zemlja in gnoj Kupim 20 voz dobre vrtne (kompostne) zem lje ln pet voz preležanega hlevskega gnoja.— Ponudbe na inž. A. Ste bi, Ljubljana, Aleksan. d rova cesta 4. 24501-7 Kupim umetnine vsakovrstne: Japonske, kitajske in in dijske, to je: slike, risbe, knjige, tiske, lesoreze, slonokoščene rezba rije, bronze, porcelan itd. Plačam dobro! Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubitelj«. 24766.7 Železno ali emailirano peč kupimo. Mihelčič, Borštnikov trg 1. 24869-7 Motor DKW 198 ccm v odličnem stanju ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24434-10 DKW 350 ccm, malo rabljen, prodam samo proti gotovini. Ogled pri Kreku, Skofja Loka. 24542-10 Rabljen avto amerikanski moderna 11 ni J a lz prve roke s 5 do 6 sedežen kupim. Opis znamke ln cene poslati na Stjepan GJulaj, Petrova 1, Zagreb. 24316-10 Stari stroj na pogon za izdelavo opeke kupim. Ponudbe s ceno na podr. Jutra Maribor pod »Stroj« 24463-29 Polnojarmenik v dobrem stanju takoj kupim. Ponudbe podr. Jutra pod »Žaga« 24480-20 Anker šivalni stroj najmodernejši s tovarniško garancijo, za šivilje in krojače, cikcak stroje in brzo-šivalne, tudi rabljene Z okroglim čolničkom od 300 din naprej. Triglav, Resljeva c. 16. 24705-29 Tekstilni strojevi 6elfaktor, grebenar (Drel krempelsatz), Drusierkar de, vlačare (Reisswolf, Mischwolf, Klopfwolf,) itd. v dobro ohranjenem stanju, takoj naprodaj. Vprašajte pismeno: A. D. Beograd, poštni predal 80. 24715-29 Stroj za entlanje in pletilni stroj št. 8, kupimo. Person, Ljublja na, Poštni predal 307. 24736-29 Razprodaja strojev Razprodajam© stružnice in oblikovalne stroje od nekdanje svojine Strojnih tovarn in livarn, po ugodni ceni. Ogled strojev v naših skladiščih. Javna skladišča, družba z o. z., Ljubljana, Tyr-ševa c. 33. 24751-29 Šivalni stroj ženski, dobro ohranjen takoj kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24850-29 Prodamo trifazni generator tipe AEG Union, 27 kw, 380 V, 38-65 amperov. Dopisi na Tekstilna družba Košaki pri Mariboru. 24885-30 Zobna ordinacija denusi - cehn. Heric Ludvik Kuršinci 34 pn Mali Ne delji. Izvršuje vsa zobo zdravniška tu zobotehniška dela po zmernih cenah. — Informacije daje brezplačna ___24374-3( Za din 9000 prodam obrt za izdelovanje paste, ki je že v prometu z vsemi recep ti in inventarjem radi prezaposlenosti. Ponudbe na ogi. odd. Jutra poa »Pasta« 24399 30 Kolarji Prodam večjo količino dobro presušenega jese-novega lesa. Jože Belič, Vič, Bonifacija 61. 24534-15 Poceni kupite 500 kom. zdravih, suhih hrastovih pragov 12—17 x 180 cm, 20—27 x 270 cm 3iago je porabno za indus tir, mostove in ograje. Pro •Jam zaradi nujne uporabe skladišča. Modrijan Franc žaga. Dol. Logatec. 24712-15 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po naj višjlti cenah in takojšnjem! plačilu Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka iž 23540-16 Kot družabnica pristopim k podjetju kate rega vodi dama. Ponudbt na ogl. odd. Jutra pod šifro : »Siguren kapital«. 24679-16 Ugodna likvidna posojila državnim in ostalim nameščencem tei zasebnikom. — Informacije pri Fl. KLEMEN, Ljubljana, Bleiwei- sova 18. Priložite znamke. 24808-16 Vložno knjižico Obrtne bank. v Ljubljani, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtna«. 24823-16 Krčmo ala bufet s trafiko, na najpromet nejši tUlci Zagreba, z velikimi prostori, izvrstno idočo, prodajamo s Kompletno opremo in za logo blaga. Mesečna najemnina za vse samo 600 din. Zadnja cena 20 tisoč din. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Hica 144- 24509-19 Lokal za brivsko, posebno frizersko obrt, okolica Ljubljane, oddam taicoj. Cenj. po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal«. 24692-19 Hiša s vrtom Lepo posestvo BStirisob. stanovanje v Ljubljani. Funtkova winnoTO/lnmTkruno. * Tsam komfortom ulica 27 Stožice ugodno x vinogradom ^^ N„,0T /^TaZ eno aro oddaljeno od Celja slovalnicah Jutra 34439-201 m krasni, zdravi legi se - 24746-21 ugodno proda. Ponudbe ni1 podružnico Jutra v Celju i »v—.-.v . , pod »Krasna lega«. I . ®S4743-21 obstoječe lz hite, lepega. . ,„ . , vrta ln travnika, skup- Stanovanje Petsobno no 1000 kv. m. prodam. 2 ali 3 »ob s pritikiinami v «fiwww7s»vi4« Krasna lega, zelo pri- bližini Sv. Jakoba se » ok-1 _ jranovanje merno za upokojence. I tober odda. Poizve se: »oaernlm kom Posestvo Je oddaljeno 10 Stari ta 5 v trm>vinL fortom v vili bllxu TU minut od žel postaje. 24499-21 voli J a, ■ ali brez garaže Cena 30.000 din. Pojas- oddam a 1. oktobrom, nila pri I. Cerinšek, Pri- n.™!. „B Naslov t vseh posl. Ju- stava 2, Slov. Konjice. UPremlJeno I ^ 24790-21 24561-20 I stanovanje. „ 17 .. , . 2 do 3 sob, bližina bol- NekaJ dvosobnih Večje posestvo niče, oddam za več me I stanovanj V ckoiici Ljubljane kupim secev 2 osebam. Ponud- komfortnih ▼ bllilnl Be-proti gotovim ali se pri- be na ogl. odd. Jutra žlgrajske gimnazije od zemm na tako posestvo. | pod »Mir ln red« dam i 1. oktobrom. NA 24506-21 siov T vseh posl. Jutra 24780.21 Star 26 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa eg?« 23793-20 Sobo kuhinjo plin oddam blizu bano- Dvosob. stanovanje vlne, samski, mirni, bolj parketlrano. v 1 nadstr. .1 ^ oddam z novembrom. - v | ber. Ogled od 15. do 16 | Rožna dolina, Cesta 7. 24753-21 Pozor! Prodam trgovsko hišo centru Ljubljane za 900.0001 ure. Naslov v vseh po din, letni brutto donos 100 slov. Jutra. tisoč din. vknjižba 500.000 24490-.: | „ . . . dm, ostalih 400.000 din se - Jknosob. stanovanje plača v gotovini. Ponudbe Tricnh tfannvanip a11 dve Prazni aobl v na ogl. odd. Jutra pod šifro LA"?0"' S*5"OVa"Je) mestu. Iščem. Naslov v »Ugodna prilika«. | komfortno ^oddam takoj | ^jj p^i jutnk 24857-21 Dva travnika 24675-201 oktobra. Vovovod- na cesta 15. Bežigrad 24473-21 Dvosob. stanovanje Stavbne parcele Najbolj varno naložen denar v današnjih časih je v stavbnih parcelah — tud najbolj plodonosen, ker vrednost stavbnih parcel ra ste hitreje, kakor obresto-vanje hranilnih vlog. Na prodaj so lepe stavbne par cele pod Rožnikom po so lidnih cenah. Naslov se iz ve v vseh posloval. Jutra 24016-20 Kupim hišo z lokalom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »200.000». 24550-20 Naprodaj hiša v Skofjl vasi pri Celju po ugodni ceni. Vpraša se pn Celjski posojilnici d. d. v Celju. 23006-20 Enonadstropno hišo ▼ surovem stanju na periferiji Ljubljane ugodno prodam. Poizve se: Tone Huč, Ljubljana, Vegova ul. 10. 24553.20 Planinsko kočo popolnoma opremljeno, 1 uro lz Stranj pri Kam niku na lepem kraju od dam v najem ali prodam. Informacije dr. E. Soss, Vegova 2, dopol dne. 24522-20 Enonadstropna trgovska hiša 4 ure od Iličke mitnice na prometnem kraju z več raznih stanovanj je na prodaj. Rentabilitet 36.000 din letno. Ponudbe na Publicitas, Zagreb pod »54225*. 24482-20 I epa vila z vrtom, 4 sobe, kopalnica, vera-ida, balkon, služlnska soba, v najlepšem kraju Maribora Je na prodaj. Naaiovvvseh posloval. Jutra. 24606 -20 Posestva, hiše, vile gostilne, trgovine, stavb ne parcele prodaja Rea litetna pisarna, Ljubljana, Gosposvetska 3-1. 24623-20 >vostanovanjsko vilo v Trnovem prodamo. Pets son, Ljubljana, Poštni predal 307. 24735-20 Parcelo za trinadstropno hišo ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 24568-20 Lepa stavbišča blizu kolodvora St. Vid Vižmarje ob državni banovlnski cesti gramoz elektrika, vodovod na parceli. Poljubna lzme-ra od 14 din naprej na prodaj. Pojasnila Vlž marje 31. 24492-20 Hiše posestva, trgovine, re stavracije, gostilne, bufe te, mlekarne, posestva itd. prodajamo zelo po-voljno Obrnite se za informacije na prvo slovensko poslovalnico Cen tral, Zagreb, Tomičeva 7 Telefon 46-07. 24520-20 Hišo gradlček, v Kamniku v sredini mesta, krasna le ga, na sončnem gričku oddam celotno v najem Bazen, senčnat vrt, sa dovnjak Itd. vse v uporabo. Ugodni pogoji. Informacije daje dr. E. Soss, LJubljana, Vegova ulica 2, dopoldne. 24521-20 prima sladko seno, prodam nvosoh =tanovanie 5 kabinetom in kopalnico takoj v last z otavo vred. L'VOSOD- stanovanje se odda Naslov v ^ po_ Ljubljana, Prule 8. s kabinetom kopalnico slovalnicah Jutra. 24688-201 in pritikiinami oddam 24799-21 za september ali okto- ---- Naprodaj: I Dvosob. stanovanje HISA petstanovanjska, 24352.21 v centru mesta oddam. donosna, vrt. Hipote- __Novi trg 1 (pri hišniku) ka 150.000 din. Cena _ , . 24847-21 • 350.000 din. sp. siška. Irosob. stanovanje - HISA pestanovanjska, komfortno oddam s 1. nvn_ __ .„„1, netodonos 24.000 din. novembrom za 700 din. 111 enoson Hipoteka 85.000 din, Naslov v vseh posl. Ju- stvanovanie te?1S druee nenre- ^_24605.21 L kopalnicami in enosobJno m 5rZ DSfa S ---7--stanovanje poleg bežigrajske tetna plsarna^ Adamlčl I Stanovanje Naslov v Ljubljana, Gosposvetska 2 sob in kuhinje oddam vseh P°sloval- Jutrl- ,, cesta 7. I v Galetovi 10, Zg Slška I 24864-21 24777-20 ^ oktober. 24527-21 Dvosob. stanovanje Hišo Z vrtom I 7 .-1 L nadstr. kuhjnja, shram- £4 SimpiačCaTe \ Marmontova uL l^Mir- ^no. ^ddam ^okt Manjši stranki ceneje. Vodovodna 75. 24863-21 vini. Ponudbe na ogl. odd. Je, Jutra pod »Vrt«. 2464920 4-sob. stanovanje komfortno, z vrtom, ga- Arondirano I ražo, v vili, oddam' I Trisob. stanovanje posestvo I I P^ center:.kopalnico. z dvonadstropno trgovsko oddam za oktober, komfort- 24854-21 hišo na Dolenjskem tik žel I S^Zt^^h n°" ^inIko PrivJ^ Ljubl'a- poslopjem se zaradi družin __ skih razmer ugodno proda L , .1 Sobo in knhinio Ponudbe na ogi. odd. jut- Dvosob. stanovanje br^dil^Tfn h ra pod »Ugodna prUož- s kopalnico, v novi hiši k^ etna Din 2°^- A.' D0: ™ oddam. Istotam tudi 1 Grebene. Vel. čolnarska u. 24677-20 enosobno s kuhinjo. Na- 15 24838-21 --slov v vseh posl. Jutra. J___ V trgu Sevnici _Trisoh. stanovanje K3-S »^ Trisob. stanovanje b Sti-ffi pri Stopar Rezki v Sevnici, komfortno, s kabinetom, kurjavo, v središču mesta 24783-20 oddam s 1. oktobrom, oddam s 1. novembrom. — ____ „ - Vrhovnik, Povšetova 78 Ponudbe na ogl. odd. Jutra HlSO ah malo Kodeljevo. pod »Sončna lega«. 24642-21 I posestvo s pritikiinami v mestu ali I Kot sostanovalko bližini mesta išče družina sprejmem mlajšo sred-I v____i*. . odraslih oseb za tako, ali n^šolko. ]Zo6» nem- LeP°' Veliko Sobo za 1. oktober. Ponudbe na ščlnl. Več po dogovoru primerno tudi za plsar-ogl. odd. Jutra pod »To- V strogem centru Na- no 8 posebnim vhodom čen plačnik«. slov v vseh posl. Jutra oddamo s 1. okt. ali tu 24733-2la| 24535 22 dl PreJ. Mlhelčič Boršt- _ I nikov trg 1 Prazno sobo I Opremljeno sobo 24386-23 ln kuhmjo. sončno ln lepo, veliko, e souporabo flnramli^_____ čisto, išče za 15. oktober kopalnice, oddam s 15 Opremljeno sobo samska oseba. Ponudbe septembrom dvema go elegantno, kauč, poštena ogl odd. Jutra pod: I spodoma ali dijakoma 8 souporabo kopal-»Najraje v vUl«. event. s hrano. Ponud- I alco- posebnim vhodom, 24723.21a be pošljite na ogl. odd. 7 centru, oddam Nasl. - Jutra pod »Zračna 6«. I v vseh posloval. Jutra. Enosob. stanovanje I 24633-22 24628-23 komfortno Iščem za ok 1 .... , tober. Ponudbe na ogl LMjaka odd. Jutra pod »Dve o- sostanovalca sprejmem sebL« po nizki ceni. Poljanska | 24804-21a | eas«a 12_L. levo 24820-22 I Opremljeno sobo oddam na Opekarski 27 24634-23 Sobo Dijaške m obe 24418-22 , , lepo opremljeno, s poseb Sprejmem I nlm vhodom oddam za I takoj. Jelovškova 24. — na stanovanje Lampretova 14. Dijaško sobo I dve dijakinji s vso oskr | 24045-23 * vso oskrbo oddam nižje-1 b0- Klavir, strogo nad-Jolcem pri glavnem kolo- »»stvo Naslov t vseh | Sončno soba dvoru. Naslov v vseh po- posloval. Jutra. ouneno »no slovalnicah Juta. 24812-22 ■ dvema Posteljama od dam ■ vso oskrbo dve I ^ le boljšima višje gl . . VISOK OSO 1K1 mnazU. aH Sprejmem oddam sončno, zračno ma. Nemška konvensaci. k hčerki osmošolki, nižje- opremljeno sobo z zajtrkom. Ja. Schuster, Nunska 8, šolca v popolno oskrbo v Ogled med 2. in 4. uro. Na I. nadst. bližini Bežigrajske gimnazi sloT ▼ *seh poslovalnicah | 24584-23 je. Naslov v vseh posloval- J»ta. 24667-22 nic^i Juta. pTTT ol. ... , . T I Opremljeno sobo 248<7-2^ Dijaka ah dijakinjo oddam goepodu aU go . sprejmem k hčerki sed- spodlčni s hrano ali tu DljaKinja I mošolkl. Hrana dobra. | dl brez. Naslov v vseh ali gospodična se sprejme skrbno nadzorstvo. Na posloval. Jutra, na stanovanje in hrano. — sl°v V vseh posl. Jutra 24621.13 Naslov v vseh poslovalni I 24656 22 cah Juta. 24858-221 Dijakinjo Dve učenki sprejmem v popolno oskrbo I mostju. Pomoč pri franc. v bližini gimnazije na Po- in nemščini. Klavir, kopal-ljanski cesti. Cena zmerna nica. Naslov v vseh pošlo-nadzorstvo strogo. Naslov valnicah Jutra, v vseh poslovalnicah Jutra. 24550-22 Opremljeno sobo sončno m zračno, ta-sprejmem v najboljšo oskr-1 koj oddam. Bežigrad 15. bo v sredini mesta, pri tro-1 24592-23 Sobo z dvema posteljama oddam. 24748-221 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24708-23 Dijaka, dijakinjo I sprejmen?1*?1""? oskrbo. Opremljeno sobo sprejmem poceni v lep< Klavir, nemška konverzaci- mesečno, oddam na Tabo solnčno stanovanje. Naslov i*, pomoč pri učenju, ™ 5 vrata 10. v vseh poslovalnicah Jutra, skrbno nadzorstvo. Cigoj.l 24711-23 24866-22 učiteljica. Gosposka ulica 10/L I Sobo 24756-22 j ( posebmnj vhodom in vso Dva dijaka nižješolca sprejmem na hrano in stanovanje Križevni-ika 4/1. nadstr. 24822-22 Nižješolko sprejmem na dobro oskrbo in vestno nadzorstvo z hčei ki tretješolki — odličnjaki nji. Rožna dol. cesta II. št 12. . oskrbo oddam I ali 2 ose-Dve učenki bama. Začetek Dolenjske sprejmem v popolno oskrbo |cwte 14-* lcvQ- 24710-23 vbližini gimnazije na Po-1 — 1 lanski cesti. Cena zmerna. Dve Sobi nadzorstvo strogo Naslov , , mebHrani z ba vseh poslovalnicah ^ „ I kopalnice oddam za beži- _" grajsko gimnazijo solidnima . I gospodičnama. Naslov v 1—2 dijaka vseh poslovalnicah Jutra. 24835-221 »prejmem v sončno veliko I 24693-23 Sobico s posebnim vhodom oddam za takoj. Beethovnova 15. III. levo. 24760-2} Sostanovalke sprejmem. Nem trg 5. dvorišče. 24755-21 Sobo blizu tehnike na Mirju oddam enemu ali dvema gospodoma. — Naslov v vseh poslovalnicah Juta. 24729-23 Sobico ua dvorišču oddam za din 100.—. Naslov v vseh poslovalnicah Juta. 24724-2$ Opremljeno sobo solnčno, lepo oddam poc#-ni. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. _24805» Mesečno sobo lepo, veliko, za 2 osebe v centru z celo oskrbo oddam takoj ali z 15. sept. Istotam se dobi dobra meščanska hrana. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24646-25 Soba za dve osebi in kabinet za eno osebo se odda. Vhod lz stopnišča. Ogleda se v ponedeljek od 9 dalje. Grčar, Jurčičev trg 2-HL 24778-23 Opremljeno sobo oddam ali pa sprejmea nižješolko na stanovanje in dobro hrano v Prisojni uL 3/II. desno (Tabor). 24637-2$ mM Zračno sobo sončno z dvema posteljama Iščem s 1. sept. ali 15. okt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točna plačnica« 24309-23* Opremljeno sobo s posebnim vhodom ln s souporabo kopalnice, v centru mesta iščem za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center«. 24533 23a Sobo čisto, separiruno, z aH brez klavirja, išče blizu centra gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Zmerno.. 24618 23a sobo. Dobra domača hrana, vrt, vestno nadzorstvo. Po- Profesor 1 vn v«cno naazorsrvo. ro-1 Separirano sobo arruiesor nudbe na ogl. odd. Juta odda^T sprejme nižješolca v skrben pod »450 din«. SuTil.S Z Žlnicaha: Juta ^ P°Sl°-1 24674 22 I S' aT8^ ^ 24837-22 Dijaka Dijaka | nižješolca sprejmem v neposredni bližini beži- 24040-23 Opremljeno sobo j lepo, tik tramvajske po sprejmem na hrano ln gržjske gimnazije, v vso r^T^Sm stanovanje poceni. Glin oskrbo. Ponudbe na ogi ška ul. 6. spodaj na kon odd. Jutra pod »Pomoč ^"LA8, naapr0tl24S??0i, cu Tobačne tovarne v | pri učenju«. 1 Ljubljani. 24815-22 24787 22 Dijaka Dijaka I ali dijakinjo, nižješolca, Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama, s posebnim vhodom, veliko, zračno ln srednješolca sprejmem v sprejmem na res do- ™ sončno sobo k visoko- bro oskrbo. - Nem- ^f^-J^L^?®^.^ Solcu. Bližina kolodvora ška, francoska konver S^LS. ln bežigrajske gimnazi- | zaclja. Pomoč pri uče | g oesU> ^ Je. Naslov v vseh posl nju. Metelkova 5-1, po-Jutra. leg cerkve Srca Jezuso- 24812-22 vega. 24783-221 vrata 24747-23 24834-21 GoSL^kup^6 Ponud! Dvosob' stanovanje Enosob. stanovanje be na ogl. odd. Jutra pod pritlično, oddam za ta- solnčno, suho, takoj oddam »Ugodna prodaja« koj v novi hiši, bližina mirni stranki dveh oseb. — 24846-201 Sv. Jožef. Naslov v vseh Dolenjska c. 48/c. posloval. Jutra. | 24831-21 Vilo I 24639-21 ali stanovanjsko hišo z vJ ^"T—7~ • D,vosob. stanovanje tom v Ljubljani ali Kranju, -inSOD. Stanovanje solnčno oddam s 1. oktob-kupim. Nudim ugodne po- kopalnica, vrt oddam s 1. rom-. Naslov v vseh pošlo-goje. Ponudbe na ogl. odd. oktobrom ali pozneje. Cena valnicah Jutra. Jutra pod »Novejša zidava« zmerna. Posavskega ul. 9.1 24832-21 24845-201 Demšar. 24632-21 J Dvosob. stanovanje Več stanovanjskih Enosob. stanovanje oddam za oktober, več pri in t.rvsi., 1.JS se odda takoj. Matjanova kamnoseku Vodniku. Ljub-m trgov, ms pot 13 (Zg ^iška) !iana. Kolodvorska ul. — po zelo nizkih cenah na-| 24698-211 Od 10. do 12. prodaj. Pogoji zelo ugodni. Jančar. Sv. Petra 27. | Dvosob. Stanovanje 24828-21 24861-20 s kabinetom, mirno, son o__... 1 čno, 8 prostorov, oddam rarcela za cerkvijo z novembrom. Trnovski Cirila in Metoda v Ljublja-1 pristan 40. ni, za gradnjo 2 do 3 nad- 24666-21 stropne hiše prodam. Sijaj----------_________ ____ na bodočnost. Hinko Priv- Dvosoh stanovanje *len' (kakih 10 sob), v * Ljubljana, Tyrševa 12. J"™®^«?!® b»i n> prometnem kraju 24856-20 P Tprnt0J"a°d° ^rec!i m«ta. iščemo. Na---| s 1. novembrom mirni | „ ---------- Trinadstropno trgovsko hišo I ___ s^e^CeU^o^i^ksobno stanovanje I St^vt Polovico gotovine, obresto- komfortno, v strogem strojev, vanje 8 odst. Hinko Priv- j centru mesta, zelo pri- ul. 4 sek, Ljubljana, Tyrševa 12. pravno tudi za pisarno 24855-20 oddam s 1. novembrom. - Naslov v vseh posl. Ju- Novejšo hišo 'tra- 24661'21 Dve stanovanji iepl, moderno oprem- stranki. Naslov v vseh f™? ^ PC""' valnicah posloval. Jutra. ^ ^ j 22058.2l6 Opremljeno sobo čisto, s posebnim vho. Dijaka I Na stanovanje I S^oSJ?0 ^SSt0"*" srednješolca sprejmem na m vso oskrbo sprejmem stanovanje in dobro doma- dijakinjo. Naslov v vseh čo brsne. Soupo«?ba kopal- | posloval. Jutra. j aesno* niče. Postopek kot s članom | 24784-22 družine. Naslov v v?eh poslovalnicah Jutra. 24357-.'2 24789-23 Dva dijaka 1 nju> Elreka unca 21-m. srednješolca, sprejme uči Ljubljana, teljska družina v zelo | 24722-22 dobro oskrbo ln strogo nadzorstvo, v neposredni bližini realke ln srednje-tehnične šole Nižješolca I °pfeml^n? ^ ___.___* . „ I s posebnim vhodom oddam .<„ -ni-r.lr« ..Uma .1 _7TT VlaU 24786-23 Dijakinjo ________ ______ Naslov* v I sprejmem v cplo oskrbo. — vseh poslovalnicah Jutra. Naslov v vseh poslovalni-24270-22 cah Jutra. 24791-22 Opremljeno sobo takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Juta 24806-23 n>. w . i ———— i Gospodična SovlTz boljše Dijaka - dijakinjo -P-i- ^^ % »» m>m o nnnn nn nižicsolca sDreimem na sta- I.. .. 24813-23 nižjih ______ _ ____________, hiše, sprejmem v popolno nižješplca sprejmem na sta- oskrbo, v toplo, zračno so- novanje in dobro oskrbo. — bo v sredini mesta. Na- Cesta 29 okt. 18 pritličje slov v oglasnem oddelku levo. j Tx____. , , jutra. 24511-221 24795-221 Dve prazni sobi s posebnim vhodom eTent Dijaka I . Dijakinjo ^ nižješolca sprejmem. — | sprejmem v dobro oskrbo. | ^^ T Ts centralna kurjava v Opremljeno sobo popolno oskrbo ln event ^^ centrn se ^^ _ s posebnim vhodom od pomoč pri učenju. Cesta ponudbe na ogl. odd. Jut- dam v centrumu mesta 29. okt. št. 9, (Rimska) I ra p^ »Diskretna soba«. 1 ali 2 osebama, ev. z pritličje, de6no, vrata 1. 24795-23 hrano. Naslov: Mikloši- I 24800-22 čeva 34-IV., lift, desno. 24552-22 Frančiškanska 24449.21a Dijaka sprejme učiteljska dru žina v dobro oskrb Po moi pri učenju, klavii, kopalnica, ccnter. Ntfl. v vseh i>osl. Jutra. 24431 22 Enosob. stanovanje nedaleč od centra Iščeta zakonca z enim otro kom. Ponudbe na oglas. rentabilno, večjo vilo ali parcelo kupim Ponudbe Stanovanje ____ _______ ^ ^ ^ Qa.Iogl- odd- Jutra Pod dveh sob, kuhinje in pri I 0"dd" Jutra""dckT"»PritT-.tt,so- 24844.20 | tlklin oddam na poboč- ume«. ju Črnuč v novi hiši. | 24557-21a Donosno hišo I Naslov v vseh posL Ju tra. 24660-21 Lepo sobo oddam dijaku ali dlja kinji ali boljšemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra 24494-22 od 300 do 700 tisoč din novejšo kupim v Ljubljani. ■ _ . , Ponudbe na ogi. odd. jut-1 Trisob. stanovanje ra pod »Donosna hiša«. Enosob. stanovanje Iščeta zakonca brez otrok v sredini mesta za takoj ali pozneje. Po . . sončno oddam za sep . — -----j .„ 24833-2T tember ali oktober. Na- nudbe na ogl. odd. Ju slov v vseh posloval. Ju tra pod »400« V Celju se proda tra. 24636-21 [ 24477-21B nova mala dvostanovau ' . 1 _ skska vila z velikim o. Dvosob. stanovanje Dvosob. stanovanje grajenim vrtom, parketi. Is pritikiinami oddam 2—J v prvem nadstr iščem vodovodom, eletrlko ln odraslim osebami za 1. ok- Ponudbe na ogl odd balkoni za ceno 120.000 tober. Idrijska ul. 8. Jutra pod »Dve osebi din, radi smrti lastnika 24744-21 676« Ponudbe na podr. Ju---| 24428 21 p £!aV40C&Udš£ *H1P°- Stirisob. stanovanje 24873-2C komfortno, s kopalnico, stanovanje in 2sobno stanovanje s i ali 3 sobno, lahko ka V»JC na.-nl I kopalnico ter lep lokal v binet. v bližini centra, vec parcel trgovske svrhe s stano- iščem do novembra. — nasproti šole » Zg Šiški vanjem ali brez se odda GenJ ponudbe na ogl. naprodaj. Poizve se Pod-1 Ponudbe na ogl. oddel odd Jutra pod »Trije utiška c. 39. Koseze. | Jutra pod »Prilika«. odrasli, brez otrok«. 24862-20 1 24788-21 1 24149.21a Dijaka nižješolca sprejmem v dobro 06kr bo za bežigrajsko gimnazijo. Ev. nemška kon verzaclja. Naslov v vseh po6l. Jutra. 24493-22 Dva dijaka sprejmem v lepo zračno sobo, dobro oskrbo pomoč pri učenju, klavir, center.. Naslor v vseh posl. Jutra. 24335-2r Dijaka sprejmem v vso cekrbo. Cesta 29. okt. št. 18-1. Križ. 24263-22 miiMiTinri Opremljeno sobo v sredini mesta, poseben vhod, se odda. Krlžev-niška ul. 5-L Prazno sobo I s posebnim vhodom, oddan, s 15. sept. Poizve se v Livarski 3, ogled od 12. do |3. ure. 24865-23 Lepo sobo 2^829 23 I separirano, opremljeno ali prazno oddam eni c , i ali dvema osebama, 10 fcOba minut od gl. pošte. Na- s posebnim vhodom od- slov t vseh posl. Jutra, dam takoj gospodični. I 24653-23 Zagorc, Vožarskl pot 8. 24816.23 Tri dijakinje . «„ | vzamem na stanovanje Opremljeno sobo event. s hrano. Pomoč lepo, s posebnim vho- pri učenju. Klavir na dom v centru, oddam razpolago. Držaj, Kole-boljšemu gospodu. Na- zijska 18. slov v vseh poslovalni- 24658-23 cah Jutra. 24798 23 1 Opremljeno sobo Opremljena soba I UjTE^EblSE sončna, čista, se odda I valnicah Juta. za takoj ali s 15. Pleter-šnlkova 26. pri kavarni Malcen. i 24819-23 I BO BO lepo sončno v novi vili z n i i vso oskrbo oddam dvema ®ODO I dijakoma srednje tehn. šole lepo, veliko, primemo tu- Cena 500 din. Tržaška cedi za pisarno oddamo s 1.1 sta 109. oktobrom ali tudi prej. Mi-| 24768-23 helčič, Borštnikov trg 1. 24868 231 praZnO Sobo 24762-23 _ . - neopremljeno, svetlo, zrač SODO no, s strogo posebnim vho- opremljeno ali prazno, zrač-1 dom takoj oddam. 15 min. no z razgledom na vrt, od- od pošte. Cena po dogovo-dam takoj v najem. Vpra-1 m. Žitnikova ul. 5. (vhod Dijaka nižješolca sprejme vdo va v vso oskrbo Celje.______, . ____ Kocenova 2-1. nadstr.. , šati: Ambrožev trg 3-1. le- s Predjamske, Rož. dom.) I ljaol št. 16049.39 -------i ®-------1 24712-231 24485-33 Iščem sobo s štedilnikom za 1. sent. ali okt. Ponudbe na c*gl. odd. Jutra pod »Ne v kleti«. 24627 2"a Lepo opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom v bližini centra išče boljši uradnik. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra z navedbo inkl. elek- trike in pranja perila pod šifro »Snažna soba«. 24635-23« Sedmošolec Išče prijazno, toplo sobico ▼ strogem centru. Naslov v vseh po6l. Jutra pod »Domačnost«. 24659-23* Opremljeno sobo poseb. vhodom in vsa oskrbo 3če gospodična. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum«. 24678-23» I Dva višješolca Iščeta opremljeno sobo z zajtrkom. Po možno« stl v centru. Ponudbe pod »Točna« na oglasni odd. Jutra. 24714-23a Na Mirju blizu tehnike oddam 1« po, prazno, parketlrano sobo s posebnim vhodom. Naslor v vseh poslovalnicah Jutra. 24738.22 Prazno sobo ali opremljeno, iščem. Ponudbe na ogl. oddel. 'Jutra pod »Bedna pla£_ nica«. 24826-23a Prehrana Deček star 2 leti, se odda dobrim ljudem za svojega. Naslov: Rezika Kos, —■ Ostrožno 32, Celje. 24600-14 w>JtmiM Sivega psa volčjaka, 8 mesecev starega prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24676-27 Črna jazbečarja (zwerg dakel) psice, dve lepe, čistokrvne prodam. Lepodvorska 20. 24901-27 Kravo staro 5 let, lepo, dobro A mesece brejo, takoj prodam Holot. Mavčiče 10 pd Medvodah. 24853-27 Dražbe Dražba hiše na Mlaki, Komenda bo pri sodišču v Kamniku 5. septem. ob 9. uri. Cenilna vrednost je 7.715.50 din, najmanjši ponudek 3.927 din. Pojasnila daje odvetnik dr 2 v okel J, Kamnik. 24528-32 Javna licitacija na carinarnici na Vllhar Jevl cesti. V torek 5. septembra ob 9. bo Javna prodaja in sicer: 1 partija pohištva z izklicno ceno 8.500 din, 22 paketa celuloze 1000 din Iz carinarnice v Ljub- levo. uauabi., i sat 24603 22 j v. 24531-231 »JUTRO« 5t 205. IVdAolJ&f S* QL 2038« Javna dražba najdenih pr3tfmetov to 5 sept. ob 9. r.a žel. postaji v Ljubljani. 2,t25-32 Informacij Preklic Podpisana Marjeta Lorger, pos. okolica Voinik obžalujem in preklicujem kot popolnoma neosnovane žalitve, ki sem lih izgovorila o gospodu Ignacu Kvedru, zid. mojstru v Vojniku id njegovi družini. Celje, dne 2. 9. 1939. Marjeta Lorger 1. r. 24875-31 Zdravstvo OKAMA mazilo '2 zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih (volku), turih, vnetjih itd., za nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in krastah na temenu, za raz-pokane prsne bradavice. Glavna naloga lekarna Mr. J. Oblak, Št. Vid nad Ljubljano. 187-40 Drž. uradn. upok. I Gospodična želi spoznati upokojen- I osamljena, značaj na, že ko srednjih let. Dopise I li spoznati srčno naob- na ogl. odd. Jutra pod raženega solidnega bolj- Upokojenec 48«. šega uradnika, 39 do 50 24622-24 | let starega, kateri želi ljubeznivo zvesto druži. Gosna zrelih I p t I co- miren i« srečen dom urospa zreiin tei Resne dopise na oglaeni nesrečna, zeli prijateljstva i odd. Jutra p^ »Vzorna isto takim boljšim gospo- domačica 40« dom. Dopise na ogi. odd. ■>«; Jutra pod »Uteha 277«. 1 24685-241 Gospodična Mlada inteligentka I simpatična, trgovsko iz-išče starejšega eituira °bfr!^!na- 33 let stara- s ranega gospoda, ki bi Ji l4«-00® din premoženja, denarno pomagal. Ponu- zeli resnega znanja v dbe na ogl. odd. Jutra V™* ženitve s solidnim pod »Pomoč«. dobrosrčnim gospodom trgovcem ali drž. uradnikom. Besne ponudbe [na ogl. odd. Jutra pod »Mirni dom«. 24481-25 24784.24 Boljši gospod z lastnim stanovanjem 38 let star išče diskret no dobro situlrano da- I Gosnodirnn mo. kl bi ga hotela re- Vaospoaicna siti iz finančne zadrege Prvovrstna kuharica, z proti polnemu Jamstvu. ?ekaJ gotovine, zdrava, Ponudbe na ogl oddel želi sPoznati hotelirja Jutra pod »Iskreno pri. a11, boljšega državnega jateljstvo « uslužbenca starega 45 do 24797-24 60 let- Ponu. Ljubezen moža si zagotoviš ako mu postrežeš z dobro o-kusno hrano. Zato ku-haj po preizkušenih receptih, zbranih v knjl gi poklicne kuharice. Knjigo dobavlja Mizerlt DezicierlJ, Zidani most. Cena v predplačilu 10 din. 26424 Mlad gospod drž. uradnik v Ljubljani želi spoznati bogato gospo v svrho ožjega prijateljstva. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod j Zaupno prijateljstvo«. 24454-24 Iskreno prijateljico mlado, majhno, želi radi duševnega razvedrila 30 leten, v državni službi izven Ljubljane. Ne. anonimne ponudbe, pogoj slika, katero vrnem takoj, poslati na oglas, odd. Jutra pod »Tajnost ln iskrenost«. 24524-24 »Jesen 1939« Strinjam se z vašo pismeno izjavo in prosim zaradi boljšega poznanstva točen naslov. 24536-24 Nerazdružljiva tri-peresna deteljica dvignite pismo v ogl. odd. Jutra. 24284-24 Simpatična gospa srednjih let, samostojna, neodvisna, želi diskretnega poznanstva s starejšim gospodom. Dopisi ii« ogl. odd Jutra v Celju pod »Diskreci ,|anitv«» iti nnrate ni uradnik. Dopise na po- Aen"ve m poroKe druž. Jutra v Celju pod posredujemo najvestnej »Gospodinja«. šc. Imamo veliko Izbiro 24878-241 gospodičen, gospodov in gospa v najboljših po. Mlnilnct 3100 I ložajih. Informativne ... prospekte razpošiljamo h 1 „drzl£e Proti nakazilu 10 din v dano besedo? Vedno hva znamkah, diskretno RE- Ie2na- • «)B, Zagreb, Pošta 3. 24589-25 24887-24 Železničar hišni posestnik, srednjih let, želi v svrho ženitve znanja z gospodično, ki po seduje primerno premoženje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »September 1939« 24204-25 Rudar 45 let I s stalno službo in s 3 otroki, ločen ne po lastni krivdi, želi dobro gospodinjo, ljubiteljico o-trok. Ponudbe na podr. Jutra v Trbovljah pod: »Moj dom«, 24575-25 Gospodična r _ . . i Inteligentna, ki Je vodila Locenec po njeni gospodinjstvo v boljši biši dvajset let, želi po- - ^ , * . k ročitl zdravega starejše-star 42 let gostilničar ga državnega ali bano- na zelo prometnem kra- vinskega uradnika. Vdov- ju mariborske okolice ci do 2 otrok otrok niso iscem sebi primerno go izključeni. Dopise na po- spo ali gospodično, ki bi družnico Jutra v Celju imela veselje do gostil pod značko »Izobražena ne. Le resne poi- gospodinja«, na podr. Jutra Maribor 2433-25 pod »Potreben kapital« 24464-25 Kupujemo posušeno cvetje arnike, korenine preobjede, bezgovo cvetje, baldrianove korenine in sviščeve (encianove) korenine. Ponudbe naj se pošljejo na APEF, Via Deciani 15 — Udlne. CONTINENTAL OKASA tablete Pri ipoinl slabosti lahko poskusite OKASA TABLETE za moške 100 Komadov din 220.-protl povzetju. Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav, Beograd — Terazije 5 OgL t. S. o. «846-99 Od je odvisno, da imate obleko vedno kot zato jo postite vedno kemično čistiti aH barvati v tovarni JOS.REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici SfcrioBkslnic? 2 951 na ugodne mesečne obroke Ivan Legat LJUBLJANA Prešernova ulica 44 MARIBOR Vetrinjska ulica 30 Stavbenik Posestnik 251eten, želi spoznati , . manjšo gospodično s te- V blizmi Ptuja hničao srednjo šolo, z 29 let star išče primer- ze^njem stavb, načrtov no delavno kmečko de- ter nekaj dote. Neam-kle v svrho ženitve. Po nlmne ponudbe s sliko nudbe na podi-. Jutra pošljite na ogl. oddel. ,iaribor pod »Kmečko | Jutra pod »Mislim res aekle« no«. 24523-25 244< Uradnik lepi poziciji, srednje starosti, serioznega značaja in simpatične zunanjosti išče resno poznanstvo z damo, dobro srčnega značaja in lepe zunanjosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Duševna harmonija«. 24556.25 291etna učiteljica lepa in značaj na, želi spoznati učitelja ali državnega uradnika od 30 do 45 let, srčno in umsko inteligentnega, s smislom za iskreno sožitje. Resne ponudbe s polnim naslovom na ogl odd. Jutra pod »Klic iz samote«. 24532-25 Trgovka na deželi (prometen kraj) poroči trgovca v svrho razširjenja trgovine. Starost 46 do 56 let. Dopise na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Soliden in agilen«. 24643.25 iKazria !Pt priznane cenah si nabavit? aajboljše moške o-bleke, perilo tn vsa (praktična oblačila pri Preskerju 4 U B L 4 A S P«rr» <*esta II Vata v tablah tn za odeje, /edno na zalogL — Zahtevajte vzorce tn cenik. Arbeiter — Maribor. 4SERIRAJ V „ JUTRU"! Specialn* delavnica za previjanje, popravljanje elektromotorjev in d mam. Izvršujem instalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterial ter motorji za pogon in diname za luč. Fr. PerSnlic elektro podjetji Ljubljana Gosposvetska cesta 16 telefon 23-71. Lesena zložljiva patentna postelja s tapeciranlm mo-drocem Din 220.— Bretp/ačen pooAr v igranju lahfevajte brezp/ačen cenik: HEINEL*HER01D d.zjxz. za/, trarn/ce g/ast*'/ MARIBOR st 101 Specialne posteljne mreže »Patent« in »Priml-simac, modroce, oto-mane, kauče ln vse tapetniške izdelke nudi solidno ln po nizki ceni Radovan Mestni trg 13 Samo din 360 stane naša nova najmodernejša DTOMANA katero dobite proti garanciji pri EGON ZAKRAJŠEK Ljubljana — Miklošičeva 34 — Tel. 48-70. Neuspeh v življenju ? obrnite se na erafoloea Karmaha, ki se odlikuje posebno i analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstven« bazi grafologije. in daje vskemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, Iti Vam bodo koristili vse Vaše bodoče življenje Obiske sprejema v Ljubljan.' hotel »SOČA«. Sv Petra cesta, vsak dan od 9.—12. m od 15.—19. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. V Liubliani ostane do 20. sep tembra. NJIVICE - OTOK KRK na zapadni obali otoka, druga postaja od Sušaka. Gozdnato, mir, odmor, okrepčilo. Hotel, pensioni, gostilne, privatna stanovanja. — Informacije: Turistični odbor. Trgovina vpeljana za amatersko delavnico foto - galanterijo - se odda v najem ali proda. — Zasigurana bodočnost. Ponudbe pod »15.000 Ljubljana« na ogl. odd. »Jutra«. MOTORISTI! Redka prilika! Motorno kolo BSA 750 ccm s prikolico, najnovejši model, naprodaj zelo povoljno. — Vprašati v garaži »TATRA«, Zagreb, Gajeva 42. b s p e b o v m oglas v »JUTRU« INSERIRAJ V „ JUTRU"! MOTO&KLISTI POZOR! Motorna kolesa znamke: »ARDIE«, »B.M.W.«, »ZtJNDAPP«, »T.WJf.«, »VIKTORJA«, »HERKULES« in dragi — so opremljeni z električno napravo znamke »NORIŠ" Niirnberg zastopstvo Avto• elektro- service PERKON Ljubljana, Celovška c. 38 — Telefon 30-78. REZERVNI DELI VEDNO NA ZALOGL OGLAS ZA OFERTALNO UCITACIJO Dne 25. septembra t 1. se bo vršila v pisarni Oblastne Uprave bol. fonda za drž. prometno osobje v Zagrebu, Grgn-rova ul. 3, soba 13, ob 11. url v skrajšanem roku prva ofertalna licitacija za gradbena, krovska, kleparska in tesarska dela za gradbo bolnice bolniškega Sonda na Rebrn pri Zagrebu. Pogoji s stroškovniki, načrti in statičnimi računi se dobe pri Oblastni upravi bolniškega fonda v Zagreba vsak delavni dan od 8.—14. ure proti plačilu Din 700.— za gradbena in Din 50.— za ostala obrtna dela. Kavcijo v znesku od najmanj 5% v gotovini afl pa drž. vrednostnih papirjih po borznem tečaju je položiti pri blagajni bolniškega fonda najkasneje do 10. ure na dan licitacije. Pravilno kolekovane ln zapečatene ponudbe bo sprejemala komisija na dan licitacije le do 11. ure. Ponudbe je priložiti potrdilo o položeni kavciji, dokaze o strokovni usposobljenosti in potrdilo o plačanih davkih. Oblastna Uprava Bolniškega Fonda za drž. prom. osobje v Zagrebu. St. 50241/1-1939. »JUTRO« ZAVARUJE! ZAHVALA Ob težki izgubi naSega dragega soproga in papana, gospoda Ivo Bakovnika javnega notarja v Kranju izrekamo vsem prijateljem ln znancem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikoma g. dr. Bežku in g. dr. Pancetu za skrb in požrtvovalnost v času bolezni, dalje častiti duhovščini, zlasti še gosp. vik. Maju. Najtopleje se zahvaljujemo za poklonjeno krasno cvetje in vence ter za številne pismene in nstmene izraze iskrenega sožalja. Vsem prisrčno zahvala! KRANJ, 8. septembra 198«. Žalujoči rodbini RAKOVNIK—UDOVČ MasauSakturna trgovina NOVO OTVORJENA NA GOSPOSVETSKI CESTI 3 FRAN MEDICA »e priporoča p. n. občinstvu za obilen obisk. Postrežba točna in solidna. PRI NAKUPU IZGOTOVLJENIH OBLAČIL JE VAŽNO DA VESTE, KATERA TRGOVINA JE NAJBOLJ UGODNA ZA VAS? Tvrdka F. I. GORIČAR NA SV. PETRA CESTI je edina konfekcija V LJUBLJANI, ki ima poleg tudi veliko manufakturno trgovino, založeno z najmodernejšimi blagovi za moške in damske obleke, površnike in kostume. — Trgovini ima priključeno tudi lastno šivalnico z najboljšimi moškimi in damskimi močmi za izdelavo konfekcije, kot tudi za vsakovrstna moška in damska dela po meri! — Ako torej izgotovljenih oblačil ne morete izbrati iz zaloge, imate na izbiro vsakovrstno blago na mt, ter se Vam lahko takoj po Vaši želji izgotovi! Za prvovrstno izdelavo in dober kroj se jamči! Ker se dela vse v lastni režiji, so cene brezkonkurenčne! ZAHVALA Ob smrti našega dragega in skrbnega očeta, starega očeta, gospoda KUNOVAR FRANCA St. KAMNOSEŠKEGA MOJSTRA LN POSESTNIKA se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so našega očeta obiskovali med boleznijo ter vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti kljub oddaljenosti. Posebej se moramo zahvaliti gg. dekanu in kaplanu iz St. Vida za njuno tolažbo ob težkih urah bolezni, dalje g. zdravniku dr. M. Justinu za njegovo pomoč v bolezni. Posebna zahvala velja gasilski četi Podutik-Glince za spremstvo in g. načelniku za poslovilne besede na domu. Iskrena hvala vsem številnim darovalcem cvetja. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala! Dolnice — št. Vid — Ljubljana, 2. septembra 1939 Žalujoča rodbina KUNOVA1 Osnovana leta 1907 X' Banka in hranilnic poS^fa h°TOPUCE 8. i naltr f Da tedenske bram/n* P?Jenia vloSe ugodnih obrestih v zv °™e **> zelo savarovanjem ^^ ^?mAffJosojjLA * »službeneeTZiZT ^^ kom, žeiezničaripm 0rožni" ^Som USk°jeD- svetsk" Gospo CC!,Ka c. lom ZAHVALA Zahvala vsem, ki so nas ob izgubi našega dragega soproga in očeta, gospoda Jakoba Debevca tolažili, hvala g. prim. dr. Marčunu, častiti duhovščini, posebno g. župniku Tavčarju, darovalcem cvetja in vsem. ki so nepozabnega nam pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. Maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 4. septembra v cerkvi sv. Antona na Viču. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ljubljenega sina, brata in nečaka ALBINA ZUPANA AKADEMIKA smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti Zaradi tega se na tem mestu prav iskreno zahvaljujemo vsem, Ki so nam stali ob strani o bridkih urah. Zlasti smo dolžni iskreno zanvalo častiti duhovščini, nadalje članom reševalne akspedicije T.K. Skale, ki nam je pokojnika vrnila iz objema špika, Gorenjskemu akademskemu Klubu in seniškemu Sokolu za častno spremstvo in poslovilni ?ovor, pevskemu društvu »Sloga« za ganljive žalostinke in končno vsem, ki so spremili nepozabnega Albina na ajegovi poslednji poti, položili na njegovo krsto vence 'n šopke, ter vsem, ki so nam izrekli sožalje. JESENICE, dne 3. septembra 1939 tALUJOČ4 RODBINA ZUPANOVA Dotrpel je moj dobri mož in ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Karlo Cerkvenik strojevodja drž. žeL v pokoju dne 2. t. m. po dolgi mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 3. septembra 1939 ob 5. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 4. septembra 1939 ob url zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. LJUBLJANA — TRST, dne 2. septembra 1939. Mestni uogrebni zavod Globoko žalujoča soproga ANA OMin« Ljubljana ter ostalo sorodstvo ZADRUZNA GOSPODARSKA BAftiKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE: Bled. Kranj Maribor. Novi Sad. Split. SCiOge obrestuje po 4%, vezane oa odpoved po 5%. Dovoljuje kratkoročne kredite « teko jem r^unu - ^sRontip« crgovake menloe NOVE VLOGE ZNAŠAJO Din 67,000.000>_ DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.^-Krti s«« bančno posle najkalantnej« Shrambe so polne! CI milil T'ba°" vs.k h d Lil IIIJI v Ljubljani PREKO ŠTIRI MILIJONE GRITZNER šivalnih strojev JE V UPORABI 11 GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotičeva 82 Veletrgovina dvokoles, motociklov in Šivalnih strojev K O L B S A NAJNOVEJŠI OTROŠKI VOZIČKI MOTORJI T E I O I K L I SIV. STROJI IGRACNI VOZIČKI, SKIROJI, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA PODRUŽNICA: MARIBOR CENIKI FRANKO! Tkalnega mojstra rabimo z večletno prakso v laneni stroki za gladke stroje, llstovke in jacquard. — Samo pismene ponudbe naj se pošlje na Industrijo platnenih izdelkov d. d. — Jarše, pošta Domžale. SODOBNI ČLOVEK ži\1 v prilikah skrajnega živčnega napora: depresija, nespečnost, predčasna onemoglost, preutrujenost, vidite, na čem mnogi danes trpe. Medtem je znanstveno dognano, ia Ekstrakt »KA-LE-FLTJID« uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek ponovno energičen in sposoben za delo. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič, :»Ka-Le-Fluid« se dobiva v lekarnah. S. br. 10,537/933. Novi naslort frančiškanska cd. S. INSERIRAJTE V »JUTRU« ! jncienieur-Schule I (Deufschland ) STROJNIŠTVO, GRADNJA AVTOMOBILOV IN AVIJONOV ELEKTROTEHNIKA. PROGRAM ZASTONJ. I MODERNI OKOVI za novogradnje v veliki izbiri po povoljnih cenah — v železnini Mervar i Hodnikovič, Zagreb % PETRINJSKA 3. PERJE Kokošje, pa rje, gosje, račje, navadno, s strojem č&čeao in čohano. V soi cd se pošiljajo bmpM-ao in franfco. Dobavlja se v vsaki množini E* Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, S, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK EN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Ljubke žene so srečne Kremi slična pena olivnega otja tega čudežnega mila sa nego lepote dovršeno snaži koto. Pena je tako fina, da ublažuje tat olep-šuje najobčutljivejšo kožo. Uporabljajte vedno PALMOLTVE sa kopanje in celo vaše telo bo ovajalo mladostno ljubkost KOMAD SAMO DIN.7" Strokorno zastopstvo najboljSih svetovnih znamk RUDOLF HROVAT Zagreb, Ilica 49. Obiičite nas na velesejmu v Zagreba, od 26. 8. do 4. 9. Ob tej priliki nudimo reden popust! MOŠKI Pri spolni nesposobnosti. Pri spolni slabosti poskusite hormonske pllule „HORMO-SEKS" Dobivajo se v vseh lekarnah. — 30 pilul din 84.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Po pošti diskretno razpošilja LEKARNA BAHOVEC Ljubljana Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT« — Zagreb — Langov trg 3. Ogl. reg. S. br. 5846-39. Ot/ .. pravi Američan kadar se počuti ^ popolnoma sigurnega rak občutek popolne sigurnosti nudi O. K. gum . ker Je izdelana lz lateksa, Izredno tanka, mehka m lzdržljiva. Garantirana traj nost 6 let. Srebrna papirnata škatla s tremi komadi 10 din v lekarnah in drogerljah. Po potrebi Vam lahko Javi tvrdka Rave, d. d., Zagreb, kjei morete nabaviti O. K. Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeli! ZA ŠOLO CELULOEDNE ŠČITE ZA VRATA CELULOID V PLOŠČAH naročajte pri F. Zrnec Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 idLttiKAJlE V »JUTRO« OGi&čite nase (primorjel 1 Sušaše izhodna točka za vse kraje na Jadranu Ugodno bivališče v vsakem letnem času. Informacije: Gradski turistički med čaroben otok na hrvatskem Jadranu. Idealno morsko kopališče-letovišče. Informacije: Turistički odbor Uspešno oglaševanje le v »Jutru«! M. BRAND Sest zlatih angelo* Roman 18 Martin ni odgovoril. iNajbrže mi nočete povedati svojega mnenja, ker sem se včeraj nekam zavzeto izrazil o tem, da je stric ravnal z vami zaupno kakor s svojcem? — Nu, danes to razumem, saj mi je marsikaj namignil o vas, in razen tega ste bistra glava. Ker imava oba namen, dognati, kdo je ustrelil strica, je vendar samoumevno, da sodelujeva?« »Gotovo da, gospod«, je Martin odvrnil, čeprav je bilo videti, da notranji odpor, ki se je zrcalil na njegovem obličju, še ni docela premagan. »Nu torej, kako mislite — ali je moja domneva o stričevih gostih pravilna?« »Utegnila bi biti, ker vem, da so vsi gospodje in večina dam jemali od gospoda Leggetta večja posojila, in kadar naj človek potem vrne denar — « »Sicer pa ni eden sam izvršil dejanja«, mu je Ryder segel v besedo. »Seveda ne, gospod — nekdo je moral na kak način odvrniti pozornost gospoda Leggetta, tako da mu je storilec lahko nastavil pištolo na senec.« »Vsi ti ljudje so se kakopak že poznali med seboj in so bili pogosto skupaj v gosteh pri Stricu?« »Da, vsi razen gospodične Elize Durante, ki jo je snoči gospod Ravenna na izrečno željo vašega strica privedel s seboj. Gospod Leggett mu je telefoniral zastran tega, ko je zvedel, da pridete — mislim si torej, da jo je povabil zaradi vas.« »Prav, gospoda Ravenno in gospodično Durante izvzemiva — toda ostali bi bili kaj lahko skupaj zasnovali umor, si porazdelili vloge in izvršili dejanje — za kar govori že to, da sta ostala vsaj dva dalj časa odsotna, pa se ni nad tem nihče zavzel. Če se mi posreči, da spravim katerega v škripce in ga morda zapeljem, da zine nepremišljeno besedo, bom imel v roki konec niti, ki bo spravil resnico na beli dan. — Ali morda poznate kakšno dobro zasebno detektivsko pisarno?« »Moj prijatelj jo ima.« »Telefonirajte mu torej in mu naročite, naj pride semkaj.« Martin je prijel za slušalo. »Stojte!« je zaklical Ryder. »Najprej mi poiščite številko gospodične Cartonove.« S kamenitim, negibnim obrazom je Martin po-listal po telefonskem imeniku ter zahteval zvezo. sem vas zbudil?« je Ryder kmalu nato vprašal po žici. »Ne, ne — moja navada je, da vstanem zgodaj,« je odgovorila Leslie Carton. »Rad bi govoril z vami — če je mogoče.« »Seveda je mogoče. — Pravkar sem namenjena na jutrnji izprehod v park — ako me hočete spremiti, se lahko dobiva pri južnem vhodu Metro-politanskega muzeja.« »Čez deset minut bom tam!« je zaklical Ryder, obesil slušalo in planil iz postelje. »Naročite svojega detektiva za pozneje,« je rekel Martinu, in ko je stal kmalu nato pod prho, se je zalotil, da poje. — Ko je ob vhodu v park stopil iz taksija, je Leslie Carton že hodila sem ter tja in ga čakala. Bila je v lahkem rjastorjavem kostumu z nečim šifonastim, bledo višnjevim, kakor sapica nežnim okrog vratu; na koketnem klobučku ji je nihalo pero, ki se je zdelo, da živi svoje posebno življenje. Ryderja je obšlo, kakor da ni še nikoli videl takega krasnega jutra, brnenje avtomobilov, ki so žvigali po širokem drevoredu gor in dol, se mu je zdelo slajše od ihtenja violin — takisto mu je bilo, kakor da bi stopil iz temne, mrzle zimske noči v slavnostno razsvetljeno, dobrodejno pregreto dvorano. »Katero pot ubereva?« je vprašala, ko sta se pozdravila. »To prepustim vam — meni je vsaka prava.« Nekaj časa sta molče korakala vštric — Ry-derju je bilo srce prepolno, da bi bil mogel govoriti. »Tako resni ste,« je mahoma dejala, »a to je pač razumljivo po snočnji strahoti.« Takoj je spet začutil trdna tla pod nogami. »Da, grozno je bilo,« je odvrnil, potem pa krenil naravnost proti cilju: »Kaj se vam je bilo prav za prav zgodilo, ko sem vas srečal na stopnicah?« Pri tem jo je s strani bistro opazovaL Ali je bila prebledela, ali ji je bil smehljaj nenadoma zamrl?... Sam ni vedel, kako je bilo, a vsekako je trajalo precej časa, preden je odgovorila: »Morala bi bila vašega strica nekaj vprašati, nekaj zelo važnega zame. Ko je torej večerja minila in se je družba razšla po prostorih, sem hotela stopiti k njemu v njegovo delovno sobo. Ko sem se približala vratom, sem začula čuden ropot — podobno, kakor da bi nekdo zaloputnil debelo poslovno knjigo. Na misel mi je prišlo, da je soba zelo neprepustljiva za zvok, da mora biti po tem takem nekaj drugega, nemara strel. Zato sem stekla po stopnicah na vrh, kajti vedela sem, da je iz neke sobe v gornjem nadstropju moči pogledati v delovno sobo. In res sem skozi okno razločila moža, ki je ležal na tleh, in drugega, ki se je sklanjal čezenj — na žalost pa od nobenega nisem videla glave. Seveda sem se na smrt prestrašila; stekla sem nazaj, in v tem sem vas srečala na stopnicah. Bala sem se, da ne bi — če bi vam omenila, kar sem bila pravkar videla —« Obmolknila je. »Da se ne bi s tem zapletli v stvar?« je dokončal namesto nje. »Razen tega sem vedela, da bi prišla pomoč tako in tako prepozno, ker je bil mož na tleh že mrtev,« je hitro dodala. »Kako ste to vedeli?« je začuden vprašal. »Tega ne morem povedati — morda me je prepričal način, kako je ležal. — Ko sem se umaknila od okna, je bila moja prva misel, da bi vendarle zaklicala na pomoč, a potem se mi je zdelo bolje, da se naredim slepo in gluho in ne vem ničesar.« Nekaj časa je premišljeval o tem, kar je bil slišal TUDI ZA SEZONO 1940 M PHILIPS PHILIPS Ta znamka prinaša najboljše sprejemnike Tipa 855 Ideateii sprejemnik za avtomatsko ara vnašanje. Sprejem ameriških postaj podnevi! SERIJA t*««,*.'**» " ^ * * * * * * »a'* # * * if ~ ~ T- ■Mfi-H- < * * - ft * 4 y * J? # J « « * »A« ..»-.v****««!««-«...*,*.;*^* ^t« J < # * »■ f. * ti * ; ...... ....... , • *««**• A«* --af- - ■< * * P ~ * * w * * i-t XI l %.%* 2 *T|» £ »: > o I'*? 2 f * "S « * V * * -c * * *t* 2 tn 2 * ! * , »* * «j .....v% »i ' I «.» « » * ♦ ».'»'.v. I:-; vi-' *** *** iS^^V;* i «* *» i 1 k* DonaSa najboljše, kar msdl nova sezona. PHILIPS ntoa A*inody ne avtomatski sistem za uravnavanje! Perfehten zvok. BotfB sprejem kratkih valov. Kratki valovi že od 13 m r wmm. irfpa Z06 Mali snper s 3—1 cevmi — zelo selektiven, izreden zvok, Jeotnbmirane cevi. Tipa 480 Čeprav zelo poceni, ima popolnoma verno reprodukcijo, zahvaljujoč nizko frekvenčni reakciji. - Kratki valovi že od 13.8 m. Lahko izmenljiva zlata skala. 735 Krom asspehov moderne ra-daofonije, avtomatsko uravnavanje, velika občutljivost m selektivnost. Kombinirane Khi 1 i ps »Miniwatt« cevi. Upa 680 Krona uspehov moderne ra diofonije. Čeprav cenen, ima sprejemnik 9 tipk in avtomatsko prestavljanje valovnih področij. Kombinirane cevi (tri cevi v eni). Tipa 855 Idealni sprejemnik za avtomatsko uravnavanje. — Sprejem ameriških postaj podnevi I I je pripravil presenečenje, ki bo ostalo edinstveno v zgodovini radiofonijetPhi lips prinaša radioklavir tudi pri cenenih aparatih, konstruiran po Philipso-vem ekslduzivnem finodjr ne sistema. Pritisk na gumb in postaja se že javljal Avtomatsko prestavljanje postaj, a vsaka postaja se lahko naravna na katerokoli tipko! Toda Philips prinaša še več: zelo nizko frekvenčno reakcijo pri vseh sprejemnikih, s čimer je ponovno izboljšana reprodukcija, novo regulacijo zvoka, kombinirane cevi s tremi funkcijami (3 cevi v eni), dovršen sprejem kratkih valov in razširjena valovna področja. SVETOVNA ZNAMKA ZA KVALITETNE SPREJEMNIKE PHILIPS Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja *a konzorcij »Jutra« Stanko Virant, - Za Narodne **ar»o d. i kot tiakarnarja Fran Jeraa. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi X Up**** J