Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965 Leto izhajanja: XVIJ Število izvodov: 1200 St. 5 GLASILO DELAVCEV TOSAME “i Zlati znak sindikatov za Tosamo Konferenca osnovnih organizacij sindikata TOSAME, je letošnja do-oitnica zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije. To priznanje je Prejela za dolgoletno uspešno druž-Penopolitično delo in za prispevek k krepitvi položaja delavcev, samoupravljanja ter razvoju sindikata. . Ce pogledamo leta nazaj ima sindikalno gibanje v TOSAMI svo-Je korenine že v predvojni Jugosla-e 'eta so se delavci Kocjančiča organizirali v sindikat. Turn med vojno je sindikat odigral syoj°^ vlogo. Organizirano se je vključil v boj in s pošiljanjem sanitetnega materiala nudil pomoč Partizanom. Zmaga revolucije je dala novega Poleta sindikatom v novi delavski družbi. Vsa povojna leta je sindi-Kat TOSAME dosledno stal na strani delavcev zavedajoč se, da je sindikat organizacija delavcev in za delavce. Danes je sindikat v naši delov-dt organizaciji organiziran v 28 sindikalnih skupin v petih osnovnih organizacijah ZS, ki jih povezuje konferenca osnovnih organizacij klveze sindikatov. Stabilizacija gospodarstva z ve-(Nadaljevanj e na 2. strani) ************************ tosama Us? 'ttdttdmk rtDubhlkt^a st Zl-flf HHihkatttv Sltntni Marjan Orožen liko težjimi in spremen j enimi pogoji poslovanja, zahteva od sindikata še aktivnejšo vlogo pri spremljanju položaja delavca v DO, nudenju pomoči, spremljanju rezultatov gospodarjenja itd. in v tej smeri organizacija sindikata naše delovne organizacije tudi deluje. Visoko priznanje je v Ljubljani 29. aprila prevzela predsednica KOOS tov. Ogorevc Ivanka, kateri gre tudi velika zasluga, da je sindikat za svoje sodelovanje in vlogo prejel zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Drčar Marta Informacija o praznovanju 60-letnice obstoja Tosame Letos mineva 60 let odkar se je pričela proizvodnja sanitetnega materiala v sedanji TOSAMI. To je lep jubilej in prav je, da ga primerno proslavimo. Z ozirom na to, da bo o vseh pomembnih dogodkih v dosedanjem razvoju TOSAME tekom tekočega leta še veliko napisanega, je ta prva informacija namenjena le obvestilu o osnovnih oblikah praznovanja. Skuphi delavski svet je na 13. redni seji imenoval poseben odbor, ki ima nalogo pripraviti omenjeno praznovanje. Odbor sestavljajo: — AN2IN Franc — ARNUŠ Frane — BORSTNAR Dušan — DRČAR Marta — HAFNER Marjan — OGOREVC Ivanka — POZNIČ Marjan — PETERNEL Edvard Poleg imenovanih bodo pri pripravi posameznih akcij sodelovali tudi drugi člani kolektiva, ki so aktivni na posameznih področjih dejavnosti (šport, kultura ipd.). Odbor je imel v dosedanjih pripravah 2 seji, na katerih je določil osnovne elemente praznovanja. Praznovanje bo združeno z vsakoletnim praznikom TOSAME, v spomin, ko je bil v DO izvoljen prvi delavski svet, to je v mesecu septembru. — 16. septembra bo v domu KS na Viru tradicionalna slavnostna seja samoupravnih organov, na katerih bodo tako kot vsako leto podeljena priznanja jubilantom za 10, 20 in 30-letno delo, inovatorjem ter zmagovalcem športnih tekmovanj, ki se bodo izvedla v počastitev 60-letnice. — 17. septembra bo v hali Komunalnega centra v Domžalah glavna proslava z ustreznim slavnostnim programom in zabavnim delom. V slavnostnem delu programa bodo poleg pozdravnih in slavnostnega govora ter kulturnega programa podeljena tudi občinska priznanja zaslužnim članom kolektiva. Zaradi finančnih in prostorskih omejitev se je odbor odločil, da bo proslava internega značaja — vabljeni bodo člani kolektiva, upokojenci Tosame ter predstavniki občinskih družbenopolitičnih in delovnih organizacij Domžal. V času od 1. do 15 septembra bodo v organizaciji komisije za šport pri sindikalni organizaciji in s sodelovanjem organizacije ZS MS razna športna tekmovanja. Ta tekmovanja bodo interna, torej samo v okviru DO med posameznimi oddelki, oziroma deli delovne organizacije in posameznimi člani kolektiva. Kulturni program, ki bo izveden na slavmoisitni seji bo pripravila komisija za kulturno dejavnost sindikalne organizacije s sodelovanjem organizacije ZSMS. Pri pripravi in izvedbi tega programa bodo sodelovali predvsem člani kolektiva. 60-letnici TOSAME bo posvetil posebno pozornost tudi uredniški odbor našega glasila; v kakšni obliki in na kakšen način, bomo pravočasno obveščeni. Tudi Industrijsko gasilsko društvo TOSAMA bo v počastitev našega praznika pripravilo in izvedlo posebno vajo. Kdaj in kako bo ta vaja potekala, še ni določeno. V letošnjem letu bo izvedenih tudi več akcij reklamno propagandnega značaja. Te akcije bodo izvedene predvsem preko komercialnega sektorja. Ob zaključku te informacije pa še priporočilo: Praznovanje 60-letnice naše de-delovne organizacije je naš praznik. Prav je, da se vseh aktivnosti v zvezi s praznovanjem udeležimo v čim večjem številu. Pri tem pa ni mišljena samo udeležba na zaključni proslavi ampak tudi v vseh predhodnih akcijah, pa naj bodo športna tekmovanja, priprava kulturnega programa ali pa organizacijske priprave ipd. O vseh podrobnostih praznovanja, ki sedaj še niso znane, bodo odbor za pripravo praznovanja in ostali izvajalci posameznih akcij, dali pravočasno ustrezne informacije. Majske obletnice Tretja obletnica Titove smrti Te majske dni najbolj boleče občutimo in se spominjamo 4. maja leta 1980, ko smo izgubili velikega voditelja Josipa Broza — Tita. Po tam tragičnem dnevu smo rekli »Tudi po Titu — Tito!«. In vsi ti dnevi preteklih let in vseh prihodnjih let naj bi pokazali, kako pošteno, odločno in vztrajno uresničujemo to svojo majsko zaobljubo. Josip Broz — Tito nam je s svojimi dejanji in mislimi, vselej usmerjenimi tudi v prihodnost, najbolj jasno pokazal pot, za katero smo se odločili in na kateri hočemo vztrajati. Naša trajna hvaležnost in spoštovanje do velikega Titovega dela, ki nam je omogočila doseči, kar imamo danes, bomo najbolje izpričali, če bomo našo zaobljubo, ki nas zavezuje, da ne stopimo s Titove poti naše revolucije, vsak dan in povsod oživljali z boljšim delom, doslednostjo, ne da bi omahovali pred težavami. Drčar Marta Prvi maj mednarodni praznik dela in simbol mednarodne solidarnosti delavskega razreda. Njegova zgodovina se je začela v Chicagu leta 1886, ko so delavci postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, pravico do odmora in pravico do kulturnih dobrin. Policija je povzročila krvav spopad in pet delavcev je bilo obsojenih na smrt. Na prvem kongresu II. interna-cf°naJe v Parizu leta 1889 je bilo sklenjeno, da se vsako leto v spojin na čikaške delavce prvega ma-P1 organizirajo množične demonstracije in stavke. Proslava je tako Postala oblika razrednega boja. Prv praznovanja so bila pri nas y N.iobljni, Novem Sadu, Zagrebu e . I!i90, kjer je sodelovalo več tisoč ljudi. Prvi maj so praznovali tudi pri P‘‘s _rnecl NOB ter zaporniki v taboriščih in celo v zasedenih mestih iprvomajske demonstracije v Ljub-Jjam leta 1943). Deveti maj Praznujemo kot dan zimage v spo-™'n, na ratifikacijo brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil, ,1 le bila dne 7. 5. 1945 podpisana v Reimsu. Takrat so si narodi sveta sveča-o zagotavljali, da nikoli več ne .bo dopustil česa podobnega, kot I® bila ta vojna. Toda vojni kresi s® vse do sedaj vžigajo zdaj tu zdaj tam. V. V. Gospodarski načrt za leto 1983 Že vsa zadnja leta ugotavljamo za vsako plansko leto posebej, da se obeta kot izjemno težko, odločilno, prehrano. Ista ugotovitev velja tudi za leto 1983. Realnost takšne trditve je podkrepljena z dejstvom, da zaradi izredno težke in nejasne gospodarske situacije v naši državi vse do danes še niso znani vsi osnovni parametri potrebni za izdelavo letnega gospodarskega načrta posameznih gospodarskih subjektov. V takšnih okoliščinah je bil izdelan GN za leto 1983 za DO Tosama in zato ni čudno, da bo tudi ta pomembni akt na nek način nosil pečat negotove splošne gospodarske situacije. Ker so se splošnim gospodarskim problemom pridružili še nekateri specifični — notranji Tosaminii problemi, je bilo potrebno vzporedno z izdelavo letnega GN rešiti še kopico vprašanj, ki so se pojavila kot rezultat določenih zaključkov v različnih fazah planiranja. V tem sestavku bomo zato lahko le nanizali nekaj osnovnih značilnosti GN za leto 1983, saj bi podrobnejša obravnava vseh pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na GN, zavzela preveč prostora. Na prvem mestu je potrebno omeniti problem cen. Znano je, da so cene končnih proizvodov trenutno zamrznjene. Načelno so zamrznjene tudi cene repromaterialov, toda vsi glavni dobavitelji se zavedajo svojega monopolnega položaja na domačem trgu in nam na različne načine dražijo repromateriale s pripombo »plačajte, ali pa ne dobite«. Če v takšne tihe podražitve ne bi privolili, ne bi dobili potrebnih osnovnih repromaterialov in posledice bi bile jasne: ustavitev proizvodnje. Ker so naše prodajne cene na drugi strani pod strogo kontrolo, teh podražitev enostavno ne moremo nadoknaditi s povečevanjem naših prodajnih cen. Zaradi padanja vrednosti dinarja se dražijo tudi uvozni repromateriali, česar prav tako ne moremo kompenzirati s podražitvijo svojih izdelkov. Posledica vsega tega je, da nam pokaže planska bilanca uspeha, ki upošteva dražji repromate-rial in obstoječe prodajne cene, očitno izgubo. Dokler ne bodo potrjene višje cene naših izdelkov, se bo ta izguba kazala tudi v perio-dičniih obračunih. Z ozirom na to, da trenutno imamo realne možnosti za to, da dobimo potrjene nove cene nekje v drugem četrtletju, smo v planu predvideli, da bodo od junija dalje naše prodajne cene v poprečju višje za 19 °/o. S takšno podražitvijo bodo naši finančni rezultati ob koncu leta predvidoma na isti nominalni ravni kot leta 1982, kar seveda pomeni, da bodo realno bistveno slabši. Naslednja skupina vprašanj, ki je ovirala oblikovanje GN za leto 1983, zadeva zunanjetrgovinsko problematiko. Za ilustracijo naj povemo, da niti danes, ob koncu aprila, še ni jasno, s kolikšnim deležem doseženih lastnih deviznih prilivov bodo lahko razpolagali izvozniki v letu 1983. Ker DO Tosama proizvaja izdelke, ki so pomembni za oskrbo prebivalstva, sodi med tiste DO, ki imajo v zvezi z ZT problematiko nekoliko privilegiran položaj. Ta se kaže v tem, da smo »že« v marcu izvedeli, da bomo lahko od doseženih deviznih prilivov sami izkoristili 75 %. Kljub temu pa nam to dejtsvo ni v kdove kako veliko pomoč, ker po drugi strani ne smemo izvažati kolikor bi hoteli, saj smo v prvi vrsti dolžni oskrbovati domače tržišče. Izvoz, ki je predviden v GN za leto 1983, je zato predviden le v tolikšni višini, ki ne bo prizadela domačega trga, zato lastni planirani devizni prilivi ne bodo zadoščali za pokrivanje vseh uvoznih potreb. Potrebno je bilo predvideti še dodatna intervencijska devizna sredstva v višini cca 1.700.000 $, za kar pa še nimamo nobenih garancij, da jih bomo tudi dobili. Največjo postavko na strani deviznih odlivov predstavlja devizna participacija, ki jo zahtevajo domači dobavitelji (cca 2.200.000 $). Devizno bilanco, kot je prikazana v GN za leto 1983, lahko obravnavamo v celoti kot realen prikaz dejanskih potreb in le deloma tudi možnosti, kajti edina negotova postavka so planirana intervencijska sredstva. Če jih ne bo, potem tudi ne bo možno uresničiti proizvodnega plana. Spregovoriti moramo še o enem pomembnem sklopu vprašanj, ki so zahtevala v času oblikovanja GN za leto 1983 posebno pozornost in veliko dela: to so vprašanja, ki zadevajo ukinitev proizvodnje cigaretnih filtrov, osvajanje novega proizvodnega programa v TOZD Filtri in vspostavitev prihodkovnih odnosov med obema TOZD. Z ozirom na nizek odstotek pravic do lastnih deviznih prilivov, so se bistveno zmanjšale možnosti nadaljnje proizvodnje cigaretnih filtrov, ki vsebujejo 70 — 80 °/o uvoznih surovin (odvisno od prodajne cene). Zato je bil izdelan program preusmeritve proizvodnje TOZD Filtri. Preusmerili naj bi se v glavnem na konfekcioniranje izdelkov iz netka-nega blaga, izdelavo gipsnih ovojev in proizvode medicinske plastike. Glavnina zaposlenih v TOZD Filtri bi se ukvarjala s konfekcio-niranjem netkanega blaga, kar je delovno zelo intenziven program. Ker je bila proizvodnja cigaretnih filtrov nasprotno zelo avtomatizirana, je razumljivo, da se bo produktivnost zaposlenih v TOZD Filtri v letu 1983 bistveno znižala. Sprememba proizvodnega programa pa je rodila še eno posledico — obsežno prihodkovno povezanost med TOZD Filtri in TOZD Saniteta. To je terjalo nove — posebne rešitve v spremljanju poslovnega procesa, ki se odražajo tudi v Gospodarskem načrtu. Težavno pri tej stvari je to, da vsega 5 — 10 % od celotne vrednosti proizvodnje DO Tosa-ma, ki se odvija na osnovi prihodkovnih odnosov, zahteva več evidentiranja in preračunavanja kot pa preostalih 90 — 95 °/o proizvodnje DO Tosama. Omenimo naj še to, da rezultati, ki izhajajo iz GN za leto 1983, napovedujejo težko likvidnostno situacijo v TOZD Saniteta, v TOZD Filtri pa obratno, ker zožujejo obseg svojega poslovanja in se jim zato sproščajo sredstva v likvidni obliki .Iz tega izhaja tudi plan investicij, ki predvideva v TOZD Saniteta minimalna vlaganja (komaj 15.484.000 din čeprav bi bila potrebna bistveno večja!), v TOZD Filtri pa je predvidena poleg nekatere strojne opreme (1.282.500 din) še izgradnja novih proizvodnih prostorov za izdelke iz netkanega blaga (30.000.00 din) in izgradnja proizvodnega objekta za izdelavo Sadrona gipsnih ovojev (38.346.000 din). Kar zadeva osebne dohodke, lahko ugotovimo le-to, da slabe napovedi iz GN za leto 1983 hkrati napovedujejo (oziroma pogojujejo) tudi minimalno rast sredstev za OD. Zavedati pa se moramo, da bo dejanska rast naših OD odvisna od dejanske uspešnosti našega dela ^produktivnosti, ekonomionosti, rentabilnosti) in da je torej usoda gibanja OD v DO Tosama, neglede na plan, popolnoma v rokah vseh nas, ki delamo v Tosami. Marjan Mlakar Priprava na nadaljno gradnjo kanalizacije v KS Vir in KS Radomlje Leta 178 so se občani KS Vir in KS Radomlje na referendumu odločili, da s krajevnim samoprispevkom pristopijo k izgradnji kanalizacije na območju teh krajevnih skupnosti. K tej akciji so poleg Samoupravne komunalne interesne skupnosti (SKIS) pristopile tudi delovne organizacije, ki obratujejo na tem območju. Samoprispevek je bil uveden za dobo 5 let. Tudi delovne organizacije so se obvezale, da bodo združevale sredstva v obdobju petih let in sicer po 2.000 din na leto na zaposlenega. Petletni program je predvideval, da bo s tako Zbranimi sredstvi zgrajene 17.166 m kanalizacije. De- jansko je bilo v tem obdobju zbranih 63.527.946 din zgrajene pa je bilo 13.126 m kanalizacije ali 76 % predvidenega programa. Vzrokov za neizpolnitev plana je več, glavni pa je v izredni rasti cen gradbenih storitev. Glede na to, da so sedaj zgrajeni predvsem primarni vodi kanalizacije, ki še ne omogočajo normalno koriščenje vseh naprav, zgrajenih za zbiranje in čiščenje odspadnih voda, so se vodstvi KS Vir in KS Radomlje ter SKIS Domžale odločili nadaljevati akcijo zbiranja sredstev in izgradnje kanalizacije. V ta namen so navedeni organi- zatorji akcije pripravili poseben program, ki je prvotno predvideval izpolnitev prvotnega v letu 1978 zastavljenega programa in tudi delno razširitev le-tega. O tem osnutku programa smo razpravljali tudi v naši delovni organizaomj v mesecu marcu na sestanku, na katerem so sodelovali predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter vodstvo TOZD in DO. Na tem sestanku smo sprejeli sklep, da priporočamo pripravljalcem programa, da ga zaradi težke gospodarske situacije skrčijo na obseg iz leta 1978. Ta predlog je bil pri izdelavi končnega programa delno upioštevan. Osnovne značilnosti tega programa so: — vrednost celotne investicije 86.632.898 din — s prispevkom SKIS in samoprispevkom občanov se bo zbralo 60.309.448 din — prispevek delovnih organizacij (Helios, Papirnica, Induplati in Tosama) naj bi znašal 26.323.450 din — sredstva se bodo zbrala in investicija realizirala v obdobju 5 let — DO naj bi sredstva prispevala po ključu 2.000 din na zaposlenega na leto za dobo 5 let ali pa v prvem, to je 1983 letu 1.650 din na zaposlenega, v naslednjih letih pa naj bi se ta znesek povečal po stopnji 10 % tako, da bi v letu 1987 znašal 2.416 din na zaposlenega; — v programu je upoštevana 30 % letna inflacija gradbenih stroškov, kar naj bi zadostovalo, da bo predvideni program dejansko v celoti realiziran; — o krajevnem samoprispevku se bodo krajani KS Vir in KS Radomlje odločili na referendumu, ki bo 8. maja; — sredstva SKIS so določena in zagotovljena v planih te skupnosti; — v naši delovni orgnaizaciji pa bodo o tem odločali delavski sveti. Ob razpravi o pristopni Tosame k tej akciji je bilo izpostavlejno tudi vprašanje, iz katerih sredstev bi ali bomo plačevali predvidene prispevke. Obstojata dve možnosti. 1. Iz sklada skupne porabe. Ta varianta v letu 1983 ni možna, ker smo sklad skupne porabe oblikovali in tudi sredstva razdelili ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1982. Pa tudi če bi to lahko še izvedli je iz praktičnih razlogov nemogoče, ker je ta sklad tako omejen, da je že za tekoče potrebe skoraj premajhen. 2. Iz sredstev za investicije — Tudi ta sredstva je treba izločiti iz razpoložljivih investicijskih sredstev in jih namensko opredelili v letnem investicijskem planu. Predlagatelji oziroma izvajalci programa dopuščajo možnost, da delovne organizacije, ki v tekočem letu ne bodo mogle prispevati predvidenega zneska, to lahko storijo v naslednjem letu s tem, da se višina prispevka poveča za % podražitev gradbenih del. Edvard Peternel zreda. Naj tisti, ki ne delajo, ne bodo užaljeni, saj imajo svoj praznik tako ali tako vsak dan. »Dobimo se ob desetih«, vendar je bilo na prostoru letnega gledališča Studenec ob deseti uri živahno kot v čebeljnaiku. Priprave za sprejem vseh, ki so si s svojim delom zaslužili vabilo na srečanje, so bile v polnem teku. Skupina zagnanih sindikalistov je vedela, kakšna odgovorna naloga je pred njimi. Staknili so ne enkrat svoje glave in Praznovali smo 1. maj V družbi je prijetno! Dolgo je že tega, ko so si delavci prvič izborili svoj dan, to je dan ' ^ve.l° ie tisto, ki vodi vse niti našega življenja. Žal teh niti v rokah ne držijo vedno tisti, ki delajo, temveč tisti, ki imajo od dela korist, talko je bilo žal že nekoč, po malem še tudi danes. Tosamovdi smo že lansko leto proslavili s tovarniškim piknikom Praznik dela 1. maj. Mnogi so skeptično gledali na srečanje delovnih Judi na Studencu, vendar je bilo Kasneje mmogokateremu žal, da se ega srečanja ni udeležil. Upravičeno, saj je bilo tudi poleg vseh dobrot, ki jih lahko ponudi gostinec, Polno vtisov ljudi, ki so opazovali Potek procesa napredka Tosame, to c ®ila 'naših staršev, dedov in banic. Čeprav starost nekoliko odriva iz. naše vsakdanjosti, vendar je dej-st.yo> da so naši predhodniki postavili temelje, na katerih lahko sedaj mi gradimo. Pozdravni govor predsednice KOOZS Tudi prvomajski praznik, na katerem naj bi se srečalo in izmenja-/° vtise kar največ Tosamovcev, *'e*1 'iudi verjetno ne bi bil mogoč pogled nazaj in upi za delo vnaprej. Pa naj bo dovolj za nazaj, Poglejmo, kako smo se imeli v letu 83-tem na drugem tradicionalnem srečanju Tosamovcev v počastitev delavskega praznika na Studencu. Nevedež bo vprašal, kako pa? .barno en odgovor je: Enkratno! Za-res enkratno smo proslavili naš de- lavski praznik, ob katerem smo spontano lahko pozabili na vse težave, ki nas tarejo vsak maš delavnik. Medsebojno smo se pogovorili o trenutnih težavah, ki nas tarejo doma, celo toliko smo se potrudili, da smo pogruntaii, kar v tovarni ni tako, kot bi si želeli. To zadnje smo si želeli sicer bolj potiho, vendar bilo je iz srca. Vendar pustimo to, danes je na vrsti praznik, praznik delavskega ra- »pogruntali«, da za zadovoljstvo vseh ni dovolj samo poln krožnik in kozarec. Zatorej so poskrbeli še za več. Družabne igre in obtolčena ko« lena tekmujočih so bila samo predigra glavni atrakciji, to je tomboli. Organizirana je bila po normativih vseh javnih prireditev, dobitki, namenjenim vsem prisotnim, pa enkratni. Pri poteku žrebanja je bilo slišati precej klicev kot: fuj govornik, pokliči mojo številko ipd. Bil Zasluženi počitek po plesu sem tarča podkupovanja, lepih pogledov in prošenj. Žal pa sta bili sreča in 'komisija za mano trdni v svojih odločitvah. Ponovno se je pokazalo, da imajo srečo na tomboli spet tisti, ki jo že 'imajo v vsakdanjem življenju. Naša tombola je bila samo medij, s katerim bi vse razvedrili, da bi jim vsaj za leto dni ostalo praznovanje 1. maja — delavskega praznika v živem spominu. Prepričani smo, da smo v tem uspeli, saj nam je pri tem pomagal ansambel Tineta Stareta, našega sodelavca. S svojimi prvimi vižami nas je .pripravil, da smo komaj čakali naslednjih. Da so bili zadovoljni tisti, ki so želeli pokazati svojo hrabrost v sodelovanju v več ali manj šaljivih igrah, so poskrbeli Marjan in njegovi. Tek v vrečah je poskrbel za zabavo in odrgnjena kolena tekmovalk in tekmovalcev. Mati narava je bila tista, ki je vtaknila svoje prste v zabavo Tosa-movcev, saj je na višku razpolože- nja udeležencev srečanja postregla z grozečimi oblaki in vetrom, iz katerih so se izcimile prve kaplje. Lete niso pregnale plesalcev, .ki so vneto migali ob Tinetovih melodijah, šele krepak naliv jih je pregnal s prostranega plesišča. Žal je bil ta naliv za večino konec srečanja Tosamovcev. 1. maj se je z mnogimi dežnimi kapljami poslovil od nas. Prepričan sem, da samo za ta dan, ostal pa nam bo kot enkraten doživljaj v spominu najmanj leto dni, do takrat, ko se bomo ponovno Srečali. Ne samo kot gosti, temveč kot udeleženci v pripravah, da bi 'bilo naše srečanje še lepše. Naj končam z mislijo našega že upokojenega glavnega direktorja tov. Bajca. Takole mi je rekel ob stisku roke: »Tone, obdržite na vsak način to, kar imate. Tosama bo vzgled drugim, vsi bodo spoznali, da je dober odnos med delavci pogoj za uspeh cele družbe.« Tone Stare Veselje ob pečenju na žaru VILJEM DOLENC Odpadki sekundarna surovina Pred gospodarsko in družbeno stabilizacijo, ko smo živeli dosti bolj brezkrbno kakor sedaj, smo tudi pomešali pojma odpadek in smet. V strokovnih spisih je to urejeno tako, da za uporabne odpadke rabijo besedo — drugotne ali sekundarne surovine, medtem ko so (zaenkrat) neuporabni odpadki — smeti. Že v zametku naše tovarne v Ljubljani, nato na Količevem pa v Mekinjah pri Kamniku in nato na Viru, so bile sekundarne surovine eden glavnih virov dohodka, saj je iz njih narejena (med drugim!) tudi vata, kot na kratko imenujemo beljena bombažna vlakna po mika- nju na mikalnem stroju. Izdelava sanitetne in nekoliko higienske vate iz sekundarnih surovin — po starem iz odpadkov, seveda ni naš izum. Stirokovnjaki so že pred mnogimi leti zapisali, da se manjvredni bombaž in odpadki uporabljajo kot surovina v sanitetni industriji. To so: SLABSl BOMBAŽ, ki je bolj smeten, kratkovlak-nat, obarvan in nezrel; IZCESEK to so izčesana kratka vlakna dobljena na predilniških česalnih strojih; STRIPS se nabira na čistilni oblogi bombažnega mikalnika; BA-TER (ali OTEPALNIK) je zelo slaba vrsta sekundardnih surovin, ki nastane pri otepanju surovega bom- baža; LINTERS je ime za bombažna vlakna, pridobljena po drugem odzrnjevanju vlakenc od bombažnega semena, zato je pogosto poln bombažnih semen; najslabše odpadke ali smeti od POMETA in še slabše iz ČISTILNIH komor pa so v zadnjem času začeli uporabljati za briketno kurivo. Medtem ko iščemo izdelek, ki bi bil dohodkovno tako privlačen, kot so bili pred leti cigaretni filtri, pozabljamo, da tak artikel že imamo. To je naša vata. Potrebno pa je^ v ta namen tudi nekaj vložiti. Mešanje, čiščenje, obdelava sekundarnih surovin so naloge, ki bi jim morali posvetiti svojo pozornost in finančna sredstva. Korist od tega bi imeli vsi! Naša sedanja usposobljenost za to nalogo je slaba. Belilnica, ki ima za samo beljenje sodobno tehnologijo ima precej izrabljene stroje, mikalnica pa zastarele stroje po tehnološki plati in po letih gradnje. Tisto kar nam pa najbolj manjka, je priprava pred beljenjem. To je izdelava mešanice, ter čiščenje in mešanje odpadkov. Prav pri tem pa je naj večji zaslužek, saj lahko iz »slabega« delamo »dobro« to je ravno obratno kot delamo sedaj. Pred leti smo popolno čistilnico BEFAMA iz Poljske postavili najprej po kosih na dvorišču, potem pa razbili in poslali na ODPAD. Leta 1982 smo odpeljali na čiščenje (na podobnih strojih 3) pretežno v Maribor delno pa v Ljubljano: 11.618 kg bater 3.570 kg izčesek 11.970 kg linters 86.666 kg štrips 113.666 kg skupaj Tem sekundarnim surovinam so odstranili rastlinske primesi bombažne rastline, ter računali 11 din za kilogram očiščenega materiala. Plačali smo 1.251.371,00 din. Čiščenje za naše potrebe je manj zahtevno, saj z njim želimo odstraniti le dele rastlin med vlakni. Teh delov beljenje s peroksidom v belil-nici ne odpravi niti jih kopel ne obeli. Čiščenje za predilnice pa je bolj zahtevno, saj mora odstraniti tudi kratka vlakna. Več kot žalostno je, da niti iz odličnega predilniškega bombaža ne moremo narediti res dobre sanitetne vate, KER NIMAMO ČISTILNIH STROJEV. Imajo pa te stroje in kupujejo še nove v Surovini iz Maribora in v Dinosu iz Ljubljane. Oni delajo za nas in služijo zaradi naše neiznajdljivosti, saj smo na primer v letošnjem letu pri Dinosu zakupili eno izmeno njihovega čistilnega stroja! Večkrat se zgodi, da moramo zaradi smeti (po beljenju so to rumeni delčki rastlin) uporabiti zvitke beljenega bombažnega runa (iz odličnega bombaža) namesto za sanitetno vato — za cenejšo higiensko vato. Za odpadek in zmanjšani dohodek pa krivimo oddelek. Iz skladišča surovin dovažamo bale bombaža naravnost v prostor okrog strojev takoimenovane čistilnice surovega bombaža (saj pravih intenzivnih strojev za čaščenje tam ni). Tu torej ni nobenega ustreznega odlagališča. Po raztovarjanju ostane asfalt postlan z bombažem in šele dež ga odplavi. Mi v oddelkih pa smo seveda zopet brez krivde krivci zaradi prevelike količine odpadkov. Viktor Pavšek se je dolga leta Prizadeval za prostor, kjer bi lah-ko izdeloval mešanice, kot je to navada v svetu in tudi v Jugoslaviji. Lez leta je bil objekt zgrajen (mar- Predstavljamo vam: Tehnološka Ker se ukvarjamo z razvojnimi nalogami, bi bilo bolj prav, da bi Sl' imenovali razvojna služba. Trenutna zasedba v naši službi je naslednja: vodja tehnološke službe, dva tehnologa in tehnolog — pripravnik. Razvojne naloge imamo razdeljene po posameznih področen. S to zasedbo vsa področja niso Pokrita, zato bi morali razvojno službo okrepiti. Kadrov imamo v 1 osami dovolj, samo razporediti bi im bilo treba prav in zaposliti z nalogami, za katere so usposoblje-fh' Razvojni službi pa bi bilo potrebno omogočiti več strokovnega usposabljanja, saj samo za mizo ne moreš narediti nov izdelek, ne nov tehnološki postopek. Naš program dela zajema vpeljavo tehnoloških postopkov, izdelavo novih izdelkov, zamenjavo uvoženih surovin z domačimi, uva- Helena Breznik — vodja službe sikdaj nenamensko uporabljen kot skladišče!) a kmalu odvzet in preurejen za izdelavo mavčevih ovojev. S tem je bila kot je bilo že povedano odvzeta možnost izdelave mešanic, ki so pogoj za kakovost, obenem pa ponujajo možnost velikih dohodkov sposobnim strokovnjakom in njihovim kolektivom. Ce bi se odločali na osnovah temeljito analiziranega pa čeprav le ocenjenega pričakovanega dohodka, kar žal ne delamo, bi se naložba v čistilnico in mešalnico pokazala kot najbolj donosna naložba. (nadaljevanje) služba Pavla Kamin — tehnolog Milica Bučar — pripravnica Danica Merkužič — tehnolog janje nove tehnološke opreme in sodelovanej pri kreiranju nove embalaže. V letošnjem letu bo veliko dela na novem oziroma nadomestnem programu za TOZD Filtri, kjer bodo vpeljani oziroma so v teku novi izdelki za medicino, realiziran pa bo tudi projekt sadrone. Največje dela pa bo z izdelavo projekta za rekonstrukcijo čistilnice in belilnice, s katero moramo ne samo povečati kapacitete, pač pa izboljšati čistilni učinek slabših vršat bombažnih surovin za izdelavo sanitetne vate in izdelkov iz nje. V tkalnicah pripravljamo elaborat za pletilne stroje, trakotkal-ske stroje in ureditev pripravljalnice v smislu povečanja kapacitet snovanja. Helena Breznik, dipl. ing. Štmljenje 3. maja je praznoval petdesetletnico KOVAČ JANKO. Rodil se je v Krtini. V družini je bilo deset otrok. Doma so imeli nekaj zemlje, tako da jim dela ni manjkalo. Janko je prišel v Tosamo leta 1948, ko je začel z dveletno učno dobo. Že kot otrok je dobro poznal Kocjančiča in tovarno. V času vojne je nosil iz tovarne veliko materiala za partizane; tako mu tovarna ni bila tuja, ko je v njej začel delati. »Najprej sem delal v tkalnici gaze. Takrat je bilo v oddelku 56 strojev, delalo pa nas je 20 delavcev. Tkalke so takrat delale na 4 statve. Tu sem delal do leta 1954, potem pa sem šel na odsluženje vojaškega roka.« Janko je takrat z delovno organizacijo prekinil delovno razmerje in se je po odsluženju vojaškega roka zaposlil v DO Induplati. »V Tosami sem ponovno začel delati leta 1959 in sicer na delovnem mestu vodja izmene v tkalnici. Delali smo na tri izmene. Leta 1964 sem šel delat v tkalnico »Zvezda« in sem delal tam vse do takrat, ko je bila zgrajena nova tkalnica. V tkalnici »Zvezda« sem delal na statvah Piccanol, delali pa smo na tri izmene. Leta 1978 pa smo se preselili v nove oddelke tkalnic.« Janko je delal tudi v Studi, kjer je imela Tosama obrat. Pravi, da je bilo včasih drugače, kot je sedaj. Organiziranih je bilo veliko strokovnih ekskurzij, katerih sedaj ni. »Tudi disciplina je bila včasih boljša. Do vodilnih delavcev smo Upoko jitev V aprilu se je upokojila KOVIČ REZKA. Rojena je bila leta 1928 v Gornji Radgoni. V družini jih je bilo devet otrok, zato je morala Rezka že kmalu od doma. Najprej je nekaj časa delala kot udarnica, potem pa se je leta 1949 presdllia v Domžale in se zaposlila v TOSAMI. Kmalu se je poročila, rodilo se ji je pet otpok, dva sta ji umrla, trije pa še živijo. Njeno prvo delovno mesto je bilo v belilnici, nato je nekaj časa delala v konfekciji in nazadnje v mikalnici. Za pet let je prekinila delovno razmerje zaradi otrok. Po petih letih pa se je zopet zaposlila v TOSAMI in sicer je prišla na bivše teče imeli več spoštovanja. Takratni direktor Bingold je vsak teden delal obhode po tovarni, pa tudi ponoči je prišel velikokrat kontrolirat delo.« Janko ima v tkalnici najdaljši delovni staž. Vseskozi se s sodelavci in sodelavkami dobro razume. Janko si želi, da bi bilo dovolj dobrega in kvalitetnejšega materiala ter da ne bi prihajalo do zastojev v proizvodnji. Želimo mu še veliko lepih in zdravih let in mu ob prazniku iskreno čestitamo. K. iN. delovno mesto v mikalnioi. Tu je ostala vse do upokojitve. S sodelavkami in sodelavci se je vseskozi zelo dobro razumela, tudi z delom je bila zadovoljna. Sedaj, ko je upokojena ji dela ne bo manjkalo. Posebno pozornost bo posvetila možu, ki je bolan; je pa še dosti drugega dela, ki ga je treba postoriti. S sej samoupravnih organov Samoupravno sporazumevanje — Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o združevanju deviznih sredstev s Topličanko Pro-kuplje. — Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o oskrbovanju občanov s sanitetnim materialom v letu 1983 na enotnem jugoslovanskem tržišču. Za podpisnika je bil imenovan tov. Edvard Peternel. — Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne počitniške skupnosti Domžale. Sprejme se Statut Samoupravne počitniške skupnosti Domžale. Delegata Samoupravne počitniške skupnosti Domžale za Tosamo sta tov. Limoni Anka in tov. Repac Marjana. — Sprejme se sklep o odobritvi 4.591.025,67 din za obdobje od 1. 1. 1983 do 31. 3. 1983 na podlagi obračuna o delitvi skupnega prihodka v skladu s SaS o trajnem poslovnem sodelovanju in udeležbi pri skupnem prihodku ter Aneksu k temu sporazumu z DO Incel Banja Luka. — Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne interesne energetske skupnosti za območje občin Domžale in Kamnik. — Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o oblikovanju konference delegacij občine Domžale za delegiranje skupnih delegatov v zbor uporabnikov skupščine Samoupravne interesne energetske skupnosti za območje občin Kamnik in Domžale. Investicijske zadeve — Odobri se uporaba sredstev za nakup namiznega kalkulatorja za potrebe proizvodnje TOZD-a Filtri v znesku 19.000,00 din. — Odobri se uporaba sredstev za nakup in namestitev telefonske centrale v končnem znesku 1.994.252,00 din. — Odobri se uporaba sredstev za nakup ročne, električne krožne žage v znesku 13.979,00 din. — Odobri se uporaba sredstev v znesku 434.090,00 din za nakup kratkohodnega skobeljnega stroja za potrebe mehanične delavnice. — Odobri se uporaba sredstev za usposobitev prostora za arhiv v znesku 282.000,00 din. finančne zadeve — Delavski svet TOZD Saniteta v znesku din 897.778,69, delavski svet TOZD Mitri v znesku din 527.266,81 in oba skupaj iz sklada skupne porabe v znesku dim 30.544,00 prenašata vrednost osnovnih sredstev na TOZD Čistilna naprava Domžale — Kamnik. ^ za podpis pogodbe se pooblašča tov. Edvarda Peternela. ~ Delavska sveta TOZD Filtri in DSSS sta sprejela sklep o ugotovitvi skupnega dohodka ter njegovemu obveznemu združevanju v sklade banke kot sledi: na ostlovi uporabe — TOZD Filtri 52.002,60 ~ DSSS 910,25 na osnovi združevanja — TOZD Filtri 185.465,75 ~ DSSS 11.163,20 udeležba v skupnem dohodku skupaj: — TOZD Filtri 237.468,35 ~ DSSS 12.073,45 Ker delovna skupnost skupnih služb nima poslovnega sklada in zato ne more združevati sredstev sklada banke, se mora njej pripadajoči znesek oz. delež iz skupnega dohodka razdeliti na obe TOZD (ključ za leto 1982 je: TOZD Filtri 14,5% in TOZD Saniteta 85,5 %) ter obvezno združiti v rezervni s klad in sklad osnovnih sredstev preko obeh TOZD. Delovni čas Člani skupnega delavskega sveta 0 na seji dne 14. 4. 1983 obravna-au problematiko v zvezi z uvedbo novega delovnega časa in v zvezi s tem sprejeli naslednji sklep: „ Delegati Temeljne delegacije zhx>ra združenega dela DO TOSA-"»j na Zboru združenega dela skupščine občine Domžale 'izposta-vijo naslednje predloge in pripom-De> ki se nanašajo na uvedbo no-ve§a delovnega časa: Delavci se na delo im iz dela vozimo v nemogočih razmerah, kar Je posledica enotnega začetka dela v DO, šolah in ustanovah. Ni redek primer, da avtobusi zaradi prenatrpanosti pustijo na-SG delavce na avtobusnih postajah. Menimo, da je s poenotenjem delovnega časa prišlo do nemogoče prometne konice in je glede na dejstvo, da ni mogoče Povečati število avtobusov na obstoječih relacijah, potrebno Premakniti pričetek dela ustanov in šol na kasnejši čas. V zvezi z uvedbo novega delovnega časa se pojavlja problem zaposlovanja mladine do 16. leta starosti v popoldanski izmeni. Ta mladina po sprejetih določilih Zakona o delovnih razmerjih ne sme delati v času od 22. — 23. ure. To nam moti normalen Potek proizvodnje. — Ob uvedbi novih avtobusnih voznih redov je otežkočen prihod na delo in iz dela ob sobotah. — Naši delavci iz oddaljenih krajev (Limbarska gora, Peče, Du-ipeljne, Zlato polje, Obrše, Češnjice) se ob tem spremenjenem času vračajo z dela v izredno poznih urah. Še večji pa bo ta problem jeseni, če bomo ostali na istem začetku in koncu delovnega časa. — Naslednji problem s katerim se srečujemo je nespremenjen delovni čas pošt, bolnic in podobnih ustanov. To nam povečuje izhode med delom, ker delavci ne morejo opraviti obiskov oz. se posluževati uslug ustanov izven delovnega časa. — Infonmativnost o dogodkih do- ma in po svetu je ob spremembi delovnega časa padla, ker radijske hiše časa osrednjih dnevnih infonnativnih oddaj niso spremenile. Ob vseh teh težavah predlagamo delavci TOSAME, da se v občini enotno dogovorimo o zmanjšanju prometnih konic s prerazporeditvijo začetka dela v ustanovah, šolah in DO. V kolikor pa teh težav ne bo mogoče odpraviti, pa delavci TOSAME predlagamo, da se vozni redi spremenijo in prilagodijo začetku dela ob 6. uri. Ker menimo, da ta problematika ni prisotna samo v Tosami, predlagamo, da ustrezni organi obravnavajo navedena vprašanja in se problematika kot samostojna točka uvrsti na dnevni red. Korošec Nada Sindikalne vesti Na republiški Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so imeli delegati naslednje pripombe in predloge: — V zvezi s predčasno upokojitvijo predlagamo, da se zniža starostna meja na 45 oz. 50 let, odbiti % naj s izenači s % ostalih republik, v najslabšem primeru pa naj ne bo višji kot 1,5 %. Po dopolnjeni starostni oz. pokojninski dobi pa naj bi oseba, ki se je predčasno upokojila, prejemala pokojnino v višini 80 % od osnove. K tej točki so delegati predlagali, naj sindikat posreduje podatke o višini izplačevanja pokojnin oziroma o odmeri pokoj- ninske osnove po drugih republikah. — Glede neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti menimo, da bodo nastopile težave pri razporejanju delavcev na ustrezna druga delovna mesta, zlasti v delovnih organizacijah s specifično proizvodnjo. — Ne strinjamo se z odločbo, da naj bi po 1. 1. 1986 delovni invalidi uveljavljali svoje pravice v delovnih organizacijah. Predlagamo, da zato še naprej skrbi skupnost. — Do varstvenega dodatka naj bi bile upravičene tudi osebe, ki so se predčasno upokojile. — V pokojninsko dobo naj se všteje tudi zaposlitev pred 15 letom (nekdanji vajenci) in služenje vojaškega roka nad 15 mesecev. Korošec N. Regijska Tekstiliada V petek in soboto, 15. in 16. aprila je letošnji organizator DO Uni-verzale organiziral regijsko tekstili-ado v kegljanju na kegljišču Planika v Kamniku. Tekstiliade so se udeležili delav-vci iz DO File, Umiverzale, Svilanita in Tosame. Vse do konca se je bdi zagrizen boj, kdo bo letošnji udeleženec republiškega finala tekstilcev v kegljanju. Skupni zmagovalec je bila delovna organizacija TOSAMA. V posameznih disciplinah pa so bili doseženi naslednji rezultati: Za razvedrilo — moški 6 x 200 metov 1. TOSAMA 4841 2. SVILANIT 4704 3. UNIVERZALE 4392 — moški borbene igre: 1. TOSAMA 785 2. UNIVERZALE 690 3. SVILANIT 680 — ženske 4 x 100 metov 1. TOSAMA 1392 2. UNIVERZALE 1387 3. SVILANIT 1330 Med posamezniki so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Štrukelj Marjan — Tosama 882 2. Svetle — Svilanit 857 3. Hafner Marjan — Tosama 856 Med moški pari pa so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Hafner-Strukelj — Tosama 1738 2. Kozole-Svetic — Svilanit 1653 3. Limoni-Prenar — Tosama 1576 Ženske posamezno so dosegle naslednje rezultate: 1. Korošec Mojca — Svilanit 379 2. Štrukelj Minka — Tosama 377 3. Orešek Katarina — Univerzale 356 V ženskih parih pa so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Stirukelj-Hafner — Tosama 725 2. Orešek-Osblin — Univerzale 712 3. Zabič-Ribič — Univerzale 685 V mešanih parih so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Štrukelj Marjan — Štrukelj Minka — Tosama 1259 2. Hafner Marjan — Hafner Mojca — Tosama 1214 3. Novak-Korošec — Svilanit 1190 Iz rezultatov je razvidno, da so se naši kegljači in kegljačice dobro odrezali. Zaželimo jim veliko podrtih kegljev na republiškem finalu, ki bo letos v Noveim mestu. Hafner Marjan RIBIČI MAS SAMO ŠC PR 22. 5. Križman Vida, 6. 6. Kve-°6r Vida, 26. 5. Moneta FrančiSka, '• 5. Pervinšek Marija, 19. 5. Prašnikar Ivanka, 29. 5. Rems Olga, 7. o- Smrekar Vida, 11. 6. Šorn Jeli-, va, 10. 6. Urankar Sonja, 26. 5. arc Mojca, 11. 6. Petrovič Breda, M- 5. Šlajmer Ani, Otroška konfekcija j*8- 5. Andrejka Marija, 13. 5. Gotar ^onja, 28. 5. Klemenc Franc, 5. 6. Klopčič Irena, 21. 5. Novak Hermina, 24. 5. Pichler Marija, 5. 6. Uran-kar Ivanka, 11. 6. Zupanc Marta, 6. Prašnikar Stanislava, Sanitetna konfekcija 23. 5. Barišič Ivanka, 5. 6. Ficko j0ra> 3. 6. Hribar Alojzija, 13. 5. aerak Ivanka, 13. 5. Jurak Zlata, 10. 5. Kovač Ivanka, 22. 5. Lončar Majda, 17. g. Mislej Antonija, 22. 5. starbek Branka, 11. 6. Zajc Metoda, Tkalnica ovojev 22. 5. Bevc Amalija, 24. 5. Brenčič Marija> 29. 5. Kokalj Antonija, 9. o- Kos Marjan, 30. 5. Lekan Milica, n 6- Smrekar Frančiška, 20. 5. otrehar Pavla, Pripravjalnica 6. 6. Križman Alojzija, 17. 5. Rokavec Zofija, 26. 5. Uštar Marija, 4. 6. Svetlin Marjan, 17. 5. Borec Magdalena, Tkalnica širokih tkanin 6- Hudmal Ivan, 25. 5. Kos Franc, o. 5. Luiksiič Zdenka, 30. 5. Pevec Kancilija, 24. 5. Suša Vida, 18. 5. Anžlin Daniel, 14. 5. Poznič Marjan, Belilnica 14. 5. Gorjup Janko, 25. 5. Kokalj Filip, 24. 5. Pavli Janez, 25. 5. Pervinšek Avgust; Vlaknovinski oddelek 18. 5. Jasenc Jože, 20. 5. Krulc Feliks, TOZD FILTRI 30. 5. Bizilj Vida; DSSS 26. 5. Cerar Breda, 1. 6. Hafner Marjan, 23. 5. Vidmar Jože, 4. 6. Vodlan Srečo ing., 31. 5. Petek Franc, 30. 5. Jamnik Janez, 11. 6. Perko Marija, 28. 5. Florjančič Bogdan, 7. 6. Belcjan Franc, 10. 6. Novak Franc, 10. 6. Kerč Joži, 19. 5. Vodlan Vida, 6. 6. Rozman Janez, 25. 5. Štempihar Majda, 16. '5. Muhič Joži, 6. 6. Cerar Franc, 30. 5. Pevec Franc, 18. 5. Radkovič Vinko, 30. 5. Tratnik Janko, 13. 5. Gaberšek Ciril, 5. 6. Hafner Marija, 31. 5. Cvetkov-ski Boris, Urankar Srečko; PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO Nemec Aleksander — TOZD Filtri Oražem Malči — FRS Smrekar Lijana — Mdkalnica Zakeljšek Terezija — TŠT ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE Novak Ladislava — inv. upokojena Vidergar Angelca — za dol. čas Sever Matilda — upokojena Grošelj Rok — v JLA Kavka Anton — inv. upokojen RODILI SO SE: Arnuš Francu — hči Kos Martinu — sin ZAHVALE Ob izgubi mojega dragega očeta se najiepše zahvaljujem vsem sodelavcem v oddelku mikalnice in sindikalni organizaciji za darovano pomoč. Kveder Vida Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem sanitetne konfekcije za izraze sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti ter denarno pomoč. Obenem se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji za darovano pomoč. Pirnat Matej Prisrčno se zahvaljujem Osnovni organizaciij zveze sindikatov za izkazano pozornost v času moje bolezni. Pristan Kristina Sindikalni organizaciji se lepo zahvaljujem za obiske in denarno pomoč, ki sem jo prejela v času moje bolezni. Nežka Luhtar Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem pripravljalnice in tkalnice ovojev iskreno zahvaljujem za darilo, ki mi bo drag spomin. Zahvaljujem se tudi kolektivu Tosaime za knjižno darilo. Rozi Arnuš Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice lepo zavaljujam za prejeto darilo; delovni organizaciji pa za knjižno darilo. Kolektivu pa želim še mnogo delovnih uspehov. Kovič Terezija Ob smrti moje drage mame Ivanke Skubi se najlepše zahvaljujem sodelavcem pomožnih obratov za denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi oktetu TOSAMA za odpete pesmi. Skubi Nande VOJAŠKO POROČILO MUSI IM. MOŠKO IME ZNESEK NIKOL h. ČObELJIC MOŠKO IME AMFRIŠ. OJOJoJTč IGNJKT ITALIJI CKSOPM OBLIKA GIBANJA VODE NATRIJ DEL OBRAZA cmov MOČAN PRIIMEK IN IME ODDELEK Nagrade Za nagradno križanko iz prejšnje številke je prispelo 71 rešitev. Izžrebani pa so bili: 1. nagrada: PERVINŠEK Joži — mikalnica 2. nagrada: STUPICA Joži — mikalnica 3. nagrada: PAVLIC Ivan — DSSS Čestitamo! Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Marjan Poznič, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing, Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško