I w* _____ . -«N 4 Intervju: dr. Dušan Plut 7 Ustavazdaj!? 8 Crkavanje srbskega gospodarstva 10 Bata Životinja 13 RomanJakič -LDS 14 Kolumni 18 Bogatašina evropskem Vzhodu 22 Dnevnik dr. Petra Novaka 24 Fotolabor 26 Prešernove nagrade študentom 33 HenrikV. 36 Poststavkum 40 Art 42 GaryGray 43 Nevarnišarm New Yorka 46 Križanka MILITARIZIRANA ZUNANJA POLITIKA Vrvež v slovenski zunanji politiki, ki so ga povzročili vladni, strankarski in nadstrankarski ljudje ter skupščinska razprava o zalivski vojni, je pokazal, da slovenska zunanja politika ni "konsistentna". Za to lahko najdemo najmaj dva razloga: stratege ali strategijo. Ce predpostavimo, da so prvi načeloma povsem sposobni ljudje, se pri drugi reči - strategiji - bolj zaplete. Resda so strategi pri začrtovanju interesnih smeri na zemeljevidu omejeni s prehodnostjo časa, v katerem skušajo razglašeno samostojnost mednarodno pravno in »subjektno« uveljaviti. Medtem ko je končni cilj slovenske politike trdno zasidran v zavesti povprečnega Slovenca - pol-nopravno članstvo v novoevropski arhitekturi - so etapni cilji bolj ohlapno postavljeni. Najprej gre za vprašanje, ali je »jugoslovanska mednarodna skupnost« objekt slovenske zunanje politike? Če upoštevamo agitacijsko geslo »dlje od Balkana, bližje Evropi«, je odgovor negativen. Za vročičnimi izjavami pa je skrita diplomacija, ki sta je še najbolj vajena slovenski obrambni in notranji minister. S podpisom slovensko-hrvaškega obrambnega pakta sta »jugoslovansko mednarodno skupnost« prepoznala kot objekt zunanje politike. Ne bi se spuščali v ugibanja, ali je bila njuna akcija usklajena z Ruplovim ministrstvom. Dejstvo je, da sta prehitela vsaj dve instituciji: Ruplov resor, ki bi moral slovensko zunanje-politično strategijo predstaviti parlamentu in javnosti, ter sam parlament, ki mora to tudi potrditi. Zato vprašanje, kdo je Bavčarju in Janši dal bianco menico, ni samo novinarsko iskanje nekoga, ki je za neko rečjo. Gre za identlfikacijo ljudi, ki v imenu jutrišnje demilitarizacije že danes militarizirajo slovensko politiko. Branko Čakarmiš TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel. (061)319-496 telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika: Branko Čakarmiš. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 15 din. • Publkacija je obdavčena po 10. alineji 1. točke ter števivlke 8 Zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št.4/91). • Naslednja številka izide 4. marca 1991. V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje s indeksom kupijo Tribuno po ceni 5 dinarjev. pisma DUŠANA CUNJAKA LAŽNIVO PLJUVANJE_______________ Gospod Dušan Cunjak ni mogel iz svoje od laži sluzaste kože in mi v 1. letošnji številki Tribune spet "posveča svojo pozornost". Zaradi delbvnih obveznosti v tujini mi je omenjena številka Tribune prišla v roke šele pred dnevi, pa tudi zdaj bi ne imelo smisla odgovarjati njegovim mojstrovinam in se spuščati v razpravo s kreaturo njegovega kova, saj ni odgovoril na nobeno mojih trditev, ničesar zanikal ali se opravičil. Prav tako bi ne imelo najmanjšega pomena odgovarjati doveku, ki se je sam tako "reprezentančno" postavil v lanski 20. številki Tribune s pismom "Komisiji za oddajanje pos-lovnih prostorov v najem". Za osvežitev spomina samo citat: "... Novu smo vlast izabrali da b\ pored svega imala i pažnje do kulture...". Če pustimo ob strani pripetije v slovenski kulturi, potem bi bilo nujno zahtevati od "nove vlasti" vsaj to, da onesnaževalcev našega jezika, kakršen je gospod Cunjak, ne bi obravnavala v svojem resorju za kulturo, pač pa v nekem zelo zelo drugem. V že omenjeni 1. letošnji številki je Tribuna Cunjaku besedilo spet prevedla v slovenščino in ker je to besedilo polno novih laži, je pačnujno nekoliko resneje odgovoriti nanj. In to kljub temu, da bi bilo sicer treba s Cunjakom postopati v njegovem slogu; vslogu pretkanega lažnivca in spletkarja. Gospod Cunjak najprej navede, da ga blatim in pišem neresničnosti. Katere - tega seveda ne pove. Pravi, da je to tudi vse, kar znam, in da sem se njemu ponudil kot sodelavec pri knjigi, ki jo je imel namen izdati. Podla laž! Nikoli se Cunjaku nisem za nič ponudil, svoje sodelavce paveliko bolj selektivno izbiram. Resje, dasem se ob koncu aprila 1990, ko gospod Lojze Peterle še sploh ni bil mandatar za sestavo vlade, znjim, torej s prof. Peterletom, dogovoril, da bi začel o njem zbirati različne "drobce", ki bi morebitno izšli v knjižni obliki. Ta dogovor je potekal v "Bruc-baru" in takrat sva z gospodom Peterletom tudi okvirno določila vsebino in sodelavce. Glede na to, da sem s tedanjim predsednikom SKD objavil obširen intervju v Celovšem Zvonu že decembra 1989, najino sodelovanje ni bilo v ničemer sporno. Pogovar-jala sva se tudi o založniku. V igri je bilo nekaj založb, sam pa sem omenil Emonico, ki je malo pred tem izdala knjigi o Pučniku in Kučanu. To je bila kardinalna napaka - mea maxima culpa! Takrat seveda nisem vedel, kdo se "skriva" za Emonico. S to založbo sem torej stopil v stik, in sicer s človekom, ki se ga je navajalo kot direk-torja založbe. To pa ni bil Cunjak! Našim dogovorom se je gospod Cunjak pridružil v "Mensig-baru" šele konec avgusta 1990, torej štiri mesece za tem, ko je bila knjiga zasnovana! Zakaj Cunjak laže?! Odgovor je verjetno preprost: laže pač tako, da trdi, kako jaz lažem. Nadvse "zanimiv" je njegov prijem: "in ker je g. Koren trdil, da Peterleta osebno pozna še iz šolskih dni..." Res pa je tole: Nikoli nisem trdil, da predsednika Peterleta poznam iz šolskih dni, saj sva doma iz povsem različnih koncev Slovenije, pa tudi najini rojstni letnici se preveč ne ujemata in bi bilo absurdno, da bi trdil kaj podobnega. Toda gospod Cunjak si to upa zapisati! Res je tudi, da prof. Peterleta poznam že dobrih enaist let in da nikoli nisva bila sprta, zato ne bom zanikal, da sem morebiti kdaj rekel, da sva prijatelja. Cunjak piše, da "so minili trije meseci, rokopisa pa od nikoder". Sam dobro ve, da nisem samo jaz, marveč tudi on večkrat interveniral pri predsedniku Peterletu, da bi si vzel čas za dokončanje intervjuja za knjigo, saj sem del intervjuja že opravil in to kfjub temu, da si je upal Cunjak zapisati, kako se v treh mesecih s predsednikom sploh nisem srečal (!) Osebno ali po telefonu sem bil tedensko z njim v stiku in to je Cunjaku prav dobro znano. Prav dobro mu je tudi znano, da sem njega (torej Cunjaka); kakšna zabloda! s predsednikom osebno sez-nanil 11. septembra 1990 nasedežu Krščanskih demokratov. (Po tem srečanju mi jje Cunjak "zaupal", da verjetno Peterle ne ve, da je on Srb). Takrat je fotograf Marko Turk tudi fotografiral gospoda Peterleta in Cunjaka ob njunem pogovoru. To fotografijo je gospod Cunjak 26. novembra 1990 dal objaviti na naslovnici Tribune, ne da bi navedel avtorja fotografije in si je tako fotografijo prilastil. Prav tako Cunjak nič ne piše o tem, kako me je 31. oktobra obiskal in "izrazil željo", naj bi šel na uredništvo Tribune in "nekaj povedal" o knjigi. Temu sem nasprotoval, saj delam profesionalno in se uredništvom ne vsiljujem... Nato je gospod Cunjak "pojasnil", da si je v Tribuni objavo "reMame" in fotografije plačal. S tem me je seveda dokončno odbil. Ne vem, če si je objavo fotografije in prispevka, ki ga je napisal gospod Simon Bizjak, res plačal. To najbrž vesta samo Cunjak in uredništvo Tribune. Ob tem je nemogoče razumeti Bizjakovo raz-burjenje v 1. letošnji številki Tribune. Nikoli nisem mislil, niti namigoval, da bi Cunjak plačal njega (še najmanj s kavico - prav otročje, moram reč!) Pa ne da ima tudi gospod Bizjak slabo vest?! Tudi to, da sem Cunjaka imenoval "lopov", je Bizjakov "preblisk". Je sploh treba še naprej razkrivati Cunjakove laži? Je sploh treba pojasnjevati, da sem se s predsednikom vlade srečeval tudi na njegovih potovanjih; takrat, ko je gospod Cunjak posedal po Ljubljani in sva midva s fotografom "lovila" utrinke iz Peterletovega "delovnika" od Štajerske do Trsta? Mojster Cunjak kljub temu zapiše: "v resnici pa se z njim ni nikoli sestal" in pri tem misli na moje (ne)sestajanje s predsed-nikom Peterletom. 2. novembra 1990 je gospod Cunjak z ustreznim pompom napovedal, da se "v troje" sestanemo s Peterletom. Do srečanje, ki ga je on organiziral, pa seveda ni prišlo. Zato sem takrat sklenil, da bom rokopis oddal drugemu založniku. To še toliko bolj zato, ker je Cunjak "izrazil željo", naj bi v knjigi s prispevki ne nastopali Slovenci iz zamejstvain zdomstva: dr. Inzko, pisatelj Rebula, prof. Merku itd., marveč bi naj zaprosil za sodelovanje kakega pripadnikadrugih narodov v nekdanji Jugoslaviji (O sveti Sava...) Obenem je "izrazil željo", naj bi objavili samo intervju s Peterletom in naj bi izpadla vsa prva polovica knjige, kjer pišem o svojih pogovorih s Peterletovimi starši, sošolci, učitelji, o svojem "videnju" Peterletovih rojstnih krajev itd. Obenem sem se prepričal, da me hoče gospod Cunjakgoljufati pri honorarju. Prav tako pa tudi fotografa Turka. Zaradi vsega tega sem se mu lepo zahvalil. Tudi rokopisa mu (k sreči) iz previdnosti nisem izročil (ima ga pa že sedanji založnik). Cunjaku sem izrodl le del, ki je namenjen za zavihek ovitka in ga zdaj razglaša za "uvod v knjigo o Peterletu". Laž! Kljub temu se mu - ne le od srca, ampak od trebušne slinavke navzgor - zahvaljujem, da je pisanje dal objaviti. S tem je "ilustriral" še eno svojo "trditev"; o nadnu mojega pisanja pač. Kar zadevagospoda Blažiča, sem seveda pristal, da on opravi s predsednikom Peterletom del inter-vjuja, saj bo Peterleta kot strankarski človek (kar jaz nisem) lažje dobil. Vendar je bil Cunjak zaradi nezanesljivosti takrat že "izločen iz igre". To, da gospod Blažič ni demantiral Cunjakovih laži iz lanske 18. številke Tribune pač res ni več moj moralni problem. Ne vem, kaj misli gospod Cunjak s svojo izjavo, da "živim na nebu. Tam pa ni nikogar." Morda je Tribuna to frazo slabo prevedla iz njegovega jezika - v slovenšdni so znane fraze: "živeti v oblakih", "biti v nebesih", neznano pa je "živeti na nebu". Je pa to znano iz jezikov nekaterih južnoslovanskih Ijudstev. Tudi iz na začetku omenjenega Cunjakovega pisma v Tribuni, ki ni bilo prevedeno, je zato razvidno, česa je mož v Sloveniji sposoben. Nesmiselno je zato sklic8vanje, češ "Cunjak ima stalno bivališče v Ljubljani!" Ko bi gospod Cunjak v Ljubljani prodajal sladoled, bi bilo tako sklicevanje umestno. Tako pa je zelo nevarno! Izdajati v Ljubljani slovenske knjige, pri tem pa ne znati slovensko in kljub temu ocenjevati dela naših avtorjev - to je nevarno! In veliko bolj pomembno od njegovega bivališča! V Ljubljani imajo stalno bivališče že tudi Ukrajinci... S tem v Tribuni dokončno sklepam debato s Cu n jakom. Česibo na moj račun privoščilsamo še eno laž, bova "pogovor" nadal/evala na pris-tojni inštituciji. In nazadnje: Dokler imamo opraviti samo s Cunjakovimi balkanskimi splet-kami in lažmi še ni treba biti plat zvona. Nevarno pa topostaja, ker ministrstvo za kulturo takih "dejavnosti" ne onemogoči in ker županstvo ne ukrepa odločneje. S tem pa ti dve inštitudji omogočata, da različni Cunjaki neovirano pljujejo po tej deželi in svinjajo njen jezik. Ob tem pa je treba biti plat zvona! Ob koncu se najiskreneje opravičujem pred-sedniku vlade Peterletu, ker sem bil prisiljen po nemarnem omenjati njegovo ime v besedilu take sorte. In še prav za konec: ker je uredništvo Tribune v kavbojski maniri v letošnji 1. številki objavilo moje avtorsko besedilo brez mojega pristanka (ne morem dolžiti Cunjaka, saj njegovo "pos-lovanje" poznamo) zahtevam, da za besedilo nakaže ustrezen honorar, sicer ga nameravam izterjati preko sodišča. Honorar naj Tribuna nakaže na žiro račun Slovenske karitas, Pol-janska cesta 4 a, Ljubljana. Št. žiro računa: 50100-620-107 051140116-623903. Na moj naslov pa je treba poslati kopijo pladl-nega naloga. j? ^ ¦^, Ivan Koren, Budanje M OBCINA CENTER V STARI LJUBLJANI_______________ Komunistično garnituro za mafijske posle v občini Center so sestavljali: Iskrič, Druškovič, Rozman, Kerševan, Kuhar, Preželj in trio EPP. Demosovo pa; Vcelbar, Slana, Glušičeva, Vid- mar, Držanič in trio PPE. Nadaljni komentar ni porteben. Demosovi Ijudje, oblast in prostori. Prijateljica Inga Paša je dobila prostor na Starem trgu, nekdanji komunist in zdajšnji demosovec A. Kastelic pa dva stanovanja na Mestnem trgu. V skrajnost so šli tudi Zavod za spomeniško varstvo (gostilna Kolovrat), podob- no je tudi v hotelu Slon, kjer je pri vhodubutik. V restavraciji se sedaj nič večne prirejajo Štihovi večeri pač pa Demosovi. Na zadnjem se je govorilo o vrtnarstvu za tistih petnajst rojakov. Gremo dalje, Jasmina Držanič. Bivši predsednik za poslovne prostore občine Center sedaj od- pira bife v Grosupljem. Tudi Jaka Rozman je odprl mesnico na Cojzovi. Demosova parola pa se glasi: če želiš obogateti, postani predsednik komisije za poslovne prostore. Gremo dalje: J. Držanič. V firmi Snaga so mi povedali, da so v kontejnerjih za smeti (res) iz Avstrije prevažali orožje. Dalje. Albanski alternativci so zelo dobro poslovali, ko paso prišli do denarja, katerega so dajali reveži na Kosovu, so se razbežali. Sedaj nihče ne ve, kdo bo plačal tiskarni Delo 120.000 din. Ker smo ravno pri tiskarnah, pa še to - bivši direktor Mladinske knjige je sedaj lastnik firme Hago v Nemčiji. V času svojega mandata je prodajal stroje iz firme, katere lastnik je, firmi, kjer je bil direktor. Gremo dalje. Tudi tehnični muzej v Bistri slabo deluje. Nedavno je zavrnil sprejetje najstarejšega tiskarskega stroja na Slovenskem (100 let). Sedaj pa je na odpadu. Gremo dalje. Zahvaljujoč Delu plus sta bila suspendirana direktor in sekretar iz gostinskega podjetja Vič, nova direktorica pa se je »oborožila« z dvema odvetnikoma, ki sedaj jesta, pijeta in spita v gostilni Emona (enota G.P.Vič) in seveda čakata na »plusovce«. Podobno bo tudi z direktorjem podjetja Delikatesa. Tako obrambo bi potebovala tudi bivša Kulturna skupnost Slovenije, kjer so delili subvencije firmam, ki so se ustanovile samo zaradi tegadenarja, kasneje pa razformirale, ne da bi kaj naredili. Gremo dalje. Podjetje UP Univit je, kot pravijo, najbogatejša firma (Kovljan), ker proda vse, kar se ji naroči. Tu je bilo še eno podjetje, specializirano za vojaške šifre. Da se govori o dobri orgnizaciji, kaže tudi dejstvo, da imajo Fužine dobro rezervo za vsak primer, če se kaj zgodi. Na Fužinah še niso ujeli avtomehanika - Bojan in Milan sta v treh mesecih ukradla 15 avtomobilov). Tudi konzulat Union bo prišel v Guinnesovo knjigo rekordov. Tam se zbirajo Arabci, Črnci, Albanci, Indijand i in ostali, ki bežijo čez mejo. Prej so (za časa Ikomunistov) bežali eden po eden, sedaj pa bežijo v skupinah. Plebiscit je uspel - Slovenija se je odcepila - sedaj lahko govorimo po kitajsko. Darko Culič, Ljubljana Izjava glede stanja v K4 Klub K4 je bil po letih borb odprt kot prostor, namenjen t.i. "alter sceni", ki naj bi tu našla svoje zatočišče. Žal pa se je sčasoma spremenil v le še eno od zbirališč vsega naveiičanih Ijubljanskih teenagerjev, ki pačprinašajo največ denarja z najmanj truda Alter-soena se je znova morala umakniti v Ijubljanska predmestja (KUD F. Prešeren, B 51). Klub K 4 je bil odprt z denarjem, namenjenim interesnim dejavnostim mladih, in vsaj formalno še ni zamenjal lastnika. Zato se tudi čutimo dolžni izraziti mnenje o dogajanjih v prostoru, ki je tudi naš. Pridružujemo se zahtevam glasbene redak-dje Radia Študent. Želimo, da Klub K4 zopet postane KLUB. Prevetri naj svoje programske usmeritve, ki so trenutno (v kolikor sploh obstajajo) prilagojene finančnemu uspehu najemnikov bifeja. Spremenijo (znižajo) naj cene vstopnic in gostinskih storitev, da bodo lahko K4 zopet obiskovali tisti, katerim je namenjen. Zahtevamo večjo prilagodljivost programskega odbora, preveri naj se struktura zaposlenih. Zavrtimo vsaj v tem primeru kolo zgodovine nazaj. Iniciativni odbor SDM Ljubljana Franci Pungerčič ŠOU v Ljubljani Keisnlkova 4, Ljubljana________ Protest ob povišanju davkov in omejenem uvozu tuje literature Študentska organizacija Univerze v Ljubljani protestira zaradi povišanja davkov na strokovno literaturo, saj to pomeni povišanje stroškov študija, torej še en udarec za študentski žep. Poleg tega nas skrbijo tudi napovedi omejitev uvoza tuje periodike in literature, saj se pos-ledice podobne omejitve uvoza pred nekaj leti poznajo še danes. To, da so se povišali zvezni davki na knjige in nosilce zvoka (analogne, digitalne plošče, kasete), ni nikakršen izgovor v trenutku, ko se Slovenija osamosvaja. Zah-tevamo, naj se takoj zniža davke na knjige in nosilce zvoka, saj ti prispevajo k širienju znanja. To pa tudi na evropskem trgu iz dneva v dan več vel[a. SOU v Ljubljani predsednik štud. vtade: Marko Kušar VLjubljani, 13.2.1991 Odpzto pismo neki sežanski publlclstkl____________________ Draga gospa Jolka Milič, Morda se še spominjate najinega srečanja v Postojni na kolokviju književnih prevajalcev nekje v septembru 1980. Tega srečanja sem se udeležil s prispevkom o Bartolovem Alamutu v češkem prevodu. Prisotna je bila takrat tudi pesnica Nelly Schuster, ki je svoje predavanje posvetila prevodom v slovenščini nekega češkega pisatelja, ki ga sicer še dandanes kritika pušča v nemar, kakor je dolgo časa prezrla tudi Vladimira Bartola. V priloženem gradivu boste zvedeli o današnji »grenki usodi« pesnice Nelly Schuster... Šele včeraj, brskajočvdokumentaciji Delapo mapi zgradivom o Alamutu, sem zvedel za vašo .polemiko z Ijubljanskim Ganimedom glede prevoda Alamuta v francoščino, kjer navajate tudi moje ime. (Glej stran 8 KL 2. junija 1988 »Ugovori in pripombe - Kdor soli pamet drugim, na koncu sam ostane brez soli...«) Članek, ki je v neposredni zvezi s poročanjem Crnkoviča s književnege sejma v Parizu (od 14. do 20. aprila 1988), sem verjetno takrat spregledal, preprosto zato, ker takrat nisem bil v Ljubljani. Zdaj, ko sem po naključju naletel na imenovani danek, se obračam na vas z naslednjo prošnjo. Že dolgo je, kar iščem priliko, da se opredelim glede uspeha Alamuta v svetu, ki sem ga sprožil navkljub splošnemu nasprotovanju in nezaupanju v uspeh tega pisatelja, izraženemu v Postojni v daljnjem letu 1980. Sprašujem vas, če bi bili pripravljeni posredovati mojo prošnjo vodstvu Društva književnih prevajaloev. Zelel bi, da mi omenjeno vodstvo omogoa na enem prihodnjih sestankov društva predavanje »Pot k francoskemu prevodu Alamuta, od Vin-cenot-ove verzije do Phoebusove tiskane oblike«. Če mislite, da bi vam bilo mogoče doseči uresničitev te moje želje, mi prosim sporočite. Zelo vam bom hvaležen in se bom takoj lotil priprave. S hvaležnostjo in spoštovanjem, Jean-Didier Castagnou secretaire genšral CILT BOYE V PRESERNU________________ Ženska YU- rock atrak-cija v Ljubljani________ Po treh letih in po drugem samostojnem al-bumu »78«, ki ga je tako kot prvega uspešno sproduciral legendarni Koja bomo imeli v Ljubljani kmalu ponmovno priložnost slišati in videti edini pravi jugoslovanski ženski under-ground rock unikat - novosadski band BOYE. Njihov edini Ljubljanski in Sfovenski koncert 6o v svoji dvorani 22. februarja ob 21. uri or-ganiziral KUD France Prešeren Z izrazito klasičnim rock arsenalom (kitare, bobnji) so se štiri novosadčanke (Vesna, Bilja, Jasna in Tanja) katerim se je kmalu po us-tanovitvi leta 1978 prikljudl še basist, uspešno vključile v izrazito razgibano in močno voj-vodinsko rock sceno, z izdajo prvega albuma »Dosta Dosta Dosta« pa so nesporno postale vsesplošno priznan in po svojem gfesbenem izrazu spedfičen jugo rock band. Nesmiselno bi bilo zanemarjati vlogo Koje kot producenta njihovih plošč. Njegov vpliv je očiten - pos-kakujoči, enostavni, a učinkoviti funk ritem se večkot uspešno povezuje in prepleta z značilno novosadsko nagnjenostjo k obskurni psihadeliki in post-punk ženskimi vokali. Zgodba se je nadaljevala z njihovo dnjgo pločo »78«, ki je izšla lani, kot prodicent pa se je ponovno podpisal Koja. Plošča je očitno nadaljevanje prve, grupa pa je z njo potrdila svoj svojstveni, lahko prepoznaven sound. Boye so s svojo drugo ploščo ponovno zadele v polno -odziv je bil odličen, tako pri publiki kot pri kritikih - najboljša plošča leta (revija STAV), najboljša grupa leta (TV Beograd)... In če vas vse to še ni uspelo prepričati, naj odadmo še mnenje, pravzaprav trditev, legen-darnega Zelenog zuba - Koje: »Boye so ediniin najboljši jugosbvanski ženski rock band!« Ljubljana, 12.2.1991 - intervju ZELENI MED OBLASTJO IN POSLANSTVOM Dr. Dušan Plut, predsednik Zelenih Slovenije in član predsedstva Republike Slovenije Zadnje čase se je veliko govorilo in pisalo o izstopu zelenih iz vladajoče koalicije. Dr. Dušan Plut, predsednik te stranke, nam jepovedal, zakaj bi se to skoraj zgodilo. Predstavil nam je demilitarizirano Slovenijo ter kakšni bodo stroški zanjo. Napovedal pa je tudi mnogo akcij za zdravo in čisto okolje. TRIBUNA: Zelenim Slovenije mnogi očitajo, da niste realizirali nobene od predvolilnili obljub. Ali je vendarle katera od teh obljub realizirana? PLUT: Nikakor se ne strinjam s to trditvijo, ker jih je precej realiziranih, zlasti na ekoiošketn področju in tudi na drugih področjih, veliko pa jih je še ostalo nerealiziranih. Nobenega razloga ni, da ne povem, da smo za marsikatero nerealizirano pobudo krivi tudi sami. Pomembno je povedati, da praktično ni bilo novih posegov v okolje, odkar smo v vladi. Bistveno se je spremenila sama ener-getska struktura Slovenije. Do sedaj je bila pod močnim udarom premoga, ki vsebuje veliko žvepla, zato smo v Ljubljani uvozili premog, ki vsebuje bistveno manj žvepla kot naš. Za naslednje leto pripravljamo tudi program za oskrbo z gorivi, ki upošteva, kar pa ni toliko zasluga zelenih, pač pa gospodarstva. Nobenega razloga ni, da bi bili s tem pretirano zadovoljni. Naša napaka je prenagel prehod od konstituiranja stranke do vstopa v vlado. Zato smo izgubili veliko Ijudi, ki so bili izvoljeni za poslance oziroma ministre. TRIBUNA: Do leta 1995 naj bi vlada zaprla /E Krško. Kako jo boste nadomestili in plačali odškodnino Hrvaški? Alije ta res tako nevarna za življenje Ijudi ali je to le zahteva Avstrije? Kam z odpadki in ali ste se v zvezi s tem dogovorili s Hrvaško? PLUT: To akcijo vodi dr. Leo Šešerko, podpredsednik slovenske vlade. Za nas je pomembno, dajeJE uvrščena v vladnipro-gram. Ne dvomimo o tem, da JE deluje relativno varno, so pa trije problemi. Prvi je moralno-etični, če ima ta generacija takšen vrednostni sistem, da lahko ustvar-ja življenjske pogoje za bodoče generacije. Drugi je seizmološki faktor, ki nas skrbi, da ni vse v redu, kar je potrdil dr. Stanko Busser. Nuklearka je namreč zgrajena na potresno aktivnetn in nevarnem področju. Tretji problem pa so radioaktivniodpadki. Naša strategija je zasnovana v tem, da iz-vajamo takšno energetsko in proizvodno politiko, da JE ne bomo potrebovali. V nas-lednjih letih moramo ustvariti takšne gospodarske pogoje, da bomo lahko JE zaprli. Med energetskimi objekti, ki jo lahko nadomestijo, pa so elektrarne na zemeljski plin. S tem, ko se odpira dodatni vir zemeljskega plina iz Alžirije, se ustva rja dvojna mreža oskrbe in ne postavlja noben večji problem postaviti eno ali dve plinski elektrarni po 600 MW ali dvakrat po 300 MVV. Najtrši oreh so pogovori s Hrvaško. Kot veste, obstaja posebna mednarodna komisija in s tem, ko Slovenija dobiva status suverene države, se tudi naše kom-petence glede zapiranja JE Krško povečujejo. To seveda ne pomeni, da bomo enostransko zaprli nuklearko, pač pa bomo našlisHrvaško dogovorozaprtju.Je pa treba jasno in glasno povedati sosednji Hrvaški, da proizvaja JE tudi jedrske od-padke. S tem stavkom je marsikaj povedano. TRIBUNA: Vse analize, ki jih je delal UKC Ljubljana, so pokazale, daje zaradi TE Šoštanj veliko obolelih za rakotn in mnogo splavov. Vemo pa, da bo kljub čistilnim napravarn pepel ostal in je zato TE za zdravje škodljivejša kot intervju JE. Kako boste rešili ta problem v Trbovljah in Šoštanju ? PLUT: Ne merim škodljivosti obeh elektrarn z isto tehtnico, ker je pri TE aktiv-no delovanje, pri JE pa potencialno in dol-goročno delovanje. Ravno danes sem bil seznanjen s podrobnimi raziskavami o zdravstvenem stanju prebivalcev velenjske kotline in ti rezultati so zaskrbljujoči. Glede pepela in nadaljnjega obratovanja TEŠ vidim rešitev v tem, da se zgradijo naprave za prežveplovanje in se osvoji takšna tehnologija, da bomo lahko pepel vračali v rudniške rove. To je dodaten strošek, do katerega je treba priti zaradi dveh razlogov. zdravstvenih, pa tudi prostorskih, ker so naše TE v območju utesnjenih dolin. S tema dvema oblikama ogroženosti se bo potrebno spoprijeti celovito. TRIBUNA: Podatki te zime kažejo, da so naj-bolj ogroženi mesti MB in CE ter nasploh mesta z individualnimi kurišči. Kako rešiti ta prob-lem? PLUT: Malo bi popravil, ker so tudi zasavska mesta med najbolj prizadetimi. Verjetno ste zasledili, da sem ob tej kritični situaciji sklical vse predsednike občinskih IS, sekretarje in strokovnjake. Ti vidijo rešitev v toplifikaciji, plinofikaciji in selek-tivni uporabi premoga glede na servnost žvepla. Kot vsepovsod so problem finančna sredstva. V zame sicer spornetn osnutku republiškega proračuna so pred-videna sredstva za reševanje teh ener-getsko razvojnih problemov. TRIBUNA: V kolikem času bi se rešili osvinčenega bencina, zakaj zeleni v skupščini ne sprožite pobude po vzoru Avstrije, da bi se po določenem roku prodajali avtomobili izključno s katalizatorjem? PLUT: Klub zelenih poslancev je to pobudo že pripravil in bo sprožena v enem izmed naslednjih zasedanjih skupščine. Dobro se zavedamo, da v Evropo 92 ne bomo mogli z našimi vozili in rabo osvinčenega bencina. TRIBUNA: Zaradi onesnaževanja okolja je pereč tudi problem svinjskih farm. Kako boste rešili ta. prablem, ne da bi pri tem odpuščali delavce? PLUT: Problem bomo reševali postopoma. Kot veste, se bo razseljevanje živinskih farm pričelo že letos. Kar se tiče zaposlitve, vidimo rešitev v manjših obratih za prirejo živine, ki pa bodo podvrženi strogi ekosls-temski presoji. Postopna razselitev bo imela pozitivne zaposlitvene in ekološke učinke, s tem da bomo vztrajali na proučitvi vseh lokacijskih možnostih in omejitvah. Ne vidimo rešitve v tem, da bi živinske farme štele več tisoč glav, pač pa, kot je uveljavljeno na zahodu, največ 300 glav. TRIBUNA: Kam z negorljivimi odpadki in kako je z onesnaževanjem rek? PLUT: To je poseben problem. Vaše bralce želim opozoriti na to, da pozabljamo na onesnaženost rek v korist zraka. Če se bo ta proces nadaljeval, sebo Slovenija soočila s pomanjkanjem kvalitetne pitne vode. V SL še žal niso zaključene razprave, katera metoda reševanja posebnih odpadkov bi bila najbolj primerna - ali regionalne deponije ali pa glede na evropsko gledano majhrvo količino teh snovi na bolj centraliziran način. Žal smo to postavili v drug plan in še ni konkretno pripravljenih rešitev, kar vse tiste, ki imajo te odpadke, postavlja v poseben položaj, tako da jih imajo neprimerno shranjene, recimo v skladiščih. TRIBUNA: Mnogi občinski odbori ZS niso več v koalicji z Demosom. Tudi v Ljubljani bi se to skoraj zgodilo, ker je Detnos Jasmin Držanič očital zlorabo položaja. Govorilo seje tudi, da naj bi sploh zeleni 15. januarja izstopili iz vladne koalicije, kar se ni zgodilo. Ali so za »razbijanje« Demosa krivi neuresničeni programi Zelenih ali pa je vtnes kaj drugega? PLUT: Demos je vladna koalicija zelo različnih strank z zelo različnimi interesi. Mi jemljemo te polemike in spore za nor-malne. Za izstop bi morali biti zelo težki razlogi, npr. da se Zeleni odpovedujemo sodelovanju v Demosu zaradi bistvenih postavk našega programa. Takšen položaj je bil ob osnutku rep. proračuna, ki je bil ekologiji popolnoma nenaklonjen, in na našo zahtevo je bil umaknjen. To se je dogajalo ravno okoli 15. januarja. Glede spora v Ljubljani je bilo naše stališče, da se ustanovi parlamentarna komisija, ki naj bi ta primer raziskala. Zaradi tega razpad koalicije ne pride v poštev. Se enkrat ponavljam: za ta korak morajo biti izredno utemeljeni razlogi, ki pa si jih v teh trenut-kih osamosvajanja Slovenije ne moramo privoščiti, ker bi to vodilo v vladno krizo. Marsikaj nam v Demosu ni všeč, npr. kul-turna politika in to tudi jasno in glasno povemo, vendar tudi naši volilci ne bi našli opravičila za ta korak... Osebno sem vedno v dilemi, ker je to nenaravno sodelovanje, vendar pa dolgo časa ne bomo imeli takega predsednika IS, ki se je strokovno ukvarjal in tudi po srcu razmišljal zeleno. To je Lojze Peterle, s katerim sva tudi skupaj študirala. Kljub ideološkim razlikam tako primernega partnerja najbrž ne bom več imel. Ce se bo to pokazalo kot zgrešena poteza, bo to izkušnja za vse zelene po svetu, da tako ne gre. Moram pa reči, da žal zadnje volitve v Avstriji in Nemčiji kažejo, da tudi nesodelova nje v vladi ne pomeni volilnega uspeha, saj se je delež zetenih v primeravi s prejšnjimi volitvami prepolovil in prak-tično niso več zastopani v parlamentu. Ta dilema med ekološkim fundamentaliz-mom (zavračanje sodelovanje v vladi) ter »realnostjo«, kjer skušamo uresničiti Čimveč ckoloških ciljev, seveda. TRIBUNA: Delno ste na naslednje vprašanje že odgovorili. Zahodni zeleni so levičarji, slovenski pa sodelujejo z desnosredinskimi strankami. Se vam ne zdi, da sodite prej v koalicijo zLDS? PLUT: Najbrž ni nobena skrivnost, da smo se pred volitvami pogovarjali z LDS. Odgovor na to, zakaj do koalicije ni prišlo, je treba iskati na drugi strani. Pri ZS gre za ideološko zelo pisano drušČino, od t.i. zelenih levičarjev do vernikov, ki zagovar-jajo bolj tesno sodelovanje s SKD. V začtku smo sc opredelili, da člani vodstva stranke ne morejo biti predstavniki druge stranke, kar je edina omejitev, ostalih omejitev ni. Prav tako ni diferenciacije in množičnega odhajanja. Zelo se trudim, da bi ljudi oh-ranil v naši stranki in nc želim razmišljati o delitvi ZS na leve in desne, ker gre za tretjo paradigmo, če jo lahko tako im-enujem. Za sodelovanjc izbiramo tiste partnerje, ki imajo v tem trenutku bližje ekološke cilje. Kar se tičc sodelovanja v vladni koaliciji, je to svoje neke vrste poseb-nost. Nastali smo kot opozicija takratni oblasti in vse novonastale stranke so se med seboj povezale. Zato je Demos tako čudna druščina: od demokristjanov, zelenih do socialdemokratov. Bodoči politični zemljevid Slovenije bo verjetno drugačen, kot je sedaj. V tem trenutku Še ne razmišljamo, s kom bomo po volitvah sodelovali, pač pa da do volitev skušamo realizirati čimveč ekoloških ciljev. To je za nas skrajno neprijazen čas, po eni strani se soočamo s krizo, po drugi s ceno osamos-vajanj. TRIBUNA: Samostojna detnilitarizirana Slovenijaje utopija ob nevarnem dejstvu, da se ni razorožila nobena od naših sosed. Največja nevarnost za tako Slovenijoje do zob oborožena Jugoslavija, predvsem zaradi spora tned Srbi in Hrvati. Ali niso mednarodne pogodbe oz. jamstva, s katerimi želijo zagovorniki demilitarizacije zagotoviti nacionalno varnost, nazadnje le kos papirja? Kako pripraviti JLA do umika z našega ozemlja? PLUT: Procese demilitarizacije povezujem s procesom osamosvajanja in sodim, da bi morali začeti s procesom postopne demilitarizacije, za katero smo se izrekli podpisniki mirovne deklaracije. To pomeni, da bi se v vmesnem obdobju enote policije in TO še skrbele za našo varnost. Mislim, da s tem ne dvigujemo rok od določene vojaške varnosti, ki pa jo pos-tavljamo popolnoma v drug plan. Osebno sodim, da jc ravno v času nesmiselnosti vojaškega spopada v Zalivu vprašljivo ločevanje med zmago in porazom, da lahko ravno majhna in demokratična Slovenija koraka v proces demilitarizacije in da evropski civilizaciji prispevek na tem področju iz preprostega razloga, ker nima lastne vojske.Toje njena prednost. Na vaše namerno provokativno zastavljeno vprašanje bi odgovoril s protivprašanjem: Ali slovenska vojska jamči za varnost Slovenije? TRIBUNA: Namesto armade bi varnost Slovenije zagotavljali z okrepljeno policijsko dejavnostjo (povečanjemštevilapolicistoo). Ali menite, da bi bil tak način zagotavljanja nacionalne vamosti cenejši, glede na to, da državo stanejo plače za dodatne policiste, njihova oprema, stanovanja, povečana policijska rezerva itd.? Ali ne bi s tako (militarizirano) policijo na hitro prišli v militarizira.no policijsko državo? PLUT: Dileme brez dvoma obstajajo, ali imeti enega ali dva represivna aparata. Če izvzamemo ekonomski učinek, potem obeh ni mogoče primerjati. Stroški za JLA so lani znašali nekaj nad 800 milijonov dolarjev, četudi stroške za slovensko vojsko za polovico znižamo, je to še vedno 400 do 450 milijonov dolarjev, glede na to, da je treba vojsko še opremiti, so stroški bistveno večji. S policijo pa bi itneli oprav-ka z maksimalno tisoč novimi delovnimi mesti (tudi do 2000 delovnih mesti bi bili stroški bistveno manjši kot za vojsko). Os-novno zagotovilo vseh demilitarizacijskih idej je spoštovanje in ponovna potrditev našihmeja.Pomednarodnihzagotovilihbi se ta možnost policijske države predvsem na račun varovanja bistveno zmanjšala. Odločitev za demilitarizacijo jemljem večplastno z mednarodnimi, republiškimi in osebnostnimi sporočilnimi vred-notami..Preko enega področja izvesti demilitarizacijo, ko vas skrbi, da bomo povečali en aparat na račun drugega, ne bi bila rešitev. TRIBUNA: Poleg Zalivske vojne sta poten-cialni žarišči spopadirv tndi SZ in YU. Zadnje čase se prav pri nas razmere zaostrujejo, zlasti odnosi med Srbijo in Hrvaško. Kako komen-tirate razplet jugoslovanske krize glede na to, da ste se v soboto sestali z Zelenimi iz Srbije, v torek pa na Otočcu s predstavniki Hrvaške. Govori se tndi o hrvaško-slovenski vojaški zvezi. Ali to pomeni, da bomo tudi Slovenci branili Knin ? PLUT: Vprašanje odnosa med Srbijo in Hrvaško je bistveno za razplet jugos-lovanske krize. V evropskem okviru je to absurdna situacija, da se ravno v času združevanja Evrope, ko nacionalne države zavestno prenašajo del suverenosti na zvezne institucije, mi vstopamo v obdobje nacionalnih ali celo plemenskih spopadov. Osebno mislim, da je še vedno edina rešitev teh medsebojnih nasprotij možna le z dogovarjanjem. Moram reči, da sem, ko sem bil v Beogradu s prijateiji zelenimi, pri njih opazil »bacil« nacionalizma, ki ga nosimo vsi v sebi. lo je skrajno tragična situacija, v kateri se nahajamo. Ni izključena možnost državljanske vojne, zato upam, da je tistim, ki jo bodo sprožili, jasno, da bo to v Evropi pomenilo popolno izolacijo in nerazumevanje za to. Republike se morajo čimprej dogovoriti, definirati spore in jih na miren način rešiti. V kolikor se bo izkazalo, da to ni mogoče, je treba zahtevati mednarodno arbitražo. Osnova za pogovore je suverenost republik, kajti le te so lahko partner za medsebojne pogovore, ne pa narodi. Če bi šli v to formulo, enostavno zanikamo suverenost republik, kar se že pojavlja na obeh straneh. Tudi na Hrvaškem se jasno in glasno govori, da Hrvatje živijo tudi v zahodniHercegoviniin Vojvodini.Takobi se znašli v vrtincu medsebojnega spopada. Da zaključim: izredno žalostno je dejstvo, da ni medsebojnega pretoka informacij v Jugoslaviji. Razpolagamo s črnobelimi in-formacijami in taka slika se še bolj zaostruje. Tako ne znamo več prisluhniti drug drugemu. Temelji, ki so nas povezovali, so se izčrpali in če ne bomo našli sodobnega temelja povezovanja -ekonomskih temeljev, ni več možno razmišljati o preživetju Jugoslavije. Oseb-no menim, da bo prišlo do razdružitve, kar ne pomeni, da vseeno ne bi prišlo do določene oblike povezave, ki pa bo bistveno bolj ohlapna, kot je sedaj. Verjetno bo to trgovska ali carinska unija. Upam, da bo do nje prišlo, ker bi vse republike morale imeti interes zanjo, če nimamo v mislih politike, ampak usodo ljudi, ki se bodo srečali s strahotnimi socialnimi in zaposlit-venimi problemi. IgorKršinar politika Slovenska demok-ratična zveza - SDZ, Tone Peršak: »Vprašanje sprejetja nove slovenske ustave je bolj zapleteno kot je videtina prvi pogled. Opozicija očita vladajoči koaliciji, da zavlačuje. Gre pa za nek drug nesporazum. Vsi se strinjamo, da morabitiustava čim krajša, efektivna in čim manj »ideološka«. Po drugi strani pa stranke postavljajo pogoje, kaj naj bi bilo v ustavi nujno sprejeto. Te zahteve so si pogosto v nasprotju. Amandmaji k stari ustavi se sprejemajo zato, ker je obstoječa ustava še vedno vpeta v jugos-lovanski ustavni sistem, s čimer je Slovenija postavljena v inferioren položaj. Po drugi strani je to še vedno ustava socialistične države, ki na svoj način obrav-nava nekatera temeljna vprašanja, kot je pluralizem lastnin, denacionalizacija itn. Po našem innenju bi morala nova ustava temeljiti predvsem na poglavju o človekovih pravicah in svoboščinah. Sem spada tudi narodova pravica do samoodločbe. Zavzemamo se za restriktivni pristop k pisanju us-tave. V ustavo naj bi zapisali le tisto, kar ščiti državljana pred državo in omogoča avtonomijo gospodarstva in drugih sfer družbenega življenja. Država naj bise vmešala le, kadarbi prišlo do kršitve pravnega reda.« Zeleni Slovenije- ZS, Peter Jamnikar: »Zaviačevanje s sprcjetjom nove ustave je le navidezno. Ustavna komisija je sedaj razdeJjena na skupine, ki preučujejo posamezne sklopo nove ustavo. Po plebiscitu se bo vorjetno sprejetje ustave pospešilo. Amandmaji na slovensko us-tavo so premostitveni, Sprejemajo se zato, da se uvel-javlja plebiscitama odločitcv in da izstopi iz pravnega roda SFR). Ekologija mora v novi ustavi dobiti ustrezno mcsto tudi v preambuli, ie bo obstajala. Uvel-javili naj bi mirovni člen, pravico do zdravja in zdravega življenja in parlamentarne opol-nomočence za človekove prvtce, varovanja okolja, nadzor nad državno varnostjo in oboroženimi silarni, če bodo, ter nadzorovanje osebnih podat-kpv.« Socialistična stranka Slovenija - SSS, Darja LaVtiŽan »Težko je reči, da gre za zavlačevanje z ustavo. USTAVA ZDAJ!? mf malu bc minihleto dni odprmh večstrankarskih povoj-JL\L.nih volitev v Slavmiji, parlamentpa še vedno nt sprejd nove ustave. Zdaj se namesto nfe sprejemajo zakoni in amandmaji k obstojea ustavl Strankarski predst&vniki so nam povedali o tem, zakaj $e $ $prfy&mnjem nove u&taoe zaulačuje, odkod potreba po amandmajiH in katere naj M bile po njihovem mnenju temeljne določbe nove shvenske ustmte: l Odprtih je še nekaj vprašanj, o katerih morajo biti nasprotujoča se stališča prej razčiščena, ker se ustava sprejema z 2/3 večino. In ker ni še mogoče doseči zadovol-jivih rešitev, Demos realizira plebiscitarno odločitev z amandmaji na obstoječo ustavo. Mogoče pa je tudi res, da se vladajočakoalicijabojivolitev,ki bijihmoralirazpisatiposprejetju ustave. V opoziciji moramo zato biti pozorni, ker bi lahko na ta načinvparlamentusprejelinekaj, kar ne bi bilo dobro za nas. Kar zadeva novo ustavo, je za nas sporna določba v preambuli o svetosti življenja, kar ima za posledico tudi prepoved abor-tusa. Predlagali smo, naj bi slovenska zunanja politika temeljila na nevtralnosti, da se v človekove pravice vključijo tudi socialne pravice na osnovi ev-ropske socialne listine in se oh-rani pravica do samoupravljanja in informiranosti delavcev v podjetjih. Sporno je tudi poglavje o lokalni samoupravi, ki bi moralo temeljiti na listini Sveta Evrope o lokalni samoupravi. Zavzemamo se za neke vrste regionalizem, dvodomni parlament, reprezen-tativna pooblastila predsednika republike, vlada pa naj bi izvrševala odločitve skupščine. V doglednem času se zav-zomamo za dcmilitarizacijo Slovonijo« Stranka demok-ratične prenove -SDP, Mf ran Potrč: Deio na izdelavi rtove slovenske us-tave se brez potrebe vleče zaradi neangažiranosti ustavne komisije, strank in ocone vladajoče koalicije, da so nekatere druge naloge trenutno bolj pomembne. Javna razprava je bila končana že pred dvcma uiesecema, vsc stranke vedo, kje so glavne točke vsebine ustave in delo bi lahko že zdavna j začeli. V ustavi kot prioritetai nalogi bi morali opredeliti smosto|nosf in neodvisnost Slovenfje, hkrati pa tudi odnose, v katerih bomo v priiiodnosti Ži veli. Sedanja pra k-sa |e, da se spreminja obstoječa zakonodaja, za kar je potrebna polovica glasov v skupščiJni Zaio opozicija nlma vpliva, kakršnega biimela prisprejemanjunoveus-tave^ k)er je potrebna 2/3 večina. Obstoječa ustava Še vedno govori o družbeni Iastnini, stanovanjski pravici, soupravljanfu delavcev, lokalni samoupravi itn. Ob spremembi teh določil )e treba najti nove vsebine členom ustave, saj ne moremo imeii naenkrat nekaj tisoč stanovalcev na cesti brez strehe nad glavo, niti ne moremo delavcem odvzeti vse n)ihove pravice, Te temel|ne določbe pa ne morejo biti v nasprotju z us-tavo. SDP se zavzema za social* no državo, decentralizacijo odločanja* . dvodomno ali enodomno skupščitw> z vplivom regij, uveljavljanje socialno-ekonomskih pravic, demilitarizacljo Slovenije, neod-visnost sodstva, nadzor par-lamenta nad vlado in Javnosti nad pariamentom« Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS: »Tako dolgo sprejemanje ustave je slovenski problem, ker je toliko strank, katerih stališča je treba uskladiti. Nova slovenska ustava bo sprejeta šele poleti, zato je treba ta čas nekako premostiti s sprejetjem amandmajev na obstoječo ustavo, ki so sredstvo za osamosvajanje Slovenije. V naši stranki se zavzemamo za odstranitev določbe o svetosti življenja. Ustava mora biti krat-ka. Uveljaviti se morajo ekonomske in socialne pravice, lastnini je treba dati socialno funkcijo, da ne bi prišlo do iz-koriščanja delavcev s strani lastnikov, osnovno šolanje naj bo brezplačno,izvenzakonskazveza izenačena z zakonsko zvezo, družina naj sama odloča o ptrocih, manjšinam je treba omogočiti enakopravnost in jih zaščititibolje, kot je to določeno z mednarodnimi določbami; tujci bi lahko postali lastniki nepremičnin, ne pa zemljišč. Kar zadeva demilitarizacijo, naša stranka zagovarja tezo, da Slovenija lahko ima vojsko, kar pušča tudi možnost, da je nima« Slovenski krščan-ski demokrati -SKD, Pavle Bratina: »Za sprejetje ustave je potrebna 2/3 večina, za kar je pomembna uskladitev različnih stališč. Zato ustave tudi do sedaj nismo sprejeli. Stranke uvrščajo vanjo mnoge stvari, ki tjakaj ne spadajo. Ustava mora biti sporazum, grajena na skupnem imenovalcu. Z amandmaji naj bi rešili nekaj problemov, ki naj bi jih rešila nova ustava, ki še ni izdelana. Gre predvsem za to, da se razvel-javi veljavnost jugoslovanske ustave na nekaterih področjih, med drugim tudi na monetar-nem področju, kar bi dejansko definiralo Slovenijo kot suvereno in samostojno državo. Slovenski krščanski demok-rati se ne bi želeli spoznati s svojimi predlogi v novi ustavi. Ustava mora zagotavljati kot temeljno dobrino Človečanski etos, definirati mora gospodarsko področje in social-no področje. Naša ustava mora biti tudi socialna ustava.« Slovenska kmečka zveza - SKZ, Marjan Podobnik: »Da se ustava sprejema tako dolgo^ je vzrok v dejstvu, da je za njeno sprejetje potrebna 2/3 večina, kakršne pa nobena skupina v parlamentii Mma. Mogoče je bilo neka) več možnosti v času pred plebi-scitom, toda na političnem prizorišču je v celi Jugoslaviji napeto in usklajevanje bo Še dolgo trajalo. Ogromno stvari bi bilo treba vreči iz ustave. Naša stranka se predvsem zavzema, da mora biti zemlja v lasti državljanovSlovenij^. Prav tako smo se opredeliii za par-lamentarni in ne predsedniški sistem,« Goran Novkovir CRKAVANJE SRBSKEGA GOSPODARSTVA Delavci, zaposleni v srbskih podjetjih, ne vedo več, kako bi izrazili protest proti ponižujočim življenjskim pogojem. Nijim treba prekinjati dela, saj že mesec nič ne delajo. Gladovna stavka tudi ne bi bila učinkovita, saj tudi do sedaj niso jedli ravno vsaki dan. S prihodom pred srbsko skupščino ne morejo ničesar doseči, ker denarja ni niti v skupščini niti banki. Ostanejim še stavka pred direkcijo beograjske loterije, kjer imajo edini denar v Srbiji. Prav delavci so v največjem številu glasovali za Miloševičeve socialiste, ker so verjeli njihovim obljubam, da bodo deležni blagostanja, kakršnega ni nitiv Marxovem komuniz-mu. Mesec dni po volitvah se je pokazalo, da so srbski socialisti utopisti, delavci pa naivneži, kijim je ostalo le upanje za novembrsko plačo. ! v oblaklh Kot mehurčki so se razblinile sanje o srbski Svici, švedskem modelu socializ-ma in plačah v znesku 15 tisoč dinarjev, ki jih je agitiral šef države in partije. Dancs, na desetih stopnjah pod ničlo, jih je oblast prezrla, saj se ni hotel z njimi pogovarjati nihče iz vlade ali skupščine. Vzklikajo gesla, ki so brez vsakega idcološkega naboja: "Denarja, denarja! Kruha, kruha!" Položaj v Srbiji pa je takšen, da je kruh vse boj nedostopen, saj je nedavna podražitev pošteno stresla družinske proračune. Zaposleni imajo sedaj prav gotovo veliko prostega časa za razmišljanja, saj jih bo, po najbolj optimis-tičnih napovedih, sedemsto tisoč ostalo brezdela. Med tridesetinštiridesetodstot-kov zaposlenih predstavlja tehnološki in ekonomski višek. V poskusih, da bi zaustavili naraščajoče nezadovoljstvo med delavci in soočeni z napovedjo generalne stavke, so poslanci na hitro sprejeli zakona o prerazdelitvi rezervnih skladov in emisiji obveznic. Z njimi naj bi zbrali neizkoriščena sredstva državljanov. Na temelju pričakovanj o tako pridobljenem denarju bi vlada vzela posojilo, s katerim bi izplačala zagotovljene osebne dohodke, ki jih v Srbiji prejema okrog 120 tisoč ljudi. V položaju, ko inflacija oživlja in denarja ni niti za zdravilo, bo država verjetno pritisnila na podjetja, ki dobro poslujejo, naj "prostovoljno" kupujejo emitirane obveznice. Kdaj in kako bodo taka podjetja denar dobila nazaj - to samo Bog ve. Toda komunisti ne ver-jamejo v Boga. Zakona sta bila, kljub nasprotnemu mnenju opozicije, sprejeta, kar je močno vplivalo na zbirokratizirano vodstvo srbskih sindikatov, njegov vodja Tomis-lav Milenkovič pa je reden gost beograjskega establishmenta. Odločitev sindikatov, da se generalna stavko pres-tavi za trideset dni, je dela vce presenetila inrazočarala. "Sindikat me je razočaral, saj smo svoje zahteve jasno postavili. Če baza reče nekaj, stavkovni odbor pa počne nekaj drugega, se ve, kdo mora oditi. Saj Tomislavu Milenkoviču, ki ima 25 tisoč dinarjev mesečne plače, niti ni treba zagovarjati pravic nas delavcev, ki prejemamo po tri tisoč dinarjev," je resignirano ugotavljal ključavničar Milorad Veljkovič iz zemunske tovarne. S preložitvijo splošne stavke niso zadovoljni niti sindikalni aktivisti v notranjosti Srbije, ki menijo, da je srbska vlada tudi tokrat spretno zmanipulirala deiavce. Donedavni predsednik srbske vlade Stanko Radmilovič, ki je napovedal grandiozen investicijski in razvojni cik-lus v Srbiji, je v svojem poslednjem nas-topu v skupščini resignirano ugotovil, da se iz nič ne da ničesar narediti. Verjet-no mu aplavz opozicije, ki je sledil tej njegovi izjavi, ni godil. Republiški mini-ster za finance je to izjavo ilustriral s podatki, ki so zgovorni: 2937 podjetij v Srbiji s 816.227 zaposlenimi nimajo denarja za plače. Na drugi strani pa upokojenci z Dedinja, ki prejemajo preko 5 tisoč dinarjev mesečne pokoj-nine, le-teh niso dobili za pretekli mesec, kar bo dodobra omajalo njihovo zaupanje v Socialistično stranko. Ocena izgub srbskega gospodarstva v letu 1990 znaša okrog 5 milijard dolarjev, zato bi bilo bolj logično pričakovati, da se bo vlada ukvarjala s sanacijo gospodarstva, bank, družbenih dejavnos-ti, ne pa z lansiranjem ideoloških floskul o "novem investicijskem ciklusu". Ekonomski komentator Dimitrij Boarov ugotavlja, da bi bilo pametneje, če bi bil "srbski zajam" za prenovo že od začetka "srbski zajam" za reševanje socialno ogroženih. Toda to pred letom ni sodilo k Miloševičevemu triumfalizmu. V uradnem srbskem tisku o teh težavah ne morete ničesar prebrati, če pa je že kajr potem so to povsem izkrivljene in marginalizirane informacije. Beograjski televizijski dnevniki se ne razlikujejo od severnokorejskih. Govorijo samo o novih delovnih zmagah: o izgrajeni cestni etapi, dolgi tri kilometre, o obratu, ki bo zaposlil 6 novihdelavcev... politika Predsednik Srbskega gibanja obnove Vuk Draškovič takole ocenjuje razmere v srbskem gospodarstvu: "Odpusti z dela so množični, dolgovi kmetom, krediti študentom in pokojnine upokojencem se ne izplačujejo. V bolnišnicah primanjkuje zdravil. Cene rastejo, življenjski standard vrtoglavo pada, boljševistični Srbiji obračajo hrbet poslovni ljudje in kapital iz celega sveta. Srbiji grozi lakota." Draškovič še dodaja, da se razburjeno ljudstvo miri z nacionalnimi razlogi inagitacijo za vojevanje. Dr. Dragoljub Mičuno-vič, predsednik Demokrat-ske stranke poudarja, da je v nasprotju z obljubami o no-vem investicijskem valu SPS pripeljala Srbijo do kolapsa. "Očitno je," pravi Mičunovič," da brez korenitih sistemskih spre-memb ni mogoče niti us- taviti vse hitrejši proces razpada srbske ckonomije. Socialisti so vztrajali, da sprememb ne bo, toda do sedaj niso ponudili koncept za izhod iz krize." Potem ko se je srbska oblast našla v nezavidljivem položaju, skuša narediti manever in celotno pozornost prebival-cev usmeriti na dogajanja na Hrvaškem. Mediji dobesedno bombardirajo bralce z zgodbami o genocidnosti Hrvatov, o terorju nad Srbi, bližnji državljanski vojni... Socialistična garnitura usmerja nezadovoljstvo Ijudi proti severozahod-nim delom Jugoslavije in skuša eksis-tenčne težave potisniti v ozadje. Vse dokler bo na Hrvaškem napeto, bo imela srbska oblast alibi za lastno nesposob-nost. Zatem se bo usmerila na šiptarske teroriste, ki maltretirajo uboge Srbe, ali pa na nehvaležne Slovence... Če Jugos-lavije zmanjka, bo kriva Evropa, ves svet, samo oni ne. Končajmo z besedami dr. Ivana Vujačiča z beograjske ekonomske fakul-tete, ki je član ekonomske komisije Demokratske stranke: "Celotno zgodbo lahko zreduciramo na dejstvo, da bodo dobri ponovno kaznovani zaradi slabih. Drvimo v egalitarni sindrom, vse plače bodo poenotili. Zdajšnja Socialis-tična stranka, bivša komunis-tična, je pravi naslednik kitajskega komunizma." Aleksa nda r Čo trič PROGRAM RADIA ŠTUDENT ZA TA TEDEN V pravokotnik postavi skodelico kave in iz usedline preberi vse podrobnosti. politika BATA ZIVOTINJA - ČLOVEK ZA SPECIALNE NALOGE Za politiko infilm velja, da sta brez avditorija mrtvi. Poleg te simbolne pa obstaja med njima tudi personalna povezava. Ta je bila posebno izrazita v "zlatih časih" jugoslovanskegafilma, sajje itnel film takrat politično-socializacijsko vlogo. Bo 58-letna legenda jugos-lovanskegafilma Velimir Bata Živijinovič to tradicijo nadaljeval? Ce gre soditi po njegovih prvih nastopih v pluralistični srbski skupščini, je politično kariero začel podobno kot na filmskem platnu: s stransko vlogo, s katero pa se nikakor ne želi sprijazniti. Iskren do Partije _____Hiperprodukcija filmov_____ 186 cm visokega in nekaj čez 90 kg težkega šolanega igralca - po končani srednji igralski šoli je diplomiral na beograjski akademiji - je njegov zagrebški kolega Rade Šerbedžija označil za Johna Wayna jugoslovanskega filma. Več kot upravičeno: večidel je upodabljal vojake, ilegalce, komisarje, bombaše, diverzante, partizane in končno junake. V zadnjem času pa se je profiliral kot igralec v novokomponiranihfilmih.Med večkot 1 70 vlogami, kar je svojevrsten rekord v jugos-lovanski filmski produkciji (5 filmov na leto v karieri), jih največ nosi "impresivne" nas-love: Most, Partizanska eskadrila, Diver-zanti, Valter brani Sarajevo, Kozara, Bombaš, Konec vojne, Breza, Sutjeska, Neretva in drugi. Za tovrstne vojne spek-taklejeBata trdil, da so potrebnizaradinaše umetnosti, kulture, zaradt nas samih. Na drugi strani pa smo se preveč pogovarjalio denarju, ki smo ga porabili za tefilme, pravi Bata, manj pa smo se menili o njihovi vred- nosti in pomembnosti za našo kulturo in revolucijo. S filmom Valter brani Sarajevo je bil več kot deset let najbolj popularen igralec na Kitajskem. Sicer pa je bila življenjska pot Zagorca -kakor ga je ljubkovalno klical pokojni Josip Broz po filmu Breza, v katerem je igral Zagorca - podobna usodi otrok vojne vihre. S starši je iz rojstne Koračice na Kosmaju ob začtku vojne zbežal v Beograd, kjer je obis-koval osnovno šolo. Sošolci so ga zbadali, ker je nosil oblačila starejših sester in lesene opanke, s prijatelji je praznil nemška skladišča s hrano, premogom in drugimi. Z ene takšnih akcij se je vrnil s čokolado v roki; delil jo je s sosedovo Julijo, ki je nekaj let kasne/e postala njegova življenjska sopotnica. S štirinajstimi leti se je začelo jeklo kaliti: odšel je na delovno akcijo Samac-Sarajevo. Ze takrat je sanjaril o igralskem poklicu, oboževal pa je Johna Wayna, ClarkaGabla, Errola Flyna,Garryja Cooperja. Vsi ti revolveraši, kavboji, izvrstni jahalci, mečevalci, gangsterji so bili za golobradce, kakršen je bil Bata, pravi maliki. Da bi ugajal svoji Luli in si pridobil status frajerja, je več noči preživel z navijalkami v laseh, samo da so bili lasje na čelu skodrani. Po dokaj neuspešnem začetku na gledališkem odru je končno dočakal svoj trenutek tudi na filmu. Prva vloga, resda stranska, mu leta 1956 še ni prinesla slave. Prodor med zvezde jugos-lovanskega filma mu je uspel šele leta 1958 z Bulajičevim filmom Vlak brez voznega reda. Po tem in s poljsko nagrado se je začela bleščeča kariera, s katero je Bata obogatel - vsaj tako pravijo škodoželjni. Največji junak revolucije, ki se je iztekla v filmski produkciji, je postal član ZKJ leta 1957. Zaradi preobremenjenosti na delu se Partiji ni mogel posvetiti toliko, kolikor je sam želel. Menil je, če si član Partije, potem moraš biti v njej "kompletno" ali pa sploh ne. Polovičarjev ni marat. Danes jeBata član mestnega odbora Srbske socialistične stranke in poslanec v republiški skupščini. Že pred decembrskimi volitvami mu je Miloševičev propagandni aparat namenil specialno nalogo: posnel naj bifilm, v katerem bi kot pripovedovalec in hkrati novinar razis-kovalec obiskal ljudi na Kosovu. Ljudje naj bi se osebnosti, ki jo poznajo s filmskih platen, potem ko bi se preseUla iz fikcije v realnost, povsem odprli. Tako naj bi odkrili pravo res-nico o Kosovu. Projekt so iz neznanih raz-logov prestavili na boljše čase. Zanimiva je tudi njegova volilna kam-panja. Kmetje in delavci iz rodne Koračice so ga izbrali za kandidata in ga vprašali, za J katero stranko želi agitirati. Bata je izrazil ^ željo, da bi to bila Miloševičeva stranka, "s katero je živel vsa svoja delovna leta". Po i Batinem mnenju to niso komunisti, ki se jih spominja po zlih dejanjih, niti tisti ljudje, ki so državo pripeljali do roba... Ostalim strankam v Srbiji ne zaupa preveč, pa niti izkazale se niso. Njegov instinkt ga opozar-ja, da v prihodnje ne bo več živel tako lepo in sluti, da bo moral ponovno obleči unifor-mo. Uniforme pa sovraži, ker jih je nosilcelo življenje. Edino, kar od partije na oblasti pričakuje je to, da bo ljudem podaljšala ob-dobje mirnega življenja. Zdi se, da je zgornja Batina želja v nasprot-ju s podobo neustrašnega junaka vojnih spek-taklov, ki je s petokrako na glavi in avtomatom v roki kosil švabske marionete. Še bolj kontradiktoren pa je njegov prvi nastop v srbski skupščini: v njem je namreč zahteval, naj taisto zvezdo umaknejo s srbske zastave. Ježe tako, da so prviza njo umirali, drugi pred njo padali, treiji pa z njo obogateli. Le slednjim ne bo odpuščeno. Branko Cakarmiš politika BODO MAKEDONIJO POJEDLI Najbolj zanimive reči so dogajajo v odnosih z Bolgarijo in Grčijo. Vse se je začelo z - zdaj že notorično -izjavo Georgieva, predsednika Nacionalno radikalne stranke, ki je bila izrazito proiraška. Georgiev se je tudi vprašal, če bi Amerika izvedla agresijo v primeru priključitve Makedo-nije in Južne Srbije Bolgariji, kar je zgodovinska pravica Bolgarov. Ta malce humorna, toda opominjajoča izjava jebila uvertura vbolj resnozadevo. V Bolgariji namrec obstaja Zveza makedonskih društev (VMRO-ZMD), katere cilje je Velika Bolgarija. Ta zveza ne priznava obstoja makedon-skega naroda, tetnveč trdi, so to makedonski Bolgari in je dana-šnja Makedonija samo zahod-na bolgraska provinca. VRMO-ZMD nadaljuje tradi-cijo Vanča Mihajlova, znanega predvojnega razbojnika in voj-nega kolaboracionista, ki je s svojimi bandami teroriziral vzhodno Makedonijo. Mihaj-lov se je med vojno spečal tudi z ustaškim poglavnikotn An-tejem Paveličem. VMRO-ZMD Mihajlova slavi kot heroja in v strankarskem časopisu "Ma-kedonija" redno izhajajo teksti otem"velikanu". I Tudjman paktira z ______Bolgarijo_______ Pravo senzacijo je izzvala novica in fotografija o prisrč-nem srečanju dr. Franja Tudmana in predsednika VRMO-ZMD Dimitara Goceva v »Make-doniji«, kar je za makedonsko javnost pomenilo začetek obnavljanja vojne zveze Pavelič-Mihajlov. Zadeva se je še bolj zakomplicirala, ker je tnesec dni pred izidom časopisa Tudjmana obiskal Ljupčo rgievski, predsednik VMRO-DPMNE, sedanji makedonski podpredsednik. Kas-neje se je VMRO-DMPNE ogradila od srečanja Tudjman-Gocev, pa tudi iz Zagreba so sprva prihajali demantiji. Kas-neje so vseeno pristali na možnost, da se je dr. Tudjman z Gocevim sešel na svoji poti po Ameriki in Kanadi in se je z njim pov-sem slučajno rokoval. Na drugi strani pa je Gocev izjavil, da obstaja možnost, da je medštevilnimikontaktizljudmivAmeriki prišlo tudi do srečanja s Tudjmanon. SOSEDI? Kako sta Laurence Eaglberger in Henry Kissinger postala makedonska vohuna Da je Makedonija vedno imela velike težave s svojimi sosedi in je med njimi imela kaj malo prijateljev, je stara resnica. Dogodki zadnjih mesecev v centru balkanskega prepiha - Makedoniji - pa so vsekakor novost. Kotje znano, makedonske države in naroda nepriznavajaoBolgarija, Grčijain nekateresrbskepolitičnestranke. Zato je Makedonija - tako ko vedno - primorana iskati prijatelje malo dlje: s Turčijo so odnosi vzorni, prav tako s Hrvaško in Slovenijo. Edina izjema med sosedami je Albanija, ki priznava državnost Makedonije in makedonsko manjšino. Na drugi strani pa Makedonijapriznava albansko manjšino v zahodnem delu republike. Morda so se ti odnosi malce skalili ob zadnji izjave vodje Albanske demokratične stranke Salija Berishe, daje njihov dlj združitev vseh Albancev. Tudi ta razlaga bi bila zadovoljiva, če ne bi pod fotografijo pisalo, da bodo podrobnos-ti srečanja Tudjman-Gocev objavili v nas-lednji številki časopisa "Makedonija". Teh nismo dočakali, ostala pa so sumnjičcnja. Grki nič več ne Ijubijo Američanov Letno poročilo State Departmenta o spoštovanju človekovih pravic in pravicah nacionalnih manjšin v Grčiji je v tej državi sprožilo pravi plaz nezadovoljstva. V dokumentu piše, da živi v Grčiji okrog 50 tisoč Makedoncev, ki nimajo pouka v materinem jeziku, ker Grčija ne priznava makedonskega književnega jezika. Poročilo je zagledalo luč sveta prav v tistih dneh, ko je bil grški premier Samaras na obisku v VVashingtonu ter so to ocenili kot prvovrstno provokacijo. Grški tisk je pisal, da poročilo izkrivlja grško zgodovino, je nesprejemljivo in bo grška oblast storila vse, da ga Američani umaknejo. Menijo, da gre za nesrečno napako ameriškega birok-rata, ki je obiskal mesto Lerin na severu države, kjer lahko govorite makedonsko in vsakdo vas bo razumel. Vsa stvar se toliko bolj zaplete ob dejstvu, da sta Grčija in ZDA zaveznici, saj imajo slednji na grški tleh vojaška oporišča. Tudi Turčija je pozdravila ameriško porodlo, saj je v njem omenjena turška manjšina v Grčiji, ki šteje okrog 120 tisoč ljudi. Te pa oblast razglaša za grške Muslimane. Grška oblast meni, da je takšno poročilo rezultat pritiska projugos-lovanskega lobija v amerišketn Kongresu, kot tudi vpliva Laurenca Eaglbergerja, nek-danjega veleposlanika v Beogradu, scdaj svetovalca v State Departmentu. Grki opozarjajo tudi na Kissingcr-jevo politično-raziskovalno firmo, ki ima določene pogodbc zjugoslavijo. Balkanski lonec se _______segreva_______ Čepra v so ti dogodki le malo vzdignili balkansko meglo, se lonec balkanske (kvazi)politike počasi ogreva. Srbi so v tradicionalno dobrih odnosih z Grčijo, tako da že obstaja dogovor med njima, kaj bo z Makedonijo, če Jugoslavija propadc. Bol-gariinGrkiso tudi v dobrihodnosih, sajso sc prvi že davno odrekli narodni manjšini v Grčiji. In povsem upravičeno, saj sc slovansko prebivalstvo v Grčiji čuti makedonsko. Odnosi med Srbijo in I3ol-garijo so malce zaostreni, prav zaradi afinitete do makedonskega ozemlja. Raz-merja med Srbijoin Albanijo pa sožejasna. Na koncu je treba povedati tudi to, da pos-lanci VMRO-DPMNE nosijo v makedonskem parlamentu bedže, na katerih je zemljevid Velike Makedonije -sestavljen iz Makedonije, dela Bolgarije in poloviceGrčije. VladimirPetreski poiitika FRONTA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO Naša moč je v ideji Začetek Fronte za samostojno Slovenijo, ki se je kasneje preimenovala v Gibanje za samostojno Slovenijo, sega v jesen 1988. Lani junija so se pred volitvami preoblikovali v legalno organizacijo, 29. septembra 1990 pa so po Ustanovnem zboru v Mariboru zaživeli kot SAMO-Gibanje za odcepitev Slovenije. Od 4. oktobra so vpisani v register političnih organizacij v Mariboru, v mestni skupščini pa imajo celo svojega predstavnika, poslan-ca Draga Cartla, ki je obenem predsednik Izvršnega odbora SAMA. TRIBUNA: Vaša nekdaj marginalna ideja, da se mora Slovenija odcepiti, je celo pri Božičku prišla do takšne evolucijske stopnje, da se mu kar sline cedijo ob misli na jugos-lovansko sedmino. CARTL:Že v ilegali smo nenehno ponavljali, da čas dela za nas oziroma za spametovanje in dokončno streznitev Slovencev. Na volitvah je Demos prevzel našo zahtevo, vendar pa, kot vse kaže, zdajšnja vlada še vedno goji sentimen-talnc iluzije do Jugoslavije. Za nas je sprcjemljiva le popolna od-cepitev; šc tako ohlapna kon-fcdcracija bi nas slej ko prej vrnila na trenutno obstoječe stanje. Srbija je bila, je in bo ostala balkanski žandar! TRIBUNA: Kako gledate na Kučanovo barantanje z Milošcvičem za lirbtom Hrvaške in nn skupno zahtcvo Emila Milana Pintarja in Vuka Draškoviča, da se morajo razorožiti vse pnravojaške for-mncije? CARTL: Že 29. junija Iani, ko jc ob objavi ponudbe konfederalne pogodbe v Delu izšel nekakšen komentar Petra Jambreka, je bilo jasno, da se določeni krogi slovenske oblasti ne želijo odpovedati 70-letnemu zavezništvu s Srbijo. Jambrek je zapisal, da je Srbija, ki upravlja z JLA, pomemben vojaški zavez-nik šibke Slovenije. Tako so nekateri razmišljali že pred vojno, vračanje na Koroščevo politiko, ki je po sporazumu Cvetkovid-Maček doživela popoln zlom, oziroma je bila Slovenija, takratna Dravska banovina, povsem izločena iz političnega odločanja v državi, pa nas lahko postavi v položa) med mlinska kamna. Foto: Bojan Tomažič Drago Cartl, SAMO, Gibanje za odcepitev Slovenije. P red nekaj več kot letom dni je v Tribuni izhajal takoimenovani Program za samostojno Slovenijo, njegov avtor, FRONTA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO, pa je bila še globoko v ilegali. Službe takratnega notranjega ministra Ertla, ki sije umazal roke v procesu proti četverici in si jih skušal nmiti z zavarovanjem Slovenije pred srbskim mitingom v Ljubljani, soprisluškovale Tribuninemn telefonn, Jože Smole-Božičekpaje na obtožbe zjuga, da slovenska oblast podpira separatis tična gibanja, prepričljivo izjavljal: "Tega mi v Sloveniji nimamo!" Takšno obnašanje je povsem nemoral-no. In kdo se bo še vnaprej zanašal na tistega, ki kot srajce v tropskem pragoz-du trikrat na dan menjuje svoje zavez-nike: zjutraj paktira s Hrvati, popoldne z Avstrijci, zvečer pa s Srbi? Ko sem pred dnevi po telefonu govoril s poslovnim partnerjem, zaposlenim v Službenem listu SFRJ, mi je s svojimi be-sedami reprezentiral beograjsko javno mnenje: Evo ti na, Kučan došao, da se pokaje!" TRIBUNA: Kako bomo dasegli neodvisnost? Je mednarodno priznanje dovolj za dosego cilja? CARTL: Neodvisnost oziroma odcepitev ne bo prišla kar z neba, pa če bomo še tako prosili vse svetnike za pomoč. Tudi samo mednarodno priznanje še ne pomeni popolne neodvisnosti. Ce je vlada pos-tavila 30. junij kot zadnji rok za ures-ničitev volje udeležencev plebiscita in nas že na primer naslednji dan priznajo vse članice OZN vključno s stalnimi članicami varnostnega sveta, cilj še vedno ni dosežen. Med 12. točkami iz memoranduma slovenske vlade je namreč zapisano, naj JLA začne z izpraznjevanjem prve tretjine vojašnic šele 31. avgusta. Po vsej verjetnosti nas bodo najprej priznale manjše evropske države; šele pod splošnim pritiskom mednarodnega javnega mnenja tudi velesile. Drug prob-lem je na primer Vatikan, ki še po 45 letih ni priznal države Izrael, trenutno pa smo priče najkonzervativnejšega pontifikata v zadnjih 200 letih. Še pred tem pa more Slovenija ratificirati vse ženevske konvencije in dodatne protokole ter dos-ledno uresničevati nevtral-no politiko. Dokler bo v Sloveniji 21.000 vojakov od 185.000 pripadnikov redne sestave JLA (11 %), 1100 slovenskih starešin od 76.000 (1,45 % - še pred letijihje bilo 2,8 odstotka, po ključu pa bi jih moralo biti 7,8 odstotka) pa bo razpršenih po vseh koncih Jugoslavije, kar velja tudi za 4000 trenutno uniformiranih slovenskih mladeničev, lahko o popolni neodvisnosti le sanjamo! TRIBUNA: Kako je z vašo številčnostjo, saj ste s prihodom iz ilegale skorajda onemeli? S katero politično stranko najbolje sodelujete? CARTL: Imamo približno 150 članov, naša moč pa ni v številčnosti temveč ideji, ki jo zastopamo. Pohvalimo se lahko s tem, da smo nenehno vsaj korak pred ostalimi strankami in vlado, naslednje volitve pa bodo pokazale, koliko radikal-ni so slovenski volilci po triletnih per-manentnih grožnjah z juga. Komunisti pač ostanejo komunisti, z Močnikom pa bomo jedli le močnik! Gregor Preac politika TRIBUNA: Na volitvah si nastopal kot kan-didat Ijubljanske Univcrze - delavcev in študentov - sedaj pa v skupšČini nosiš zastavo Liberalno demokratske stranke. Od kod ta preobrat? JAKIC: Do preobrata sploh ni prišlo, ker sem bil že prej član ZSMS-Liberalne stranke. Slo je za to, da sem se kot "samos-tojni jezdec" priključil LDS in skozi njo zastopal interese študentov. Pa še ideološko mi je najbližja. TRIBUNA: Potemtakem Ijudi, ki so finan-drali tvojo volilno kampanjo, nisiizneveril? JAKIC: Mislim, da nisem, saj so bile vse študentske pobude, ki so prišle v skupščino, z moje strani artikulirane. Skozi vso goro zakonov sva z Dejanom Murkom z mariborske Univerze opozarjala na študentsko problematiko. Tako da do iz-I neverbe ni prišlo. LIBERALEC S ŠTUDENTSKO DUŠO Za Romana Jakiča, poslanca Liberalno-demokratske stranke v zboru združenega dela, skupščinska statistika pravi, daje najmlajši pos-lanec. Kolegi fotografi trdijo, daje med najbolj fotogeničnimi. Volilkepa zatrjujejo (neuradno), da je med lepšimi. Jaka je bil še nedolgo tega študent, danes pa z liberalno-demokratskih barikad bije boj za lepši študentov danes in jutri. TRIBUNA: Torejsipodušiševednoštudent? JAKIČ: Seveda. TRIBUNA: Ali danes, ko si poslanec LDS, komunicimš s študentsko organizacijo oziroma njeno vlado? JAKIČ: Komunikacija nastaja v tistem trenutku, ko študentska crganizacija želi plasirati svoja stališča v skupščino. Ta je bila intenzivna v zvezi z zakonom o dohodnini. S predsednikom študentske vlade Markom Kušarjem se srečujeva na sestankih skupščinskega odbora za mladinska vprašanja, kjer nastopava usklajeno. TRIBUNA: Sej študentske vlade in parlamen-taseneudeležuješ... JAKIC: ...ker mi ne pošiljajo več vabil. TRIBUNA: Kako se odločaš, če imata o določeni zadevi tvoja stranka in študentska or-ganizacija diarnetralno rtasprotni stališči? JAKIC: Odločam se na podlagi interesa študentov, kar je bilo vidno ob zakonu o dohodnini. TRIBUNA: Lahko našteješ pobnde, ki si jih sprožil v svojem tnandaUi in so v zvezi s študentskim stanom? JAKIC: Pobude so v bistvu realizacija predvolilnih obljub. Sprožil sem veliko "drobnih" pobud, najpomembnejša pa je v zvezi s priznavanjem študija kot dela. Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje mi je odgovoril, da so nad rešitvijo v mojem predlogu navdušeni. Po tej varianti naj bi študentjeoziroma tisti, ki so kadarkoli študirali, imeli možnost v času zaposlitve plačevati dodatneodstotke za zavarovanje in bi s tem "izplačali" čas, ko so študirali. To naj bi jim bilo omogočeno v desetih, petnajstih letih. S tem bi se študij štel v delovno dobo. Od te pobude v bistvu največ pričakujem. TRIBUN A: Sediš v zboru združenega dela, ki shrvi po svoji pridnosti in ekspeditivnosti. Gre to pripisati kakšni posebni in lepi maniri pos-lancev? JAKIC: Mislim, da so poslanci, ki sedijo v ZZD ljudje, ki - če rečetn realsocialistično -raje delajo kot govoričijo. Ni jim do duhamornih razprav in se držijo dogovorov. Če se spomniš zakona o inter-venciji v gospodarstvu, s katerim se je odobrilo težki industriji del sredstev. naš zbor je sprejel sklep brez razprave, v DPZ pa so se na to temo pogovarjali o solzah Sonje Lokar. Kar pa zadeva nekih drugih gospodarskih zadev, pride do daljših in strokovno bolj podkovanih diskusij, ki niso toliko spolitizirane kot v DPZ. TRIBUNA: O delu parlamenta sta se izoblikovali dve oceni. Prva govori o tem, da opozicija namemo upočasnjuje sprejemanje nujnih sistemskih zakonov. Drugi pa trdi, da pozicija preračunljivo blokira delopri ustavi... JAKIC: V bistvu opozicija - govorim lahko le za LDS - nikoli ni imela namere zavlačevati. Pred očmt je vedno imela le to, da se po bližnjtcah lažje naredi kakšno napako. In ko napako uzakoniš, jo je zelo težko izkoreniniti. Pri sistemskih zakonih, ki so vitalnega pomena, težim k temu, da bi bili čim bolj liberalni in ne bi za sabo puščali preveč napak. Izkušnja Bundes-taga, kjer skrajšanih postopkov za sprejemanje zakonov sploh ne poznajo, je pozitivna. Pri nas pa skorajda ni zakona, ki bi šel po normalnem proceduralnem pos-topku. TRIBUNA: Kaj pa glede Ustave? JAKIC: V trditvi, da poztcija zavljačuje sprejemanje Ustave, bi Lahko našel celo kanček resnice. Menim, da mora do nove Ustave priti čimprej. Šele s tem bi začel funkcionirati pravi politični sistem. Mis-lim, da pozicija zavlačuje predvsem zaradi skepse do volilcev. Nezaupanje do ljudi se je najbolj pokazalo že pri določitvi plebi-scitarnih odstotkov. TRIBUNA: Govori se, da boš predsednik podmladkaLDS... JAKIC: Ce bom predsednik, bo odločil us-tanovni kongres 23. februarja v Ljubljani. Sedaj pa vodim iniciativno skupino za for-miranje mladih liberalnih-demokratov. Branko Čakarmiš MATI PADLEGA MINISTRA Otroci so naše največje bogastvo. Zato jih obdavčimo! Alkohol je družbeno zlo, ki ga je treba ne le tolerirati ampak spodbujati. V deželi, kjer ni nič nemogoče, je mogoče prav to. Narod pijancev in matersamohranilkseneboimel več ničesar bati, ko se bo začela rojevati prva tovrstna davkoplačevalska generacija, katere prva beseda v življenju ne bo mama ampak šnops. Torek, 14.35 Današnje dopoldne mi ni bilo ravno pisano na kožo. Zato scm ga preskočil. Torek, 14.38 In pristal sem v nekem saloonu, kjer mi je sicer prijazna mimobežnica zlezla v ritdo tiste mere, da se mijezagabilacelo najnovejša kascta... Mislim, da jc bil ansambel Lojza Peterleta, nisom pa čisto preprican, da tisto nabijanje ni bila mogoče celo polka ali nekakšno capudriranje v stilu: lačnim kruha, meni iger. Siccr pa niti ni tako pomembno. Tista kava je bila tako vodena, da scm mi je nehalo kolcati. Torek, 14.53 Potem me je obšla slabost. Na poledenelem avtobusnem zaletičšu scm sezgrudil. Nasproti mi je namreč pridrsalo nekaj skrajno nečlovcškega - Sadam H. So že tukaj, me je prešinilo tned tistimi neobstoječimizvezdami, kisemjih v prvetn trenut-ku zamenjal za letcče trdnjave. In ko mi je ta vodja Alahovega poslanskega kluba pomagal na noge, mi je bilo jasno, da je CNN Bushcvo trobilo. Rekel sem mu thank you, pa me je debelo poglcdal. Že sem raztnišljal o svoji zadnji želji in obenem besnel, zakaj se ne spomnim niti ene arabske besede. In takrat se je od nekod vzela tornado varianta puščavskega viharja; prikazal se je še en Sadam H., ki se je od prvega razlikoval le v tem, da je imcl čez prsi reklamo za peace. No, hudiča, za to vojno se pa res ni bati, dokler so zadaj sponzorji, scm pomislil prvič, takoj za tem sem pomislil drugič: mar ni to svctovna oznaka za mir?Inžesem pomislil tretjič: maškare. In potcm scm šc nckaj časa razmišljal, da je alkohol res družbeno zlo. Torek, 15.26 Vsi novinarji lažete, jc bila ugotovitev neke znanke, ki sem ji v avtobusu odstopil sedež v znak spoštovanja do drugače mislcčih. In nato sva obuvala spomine. Tik predensem izstopil, mekotsolidno informiranega občana presenetiz novico, da so . se mladi socialdemokrati uprli Pučniku, ker jim ni dovolil, da se za pusta našemijo v prave socialdemokrate. Ko sem jo vprašal, če nmisli resno, kot iz topa izstreli, da je v to povsem prepričana, saj je brala v časopisu. Za vsak pritner sem ji dal svojo novo telefonsko številko. Sreda, prepozno Zvečer me seveda ni poklicala. Mogoče je celo bolje tako. Bolje, pravim, kot to, da bi me čez slabo leto nekdo namesto tata klical šnops. Bojan Krajnc ZATON KOMUNIZMA Marx je še v sredtni prefšnjega stofetja verjei, da bodo socialistične revolucije izbruhnile tam, kjer je kapitalizem naj-bolj razvit, torej na Zahodu. Zgodilo pa se je popolnoma drugače. Revolucionarna vrenja so razdirala periferijo, med-tem ko se je na Zahodu izkazalo dejstvo, ki se potr^u je Še danes, namreč da je revolucionama praksa evropskemu Zahodu tuja in v današnjem času v popoinem neskladju z realnostjo razvitih demokraci). Kotnunizem, ki so ga naplavili vaiovi revoiucij, je z revolucijami spet potoniL Drugače se godi s t.im. ev-rokomunizmom, kije nastal na temel|iEh razvitega kapitalizma inzgradil svc^o identitetoznotraj piuraKstičnihsistemov, ki jim je Marx prerokoval konec Že pred stotimi ieti. Po krizi politične levice s konca sedemdesetih in za^etka osemdesetih iet se kaže danes - v Času zatona reaisocializma in utišane glasnosti - na razpotju tudi zdr«Žena evropska levica. Toda ta nasprotja se nikakor ne kažejo lako Črna kotsovjetska m tako dokončm kot npr. albanska, kjer \e prihodnost sploh težko predvideti. Po prelomnem kongresu KPI, na katerem je svoj lastni pogrcb doživela sedemdesetletna italijanska partija, se na obzorju kaž^o ftove alternative za nekatere stare vzorce. S klasičnimi tnodeli komunizma je menda konec in ni pomembno ali so jih odplavite revotucije ali so se preobrazili in preimenovali sami. Tudi evrokotnunizem je v zatonu, <*epra v mso daleččasi, ko jebila pozornost vse polittčne)avnostt usmerjena na to modno muho sedeatidesetih let, ki je postala oznaka za usmetitevcele vrste partij v zahodmh demokracijah, njegov duhovni oče pa )e bil pravzaprav nekdanji voditelj italijanskih komunistov EnricoBeriinguer kot del trojice,, ki sta jo tvorila še Carillo in Marchais. Zelo redki so bili politični fenomeni, ki jim je bik nakionjena takšna pozornost kot prav evrokomunizmu v začetku sedemdesetih let. Bili pa so tudi nekateri, stcer redfci^ ki niso nikdar verjeli vanj. In kaj bi lahko napisala ob koncu italijanske KPl in ne nazadnje ob koncu obdobja, ki |e evfbrično mahalo s srpotn in kladivom, da ju |e na koncu tako zlahka zamehjalo: da se je o komunizmu ogromno razpravljalo, da je bila velika večina razprav zmotnih in da ^e tudi nekaj njihovih avtorjev živeio v zmoti, In po vseh letih mo^ega šbrmainega izobraževanja se mi zdi skoraj bogokietno zapisati, da seje tudi Marx (kdaj pa kda) malce) zmotil. Erika Repovž Pjjpjl MARSOVSKE rJTJL kronike BtlojenaKrc. ' , , « ^ soncutuintai i večdaložMrat .: prefvsiosfcali, Nedalečsti 4 usodnega dnt Sortce fe slepik zemljice razgretei/ Akosejepriiner L na sonce, m tmi &te o obrazek Jdsli le zac njenibHoltartakol jasijeizbralčlovek. a srca širom po Batkc Kotdabijihkat b sence. »Le kdo si jt v. > uii^ fco so izstopali iz B okraj- nim nasmehom |>o nenik še širšega milega N > bele zobe. Bradata mož. umin - prihodnpm ro<3o\ Zgodovinsid trc Kdor vei|ame $anfamf lo Mil u linjpaijti jamčil^ d igos- lovanskih i«p«il>li^ >, zemlp&če pa bo doi Skupajstaobelc lavija še kako živa >i kleni)inda|ezan|c e paravojaške Lor a na gospodarskoinne ulega Mila Tinparja prit t o ak- tualna misel - svet.- vi&* Ta |e \ ?j »slatko«), ker $< z nepri^akovanolah Trije cmokasti - v domaSh logih pa 1 i, pamet ncdozorela!« tC SLIKA MIHAILA GORBAČOVA Okrutnost, ki sčasoma skazi človekove poteze, je naposled našla mesto tudi na obrazu lanskega Nobelovega nagrajenca za mir. Žal pa Mihail Gorbačov nima magicne slike, ki bi mu kot Dorianu Grayu sledove nečednih dejanj prevzda nase. In prav je tako. Navzdol povešeni kotički ustnic, vse manj jasen pogled ter kljuboval-na mimimka kažejo, da je sovjetski predsednik vse manj tista oseb-nost, ki je pred leti svet presenetila s svobodomiselno ter humano politiko. Nova SUka Mihaila Gorbačova je na ogled vsakomur, ki premore televizijski sprejemnik ali kupuje časopise. Potem, ko sem s popolnoma nedokazljivimi spekulacijami spolitizairal prezidentiov obraz, je čas, da postrežem še s kakšnim dejstvom. Ce jeGorbačov, kot se sam izmotava, za masaker v Iitvi in Letoniji Lzvedel šele potem, ko se je ta že zgodil, bi moral za dejanji poklicati na odgovornost ministra Jazova in Puga, ali pa se, če mu tega razmerje sil nedopušča, javno distancirati od akcij obrambnega in policijskega ministrstva. Tega sovjetski predsed-nik ni storil, temveč je, nasprotno, naredil še korak dlje v zbliževanju z represivnim aparatom: od l.februarja v večjih sov-jetskih mestih po ulicah strašijo vojaško miličniške patrulje. Nato so se nepopularna Gorbačovova dejanja kar zvrstila. Najprej jeGruziji zagrozil z intervencijo zveznih enot, če ta ne bo prenehala z represivno politiko v donedavni avtonomni pokrajini Južni Osetiji. Skrb za preganjane kavkaške gorjance pa je bila pri tem drugotnega pomena: pomembnejše je bilo svarilo protisov-jetsko razpoloženi gruzijski oblasti, naj se ne oddaljuje od federacije. Naj prepoved Utovskega referenduma omenim Le mimogrede in poudarim dogodek, ki utegne pomeniti začetek konca "glasnosti": sile Centra, katerim očitno pripada tudi Gorbačov, so pred tednom dni za polovico omejile oddajanje "projelcinovskega" Radia Rusija, narejen pa je črni spisek, po katercm bodo kmalu utihnili tudi drugi liberalni mediji, med njimi agencija InterLax in TV oddaja Pogled. Nedavno se jeGorbačov s sočnim boljševističnim besednjakom lotil republik (Baltiških dežel, Armenije, Gruzije in Azerbejdža na), ki so nasprotovale referendumu o celovitosti Sovjetske zveze, predvidenem za 17.marec. Inrtenoval jih je militaristične in reak-cionarne, za morebitni razpad federacije pa je dejal, da bi to pomenilo "kaos in razpad svetovnega reda". Vse očitneje postaja, da so Gorbačovove grožnje s "svetovnim neredom" - v kolikor propade njegova politika - navadno izsil-jevanje svetovne javnosti za podporo svoji centralistični opciji bodoče ureditve države ter sistematično odrivanje in blatenje druge, prav tako legitimne možnosti rešitve sovjetske krize: osamosvajanju republik ter multilateralne dogovore med njihovimi demokratično izvoljenimi vodstvi. Cas je, da svet ovrže stereotip o Sovjetski zvezi kot o mračni srednjeveški skupnosti, za katero je razsvetljeni absolutizem veliko boljša ureditev kot demokracija, ter prisluhne legitimnim zahtevam različnih političnih struj. To pa se naj zgodi čimprej - preden se sovjetski prezident dokoplje do čarobne slike, ki bo njegove ostre čekane pred svetovno javnostjo spet spremenila v varljiv blag nasmešek. Matjaž Šuen ¦<•:•:-.%•»:¦:•:¦:•:•: globus JBLCINGATE Tudi Boris Jelcin ve, da je vprašanje »Ali prisluškujejo visokitn funkcionarjem v SZ?« podobno tistemu »Ali sneži v Sibiriji?« Zato ni bil prav nič presenečen, ki so v sobi nad njegovim službenim prostorom odkrili pris-luškovalnenaprave. Juri Gorjakin, vodja var-nostne službe v ruskem parlamentu pravi, da so našli podobne naprave tudi v Jelcinovem stanovanju. Zato ne bodo omahovali s povračilnimi ukrepi. Kakšnimi, še ni pripravljen izdati, saj bi s tem postavil še zadnjo možnost, da se zavaruje ruski parla-ment in predsednik, na kocko. Tisk v SZ po odkritju te afcre ni ostal brez besed. Pompoz-no so oznanjali »sovjetski VVa tergate«, v kar pa so afera, tudi po tednu ni, še ni spreobrnila. Morda pa novinarji šc niso odkrili, da je pris-luškovalne napravo montiral nihče drug kot Gorbačov prek svojih KGB uslužbencev, seveda. JUGO TVIGRE Igračkanje z dokumenti vojaške obveščevalne službe in skrivno snemanje ter objave na televiziji hrvaških »teroris-tičnih« ministrov, so dokončno sprli Srbijo in Hrvaško, pravi Michael Meyer, dopis-nik Nevvsvveeka iz Zagreba. Ozračje je pregreto in celo najbolj nemogoči strahovi se> danes zdijo resnični in uresničljivi. Igre prevar in prikrivanja, zabeljene z govoricami in dezinformacijami, določajo pozicijo obeh republik v pogajanjih o prihodnosti Jugoslavije. Propagandna vojna je> popolnoma zastrupla odnose med Zagrebom in Beogradom, pravi Meyer. Jugoslavija se morda res ne bliža državljanski vojni, je pa vsekakor bliže raz-padu, kot je bila, preden se je začela neslavna TV vojna. Kdo bo v tej vojni izgubil in kdo dobil, pa je še velika neznanka. VSE SADAMOVO OROŽJE Že od začetka vojne v Za livu je jasno, da Irak ni tako majhen »piece of cake«, kot so si ga sprva predstavljali predvsem Američani, pa tudi ostali zavezniki. Zdi se, da obveščevalne službeniso poznale pravihštevilkoSadamovi oborožitvi. V zalivskem kotlu se tali orožje držav vseh celin. Kdo pa je Sadamu priskrbel najučinkovitejše orožje? Pri raketah prednjači Sovjetska Zveza, ki je Iraku prodala celo dva tisoč raket tipa Scud (ali Husein po iraško), prav tako ima tisoč tankov T-72 istega izvora. Južna Afrika je prispevala topove, Francija in SZ letala... Najzanimivejši pa je podatek, da je Nemčija prodala Iraku celo 90% vsega iraškega kemičnega orožja, nemški strokovnjaki pa so celo do lanskega novembra opravljali dela na Sadamovem atomskem programu. Nove konservativne sile v Kremlju so krenile v napad proti razcvetajoči se medijski svobodi, ki jo Sovjeti uživajo od lanskega av-gusta, ko je novi zakon o tisku cenzuro prepovedal. Tako je prejšnji mesec Gorbačov naznanil, da obstaja možnost ponovne vzpos-tavitve starega režima, ki bi omogočal »večjo objektivnost«. Tej izjavi je sledilo strašno raz-burjenje v Sovjetski javnosti in protest v novinarskih vrstah. Vendar so svobodomisel-ni mediji vmili udarec. Tako je Neodvisna gazeta na naslovni s trani objavila prazno s tran s pripisom: »Takšni bodo videti sovjetski časopisi na dan, ko bo znova vzpostavljenaj politična cenzura« Med prvimi ukrep^ Gorbačova na medijskem področju preobrazba sveta državne televizije v vlac telo, čeprav je še nejasno, kako bo to vplival^ na politično obarvanost programa. globus PO DVAJSETEM KONGRESU KPI z Stvar in ime Ob zvokihintemacionale, ki so spremljali tudi njeno rojstvo pred sedemdesetimi leti, je KPI na svojem 20. kongresu formalno prenehala obstajati. Nadomestila jo je nova stranka Partito democratico della simistra - Demokratična stranka levice. Po besodah tajnika stranke Occhetta se je s tem dejanjem zaključilo us- tanovitveno obdobje, ki se je začelo na lanskem kongresu v Bologni, in začela sejenova faza,kiima zasvoj končni cilj socializem. O tem, kako si socializem predstavlja danes v eni od držav zahodnih demok- racij, je znani partijski ideolog in teoretik Georgijo Napolitano dejal: »Zgodovina dokazuje, da doslej ni bil še nikjer uresničen socialistični režim, ki bi temeljil na pluralizmu strank, da bi lahko tekmovale med seboj glede izvajanja političnih svoboščin. Toda kljub temu je naš cilj tak sistem. Na Zahodu je to edina pot v socializem«. V ospredju post-kongresnih razmišljanj, ki so za seboj že pustile mučen, dolgotrajen proces I preobrazbe, ugibanj okrog radikalnih sprememb znotraj partije, zgovorno simboliko govorov o novih simbolih, pa se postavlja bistveno vprašanje, kako bo Demokratična stranka levice gravitirala proti centru in ali bo to storila s stapljanjem komunističnega s socialističniminna tej občutljivi meji trčila s socialisti in socialdemok-rati. Ali bo zmogla nadomestiti izgubljeni čas za prepozno odcepitev od starih simbolov, ki jih je »pred njo povozil že realni socializem? »II nome della Cosa« izborom petstoenainštiridesetih članov nacionalnega sveta seje v začetku februarja končal ustanovni kongres italijanske Detnok-ratične stranke levice. Zadnje dejanje v Riminijujezaključilo dolg proces preobrazbe KPI, v vsem povojnetn obdobju druge najmočnejše politične sile v Italiji. Skoraj istočasno so v Kimu na sedežu stranke dvignili na drog novo strankino zastavo s hrastom. Z drugačnim simbolom in imenom stopa stranka v novo desetletje preobražena in pripravljena, da se postnvi ob bok drugifii velikim strankam levice v Zahodni Evropi. Po sedemdesetih letihje tako s prizorišča odšla še ena komunističnn partija, tokrat iz vrste t.im. evrokomunističnih in sepreobrdzila v novo grupacijo levice, ki bo v prihodnosti svajo identiteto iskala v tekmovanju s sodalisti. Izid kongresa je prinesel tudi prvovrstno presenečenje: Achille Occhetto, edini kandidat za sekretarja stranke ni bil izvoljen, njegova resolucija, ki zaokroza proces prenove KPI, paje dobila veliko, dvotretjinsko podporo. komunističnih partij v Zahodni Evropi obljublja novo politiko, ki se prilega postindustrijskemu ob-dobju in da ne gre zgolj za demonstrativno scensko dejanje. V senci Zalivske vojne Dogajanje je sprožilo novinarsko vprašanje, ali je vzporedno z radikalnimi spremembami v par-tiji mogoče pričakovati tudi spremembo imena in simbola stranke - med vrsticami bi verjetno lahko prebrali, koliko bo legendama KPI tvegala in pretrgala z komunistično tradicijo, ki ima v Italiji in tudi širših krogih evrokomunizma svojo težo. Occhetto je že tedaj jasno odgovoril, da je vse mogoče. Po začetnem šoku se je začela neskonča zgodba o »stvari«, novi metafori, skovani iz sek-retaAvih besed: »Najprej pride stvar, potem ime«. Stvar je na 20. kongresu dobila svojo vsebino, Partito democratico della sinistra pa je z imenom spremenila tudi svoje simbole. Zarjavelo železnino, ki se je je pred njo otresla že Vzhodna Evropa, je v Italiji zamenjal hrast. V tem primeru je simbolika pridobila svoj zgodovinski pomen. Danes se namreč že da slutiti, da preobleka 20. kongres italijanskih komunis-tov, ki je že tako ali tako zamudil dobro leto in pol, da bi bil sploh lahko aktualenmedijski dogodek, Occhet-to pa vsaj med prvimi, če že ne prvi, se je odvijal v popolni senci Per-zijskega zaliva. Kar bi bila še prcd petnajstimi mesecemi glavna tema vseh italijanskih časopisov, je biio zdaj le porodlo ob koncu strani, iz-podrinjeno spričo pomembnejšega dogodka. Kajti komunizem daiies ni več niti nevamost niti posebno pametna politična altemativa. Se več. Komunizem danes ni vei niti. novica za prvo stran, tudi če gre za njegovo evro inačico, ki so jo še ne tako dolgo nazaj imeli polna usta vsi pomembiiejši analitiki političnega dogajanja v svetu. Occhettov medijski performance, ki ga jc pripravljal petnajst mesecev in želd, da ima vsa obeležja demokratičnega procesa preobrazbe, ni dobil nikakršnih svetovnih razsežnosti, ampak povsem lokalne, soočen z napačnim političnim trenutkom, v kateiem nihče ni zainteresiran za notranje politične teme in še manj idejne dileme. Generalni tajnik nove stranke italijanskih komunistov ostaja tako žalostna figura politika, ki se ga drži anola, da dobre poteze vleče v izgubljeneintrenutku in na nepravi način Erika Repovž globus Uro in pol vožnje iz Budimpešte se med madžarskimi polji nahaja majhna vasica. V Kecelu ima svoje gospodarstvo tudi Joszef Pinter, ki se prav tako kot Poljak Robert prevaža z letali. Jos-zef svojem hangarju skriva celo dve letali in helikopter. V prvem nadstropju svoje hiše pa stoji pred maketo svojega kraljestva in kaže na futuristični stolp:"To bo najvišji stolp na Madžarskem. Segalbo 150 metrov visoko v nebo, v njem pa bosta dve vrteči se restavraciji, hotel s sto sobami in trgovski center." 300 kilometrov zahodno od Varšave, v Poznanu, ima Alexander Gavvronik majhno pisarno. Vendar pa vodilni iz ESSO-a pridejo k njemu, saj je on tisti, ki obvladuje devizni in naftni trg na Poljskem. Za polsjki dnevnikjeGavvronik izjavil:"Poznam kralja majoneze, kralja plinskih grelcev, jaz pa sem kralj menjal-nic." Medtcm ko v vseh vzhodnoevropskih državah napovcdujejo najhujše leto, saj se brezposelnostiz dneva v dan veča, pojavlja pa se tudi revščina, je seveda pojav bogatašev pravi škandal. Dosedanji režimi so poznali lc malo bogatašev, pa še ti so bili ali pripadniki režima ali preprodajalci, zato ni nič čudnega, če se na bogataše danes gleda kot na vampirje, ki pijejo kri že tako dovolj izčrpanemu narodu. Za to obstajajo tudi drugi razlogi. Med bogataši jc namreč ogromno takih, ki so obogateli s pomočjo "vez" še iz časov prejšnjega režima, takih, kisošenedavno prisegali na komunizem, danes pa so sc vrnili k starcmu reku, da jc denar syeta vladar. Inkolikojesplohbogataševna vzhodu? To je težko reči. Bivši madžarski podpred-scdnik, Peter Medgyessy, danes predsed-nik družbe Paribas-Madžarska, pravi, da jih pozna "kar nekaj, ki imajo skorajda milijardo forintov", kar je okoli 23,5 milijonov mark. Nekaj sto je takih, ki so za madžarskc razmere zelo bogati, saj imajo več kot sto milijonov forintov, okoli 2,35 milijonov mark. Dcjstvo je, da podatki o bogataših z vzhoda ne obstajajo, zato je njihovo bogastvo treba pač soditi po zunanjih znakih. Primer ameriško podjetje Curtis Intcrnational je na Poljsko uvozilo bazene. Na njihovo veliko presenečenje so jih Pol-jaki razgrabili. Drugi primer, da je na vzhodu precej bogatašev, je tržišče umet-niških del. V Sofiji so v decembru v hotelu Sheraton organizirali prvo javno dražbo "kitajskih umetnin, katerih cena predstavlja dvajsetletno povprečno plačo". Toda cene v Sofiji v primerjavi s poljskimi niso visoke. V Varšavi stane na primer avtoportret Jaceka Malczewskega (1854-1929), čigar dela si še pred dvema letoma kupil za par sto dolarjev, 650 VZHODNJAŠKI BOGATAŠI Tudi na vzhodu si lahko nekateri privoščijo BMW-je za 100.000 dem. Resdajihje manjkotv Sloveniji (glede na številoprebivalcev, seveda), vendarpaso, obstajajo, še več, rastejo kot gobe po dežju. Nekateri izkoriščajo veze še iz starega režitna, drugim se je uspelo znajti v novem, nekaterim pa se na vzhodu že od nekdaj lepo godi. Bogu za hrbtotn, tam nekje na Poljskem, nedaleč od češke in slovaške meje, se po zasneženi poti pride v Bielsko-Biala. Vasica je na prvi pogled takšna kot vse druge: nekaj zgradb, avtobusno postajališče, poledenele poti. Malo naprej pa se skriva presenečenje, Rolls Royce. Njegov lastnik, gradbenik Robert Kwasny, je na svojega Rollsa, enega od treh na Poljskem, zelo ponosen. Seveda pa to ni edino njegovo prevozno sredstvo, saj'. se brez letala danes nikamor ne pride, zato si ga je Robert seveda kupil. globu$ milijonov zlotov (cca.100.000 dem). To pa je cena, ki je slika, če gre verjeti poznaval-cem, ne bi nikoli dosegla pri Sotheby's ali Christie's. Tudi kazinoji kažejo na bogastvo domačih prebivalcev. Na Poljskem jih je okoli petdeset, na Češketn in Slovaškem tudi nekje toliko, samo v Budimpešti pa jih bodoodprliosem.MaliLasVegas^bidejali, gostje pa so v 50% Madžari, tako vsaj pravi Miklos Nagy, generalni direktor madžarskih igralnic. "Ljudje, ki so prej hodili na Dunaj, igrajo sedaj pri nas." Mik-los tudi pravi, da se po končani igri ljudje napotijo jest v najbolj "šik" restavracijo, kjer stane obrok približno 90dem. Bogataši na vzhodu še nimajo svojih četrti, raje ostajajo anonimni, izgubljeni v množici. To je še posebej značilno za Poljsko. V deželi, ki je neizmerno revna in do vratu v dolgovih (več kot 40 milijard dolarjev), je dobro imeti svoje lastno pod-jetje. V "letih vojne", ko je vsega primanjkovalo, so mali podjetniki lahko neizmerno obogateli. Manj kot leto dni po prihodu Solidarnosti na oblast so mala podjetja začela rasti kot gobe po dežju, tako trdi tednik "Sukces", ki opisuje uspešne poljske poslovneže in ostale zvezde (npr. filmske). Prav tako se bogataši nočejo raz-galiti na Madžarskem, deželi, ki ni tako revna kotPoIjska in v kateri je največ pod-jetij s soudeležbo tujega kapitala. V deželi, ki jo na zahodu že kar priključujejo Avstriji ali Nemčiji, so začeli oblikovati listo najuspešnejših podjetij. Vendar pa, kot poudarja eden od madžarskih pos-lovnežev,šenemorejooblikovati"TOP50" bogatašev. Nemoralno je razglašati svoje uspehe. Gabor Szeles bi lahko bil brez sratnu ponosen na svoje uspehe. Že pred padcem železne zavese je osnoval svoje podjetje. Ne bo vam povedal, kolikšno je njegovo imetje, vendar pa samo zase govori že njegovo podjetje. Muszertechnika je naj-pomembnejše privatno podjetje na Madžarskem. Tovarna informacijskega materiala ima 350 zaposlenih in ustvari za preko 100 milijonov mark dohodka letno. Inženir elektrotehnike ima danes 46 let, je član Demokratičnega foruma Madžarske. Leta 1981 sta s prijateljem sta v zakonu našla luknje ...in začela. Ravno ta mesec je Szeles na tečaju za managerje na Harvar-du, tečaju, ki ga stane 10000 dolarjev. Na parkirišČu njegove tovarne so večinoma parkirani beli Opli, ki jih je Szeles podaril sto petdesetim najzaslužnejšim delavcem. Drugo vrsto uspešnih poslovnežev predstavlja Jozsef Pinter. Ta je eden tistih, ki so se obogatili na račun starega režima. Spomočjo visokih in ugodnih kreditov si je lahko ustvaril uspešen posel. In kaj je moral narediti v zameno? Uspešno uvel-javiti politiko reformistov,bivših komunis-tov. Seveda Joszef trdi, da je vse naredil z lastnimi rokami in s pomočjo svojih delav-cev.... Tudi Roman Kwasny je veliko ustvaril z lastnimi rokami. Na začetku je bil električar, potem pa je delal vse, od kokošnjakov do vodovodov. V nekaj mesecih bo njegovo podjetje dokončalo tovarno vodke, katere gradnja je bila pred desetimi leti ustavljena, seveda je bila to tedaj gradnja državne tovarne. Vendar pa Kwasny ne bo nikoli pozabil, da je bil med leti 1971 in 1976 v službi pri milici, saj nekateri mislijo, da si je ravno z vezatni iz tedanjih časov ustvaril vse, kar ima sedaj... Prav tako Janusz Goscimski, 17. naj-bogatejši človek na Poljskem težko razloži, kako to, da je konec 60tih let že imel svojo tovarno in da je ta preživela vse režime. AlexanderGawronik (star421et) je naj-bogatejši človek na Poljskem. Preden je obogatel, je počel vsemogoče: od vzgpjitel-ja v zaporih, šefa osebja do pisatelja. Leta 1972 je bil funkcionar politične policije, funkcijo je opravljal natanko 25 dni. Leta 1978 je bil odstavljen z mcsta direktorja tovarne, ker je bil vrnil partijsko knjižico. Gawronik je obogatel s prcprodajo deviz na črni borzi. Hitro se je znašel, poleg tega pa ima veliko prijateljev, ki so na pomembnih mestih. 14.marca 1989, takoj ko je stopil v veljavo zakon, ki dovoljuje privatno preprodajo deviz v "kantorjih", je Gavvronik že odprl svojo preprodajalno. Spomladileta 1990jcodESSO-a kupilben-cin in ga pravočasno in vsega pripeljal. Tako je postal ESSO-v partner. Tretja vrsta bogatašev navadne ljudske množice najbolj navdaja z besom. To so tisti, ki so bili blizu ljudem iz starega režima in so z njihovo pomočjo premoženje partije prenesli v privatna podjetja. Ostali poslovneži menijo, da taki, komunistični poslovneži v prihodnje nimajomožnosti. Imajosicerdenarinvcze, so pa nesposobni, kar se tiče poslovanja. V tem praznem prostoru, ki je trenutno na vzhodu, bogataše primerjajo z mafijozi, tiste, ki se znajdejo, » tatovi in poslovno žilico s prevaro. V Sofiji obtožujejo Viet-namce, ker trgujejo na vse možne načine. Toda dokler bo Vietnamec kupil, razkosal in prodal prašiča, še preden bi Bolgar sploh pomislil na to, ali ga bo prodal, bo trgovanje v Bolgariji donosen posel, sploh pa še ob pomanjkanju, ki so ga Bolgari podedovali še iz starega režima. V vsej vzhodni Evropi je biti bogat še vedno nekaj nezaslišanega, medtem ko o bogataših v Sovjetski zvezi sploh ne sme biti govora. Ljudjc so jezni in ljubosumni na bogatejše. Gezo Kelemena, lastnika ene najbolj uspešnih podjetij v privatnem sek-torju na Madžarskem, so sosedje, ko je gradil novo hišo, štirikrat prijavili, ker se jim je hiša zdela prevelika. Miselnost Ijudi na vzhodu je še iz konca 19.stoletja, pravi advokat iz Budimpešte. Vedeti bi morali, da bo ob večjem številu podjetij zanje več dela in višje plače. Toda, ali je to res? Ob tem, da se ljudje nahajajo v položaju, ki je zelo podoben tistcmu iz konca 19.stoletja, ni ntč čudnega, če imajo tudi tako miselnost. Vzhod se sicer zgleduje pozahodu, toda le tam, kjer mu je všeč. Socialna varnost jc na zahodu nekaj povsem normalnega, medtem ko jc na vzhodu to že postalo vprašanje denarja. Vzhodnoevropske vladc si ob naraščajoči brezposelnosti in revščini ne znajo pomagati. Ob preveliki vnemi pri reševan-ju problemov iz preteklosti, pa ne gospodarskih, ampak p-redvsem ideoloških, jim zmanjkuje časa za odločne poteze na področju gospodarstva. Tako te poteze izvajajo tisti, ki se znajdejo, ti pa seveda ščitijo samo svoje interese in ker se znajdejo, državiodtegnejo tuditisto, karbi ji v normalnem sistemu pripadalo. Tako ni denarja za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo in nasploh za državo in njeno upravo tudi po zaslugi i/najdljivih bogatašcv. Kam bo to vzhod pripeljalo, vedo napovedati samo najbolj črnogledi, upajmo pa, da sc bo naša deželica skozi najbolj črno leto kar najbolje pretokla. Zakon o dohodnini že imamo. NatalijaGorščak D A T A L I F E NAS BOG JE EVROPA Bliža se čas razhoda, novo slovensko državo pa bodo ne glede na njegov sporazumen oz. konflikten razplet čakale velike težave pri uveljavljan-ju v mednarodni skupnosti. Posameznika bo prav gotovo najbolj prizadelo čakanje na uveljavitev slovenske valute (kar sicer lahko relativizira-mo z rezervami deviz v nogavicahintujihbankah), še bolj kot to pa pizdarija z novimi potnimi listi. Ned-vomno bo Slovenijo takoj priznala Avstrija, ker nanjo pač v celoti meji in seveda zaradi gospodarskih inter-esov (najbrž so prav slovenski varčevalci najbolj prispevali k temu, da je bila največja avstrijska banka in zavarovalnica Osterr Landerbank druga na svctu po povečanju dobička na del-nico v 1989). Kako pa se na to pripravljajo drugi sosedje, je bolj vprašljivo. Cebo Beograd zganjal »ncumnosti«, se utcgne zgoditi, da za poletjc ali dve lahko rečemo »bajbaj« Evropa in z avanturami po svctu ne bo nič... Če pa se zancsete na razumevajoča srca evropskih mejnih or-ganov, si priskrbite nov ev-ropski potni list, ki je (žal) še zgolj simbolične narave in namenjen tistim, ki podpirajo evropsko idejo. Prvih tisoč potnih listov so sicer koncc januarja že razdelili po Nemčiji, Avstriji in Švici, kjer jih tudi izdelujejo. Vsebina je prevedena v 20 jezikov - ni znano, ali je slovenščina med njimi. Najbrž ne. No, ne glede na to, lahko zadevico naročite na Free European Passport Agency v Ziirichu (naslov. FEPA/ALPE, Postfach 6267, 8023 Ziirich, Švica), stane pa 50 ECU, torej nekaj več kot 100 mark. Del dobičkov bo šel baje za pomoč vzhodni Ev-ropi in celo tretjemu svetu!?... Medtem pa je peterica članic Evropske skupnosti (Fran-cija, Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksem-burg) že sklenila odpraviti kontrolo oseb na mejah (za blago bo treba še kar počakati), kar naj bi stopilo v veljavo čez slabo leto. Ker je Italija prvi potencialni pris-topnik k t.i. Schengenskemu sporazumu - med drugim se je Rim že povsem približal peterici z uvedbo vstopnih viz za državljane Magreba -obstaja utemeljen sum, da bodo Lahi s priznanjem slovenskih potnih listov zavlačevali (zato sem jih prej izpustil). Ali pa ravno obrat-no! Politika je zajebana stvar; pojdite v Trst, dokler je še čas, kot pravi slovenski ziheraši -kajti na stanje, kotjebilo pred prvo svctovno vojno, ko so po celi Evropi potovali brez papirjev, z izjemo Rusije, bomo najbrž še dolgo čakali. EVROPA Nl NIC Jean Giambelli, glavni sek-retar Cuncolte, največje lcgalne nacionalistične or-ganizacije na Korziki, se zanaša na vzpon nacionaliz-ma »povsod«, podkrepljujoč to z dejstvom propada komunizma v vzhodni Ev-ropi, češ: nič ni večnega, tudi Francozi bodo nekoč morali proč. Napoleonovi potomci razmišljajo precej drugače kot sam Bonaparte, ki se je rodil hitro po tem, ko je Kor-zika postala del Francije (1769), vendar pa Cuncolta ter FLNC (Narodnafronta za osvoboditev Korzike) po raziskavah nimata plebi-scitarne otoškihprebivalcev, ki jih je skupaj manj, kot jih ima Ljubljana. Nedavno priznanje avtohtonosti korziškega ljudstva s strani francoske vlade oz. Mit-teranda (ki je v preostali Franciji sicer razburilo duhove) odobrava kar 48% od 250 tisoč prebivalcev, pri čcrrrer je zanimivo, da je v starostni skupini 16-24 takšnih 69%! Na drugi strani se je za neodvisnost izjasnilo le 6%. Kakorkoli že, v današnjem svetu totalnih komunikacij so množice iz-redno obvladljive - z javnim mnenjem se da brez večjih težav manipulirati: korziški nacionalisti zafrustriranih in-telektualcev (novinarji se bodo itak obračali po vetru) in neodvisna Korzika bo na obzorju. Nacionalisti pa orožje že imajo - otok je raj za tihotapce s sovjetskimi, ameriškimi, celo francoskimi puškami in ročnimi bombami - da znajo uporabljati tudi eksplozive, dokazujejo uspešne teroristične akcije... Evropa bo Evropa regij ali pa je ne bo! VEC NAS JE, SLABSE ZA VAS 1 V primerjavi s Korzičani, Slovenci, Litvanci in drugimi miniaturnimi narodi, ki se borijo za samostojnost, se kar neverjetno sliši številka 23 milijonov, kolikor je Kurdov, največjega naroda na svetu brez lastne države, ki so raz-deljeni med Iran, Irak in Turčijo. V Ankari najbrž prav zaradi njih oklevajo z vstopom v vojno proti Iraku, čeprav je vodja kurdskih upornikov izrazil željo po sodelovanju v boju proti diabolični reinkarnaciji Harun-al-Rašida, ki je na njegove sonarodnjake pridno metal bombe s kemičnimi strupi. Poleg tega je očitno, da totalna cenzura turških medijev ne zadostuje in is-lamski fundamentalisti kar pridno podtikajo bombe, turška vlada pa se boji, da bi se spopadi utegnili razširiti na severovzhod, kjer še vedno živi precej Armencev -samim kurdskim voditeljem pa verjetno ne verjame in njihova zadnja stališča jemlje bolj kot taktično prilizovanje. Pred invazijo so uporniki na primer razširili govorice, da so spirale in drugi kontracep-cijski vložki, ki jih je zastonj delila državna agencija za nadzor rojstev, v resnici naprave za elektronsko nad-ziranje, kar je imelo za pos-ledico to, da kurdske žene te vložke odstranjuje^o, češ da vlada lahko posluša njihove intimne pogovore! VEC NAS JE, SLABSE ZA VAS 2 V Moskvi pa so člani novo ustanovljene »libertarne« (os-voboditvene) stranke pred hotelom Intourist v znamenje protesta zaradi pomanjkanja kontracep-cijskih sredstev v SZ spustili v zrak na stotine ameriških kondomov. V deliriju so nato razvili transparent »Enanuk-learna podmornica je enaka pet milijardam kondomov«. Bog pomagaj Rusom in Kur-dom! M.D. Univerza ZADNJIČ SO SE BOJDA STARE MAME ZGRAŽALE OB MOJIH KOMENTARJIH O PROSTITUCIJIMED ŠTUDENTI Studentje in študentke se seveda ne prostituirajo kar vsepovprek. Takih ni veliko, vendar je slišati o tem, da se nekdo, ki se mu vendarle ponuja boljše življenje kot nekomu, ki nima nobene izobrazbe, prostituira, lahko šok. Sploh pa je lahko to šok za nekoga, ki "slabo misli". To pomeni, da nekdo, ki je drugače bolj nepokvarjene kot pokvarjene narave (če tako definicijo sploh lahko postavimo), ob taki notici pomisli in si reče:"Kdo bi si mis-lil, da se to dogaja tudi med študenti?" in dalje razmišlja, "Saj jih je verjetno bolj malo." Je šokiran in to ga prisili k razmišljanju, ne domišlja pa si, da so sedaj kar vse študentke "kurbe" in vsi študentje/...kako se jim že reče? Najbolj črne in perverzne misli obidejo tiste, ki o takih rečeh tudi drugače razmišljajo. Pa se sedaj poglejte v ogledalo in skušajte ugotoviti, v katero vrsto spadate. Jaz sem vsekakor pri "ta pokvarjenih". To si je pač treba priznati. Manj boli. ZGRAŽAJO PA SE STARE MAME NE, KO VIDIJO, DA NJIHOVIVNUČKIIN VNUKINJE VSAK DAN BOLJ ŽIVČNIIN NEZADOVOLJNI PRIHAJAJO IZ ŠOL... Ko je bil gospod Peter Vencelj us-toličen, sem bil prepričan, da smo dobili najboljšega šolskega ministra vseh časov. Minister je namreč, preden je postal minister, same patnetne sejal okoli sebe, česar pa za njegove sedanje govorance ne moremo trditi. Tudi delo republiškega sek-retarijata za šolstvo ni nič bolj učinkovito od prejšnjega, saj sedanji maturantje še sedaj ne vedo natančno, ali so v programu, kiletos ima zaključni izpit, ali ne. Na Radiu Glas je moral neko jutro dijak popravljati podatke, ki so jih dajali z ministrstva. Je že tako, da piščeta vedo več kot koklje... No, pa se vrnimo k ministru. Razočaral je na celi črti. Predvsem pa nas, ki še prisegamo na ateizem (čeprav zgubljamo na celi črti) v času, ko je brihtna Manca (še vedno ima dobre noge, ki jih je zmeraj znala koristno uporabiti) že sprala izvirni greh s svojega brhkega telesca,...no, govoril sem o mini-stru, ki je razočaral na celi črti, naenkrat je namreč povsem spremenil mnenje o šolstvu in v državni vrtec pripeljal cerkvenega. Ko so Francozi konec 18.stol. bili krvavo revolucijo, so ugotovili, da je treba posvetne in cerkvene stvari strogo ločiti, vsaj z vidika države, v življenju se tega tako ne da narediti. Tako so v ustavi zapisali, da je Francija laična, demok-ratična... država in tega se držijo na vseh nivojih. Francijo predstavljam kot primer, ker imajo tam bojda največ uspeha v izobraževalni politiki. Taka ločitev je dobra za obe strani, saj se ena ne vmešava v delo druge ino obratno. Pri nas pa se dovoli tako mešanje. Naj se raje sprejme zakon, v katerem se bo dovolilo privatne, cerkvene indrugevrstevrtcev, šolinuniverz,bo vsaj do konkurence prišlo. Če se je že partija prej mešala v šolstvo, naj je sedaj ne zamen- ja cerkev. Morda pa je brez kakršnegakoli vmešavanja težko voditi šolsko politiko. To je vedel že bivši minister Horvat (bojda Kučanov svak), ki je postal popolnoma nebogljen, ko je partija dala roke stran od šole. V PREJSNJEM ODSTAVKU (upam,da mi ga ne bodo tako zamešali kot zadnjič) SEM OMENIL MANCO KOŠIR-JEVO, V TEM PA BOM KOMENTIRAL NJEN ODGOVOR PREDSEDNICI DIJAŠKE ZVEZE ALENKI KUNAVER (background zadeve: Manca in skupščinski veljaki privedejo otroke v slovenski parlament. Otroci tam uprizorijo predstavo "Igrajmo se skupščino", ki je zelo uspešna, uspešnejša od marsikaterega zasedanja skupščine, saj otroci na koncu preberejonatančnoformuliranesklepe.Ob bahanju, kako jetaka skupščina uspešna in kako bo treba kmalu sklicati novo, Alenka popizdi in napiše, da je to kršenje pravic otrok.) Manca kot kakšna mama zviška ošteva Alenčico, kisije drznila protestiratizaradi zlorabe otrok v otroškem parlamentu, ki ga je skupaj z Manco proizvedla oblast. Alcnčica je sicer še mlada in res nadobud-na, toda še vedno ve, da otroci nikakor nimajo izdelanih mnenj o ekologiji, saj njeno otroštvo še ni tako daleč za njo, kot je Mancino. Hvalabogu, da je morala najstnica zavpiti v bran otrokom in spom-niti na Konvencijo o pravicah otrok, v kateri piše, da se otrok ne sme zlorabljati v političnenamene. To, karsoznašimiotroci počeli v skupščini, je bila res zloraba, pa če Mancin otrok o teh zadevah ima izdelano mnenje, ga tisti, kijih sam poznam, nimajo. Končno pa, pustimo otrokom, da vsaj v času otroštva uživajo v brezskrbni igri, na skrbi še tako prehitro naletijo. Že v prvem razredu, ko jih začnejo ocenjevati, na primer. Mene še vedno ocenjujejo, zato še nisem odrasel. Gili, gili in poljupček od Zoltančka Umverza PROC Z OROZJEM! dr. Peter Novak, predavatelj na Strojni fakulteti Sreda, 6. februarja Drugi dan dvodnevnega dopusta. Ob pregledu časopisov DELO in DNEVNIK me zmoti telefonski klic urednika TRIBUNE, ki me prosi, da bi napisal dnevnik za naslednji teden. Sprejmem. Berem DELO -v Jugoslaviji vre. Pisma dežujejo iz Beograda, iz Ljubljane. Poglobim se v pismo Peterleta, predsednika vlade, kijihje poslal Dolu in Bakerju. Med drugim pravi, citiram: »sile, da bi ob-novile nekdanjo Jugoslavijo, nedemokratično in komunis-tično državo, v kateri ni bilo svobodnihnarodov ne posamez-nikov«. Razmišljam, ali je bilo res tako. Poznam tisoče ljudi po Jugoslaviji in Sloveniji, študen-tov, inženirjev, znanstvenikov, ki so živeli in delali podobno, kot žive mnogi danes v Ameriki. Niso se čutili ne zatirane ne omejevane. Spomnim se mnenj nekaterih ameriških politikov ob obisku Kardelja pri predsedniku Carterju. Tedaj se ni govorilo o zatiranih narodih v Jugoslaviji. Naj zgodovinarji povedo svoje, vendar kadar se piše diplomatsko pismo, potem se mora uporabljati tudi diplomatski jezik. Ameriški diplomati preveč dobro poznajo preteklo in sedanje življenje v Jugoslaviji, da bi kar počez sprejeli tako mnenje. Sicer pa ne poznam države na svetu, kjer bi bili vsi državljani zadovoljni z oblastjo in srečni. Popoldne pripravljam tekste za posebno edicijo DELA o smotrni porabi energije. »Varstvo okolja in energetika v Sloveniji«, »Izbira ogrevalnihsis-temov« in »Opis eksperimental-nega objekta s sezonsko akumulacijo toplote sonca« so naslovi in dopust se spremeni v garaški dan pozno v noč. Mlajši sin, ki ima počitnice, mi prepisuje tekst na PC za izdajo posebne publikacije ISRAW-OZN »Žene in energija«. Cetrtek, 7. februarja Zjutraj pregledam novice - B. Mušič poziva tehnično inteligen-co Jugoslavije na sodelovanje. Mislim, da ga je potrebno podpreti. Slovenci so za razpus-titev JLA. Jaz nisem niti za us-tanovitev slovenske vojske. Všeč so mi dvobojegrami I. Torkarja, ki jasno opozarja slovensko skupščino na neresnost pri delu. Razmišljam o kritiki J. Strehovca, ki meni, da knjiga B.M.Z., našega prorektorja »Pravo in prav« ni bestseller. Žal. Težko je biti univerzalen, še težje pa je ugoditi razmišljanju povprečnega Slovenca. Na Fakulteti dokončam in pripravim prvi tekst za DELO, pregledam pošto in se dogovorim za delo v laboratoriju. Popoldne pišem. Zvečer je proslava, podelitev Prešernovih nagrad. Dobil sem vabilo za dveosebi. Z ženoskoraj zamudiva; kot po navadi sem krivec jaz. Proslava me je razočarala. Dvorananezasedena. Uvodničar, gospod Capuder, naš kolega z Univerze, je bruhal ogenj in dim, istočasno pa opozarjal na etiko in dos-tojanstvo. Ne razumem. Težko mi je pri srcu. Ne zaradi demok-ratičnih sprememb, katerih pod-budnik sem bil (tudi pri ustanavljanju SDZ), temveč zaradi tega, ker nekateri ne razumejo, da dobro uspeva le tista civilizacija, ki gradi na dosežkih preteklosti, ne pa tista, ki ob vsaki spremembi ruši vse, kar so predhodniki zgradili. Gospod minister je rekel: »Štirideset let totalitarne misii, ki je« itd. ali je bila prisotna res samo totalitarna misel? Vem, kakšna je bila Slovenija po os-voboditvi in kakšna je danes. Vem, da je bilo pred vojno pol Celja in Maribora v nemški lasti. Sedaj je to slovenska last. Vem, da je bila do predlanskega leta nezaposlenost med najnižjimi v Evropi - in to 45 let. Nismo živeli bogato, toda imeli smo delo. Samo tisti lahko to ceni, ki ve kaj pomeni iskati delo. Ko razmišljam o propadu »vzhod-nega sistema obvladovanja Ijudi in duš«, kot pravi gospod mini-ster, sem se spomnil januarskega obiska v ZDA in njihovih TV oddaj o zalivski vojni. Vseh devet ali več postaj v New Yorku je trobilo v en rog o pravičnosti vojne. Toda ko so se poja vile prve novinarske kritike o načinu vodenja te vojne, češ, naša naloga je osvoboditi Kuvajt, ne pa porušiti Irak, je prišel prvi val ogorčenja iz Bele hiše. Opozarjali so na nacionaino zavest itd. Tudi kritike in zahteve veteranov viet-namske vojne, ki nimajo denarja za bolnice in domove, da bi z enodnevim stroškom za vojno v Zalivu lahko dolgoročno rešili svoje probleme, so bile sprejete kot antipatriotske. Da, skrbniki duš so, ne glede na sistem, ki je na oblasti, povsod enaki. Celo metode so si podobne. Ni mi pa čisto jasno, kaj je gospod minister mislil s primero o Črtomiru, rekoč: poraz je zmaga. Ali to pomeni, da je poraz enih po vojni v bistu njihova zmaga danes, ali da je poraz socialistične ideje na vzhodu in severni Jugoslaviji pravzaprav zmaga te ideje v bodoče! Strinjam se z govor-nikom, da življenje ni nikoli pros-to zmote - kdor dela, dela tudi napake. Zato pozabimo na ta dogodek, saj nam ne bo niti iz-boljšal niti poslabšal življenja. Kakšno novo zdraho pa bo v slovensko kulturo le prinesel. Ko se pogovarjamo po pros-lavi z Minatijenn, Smoletom, Šin-kovcem, Urošem Lajovicem, smo si vsi enotni: Slovenci moramo sodelovati, pozabitina preteklost in skrbeti za prihodnost. Skrbi, kaj bo z nadaljnim propadanjem gospodarstva, o neuspelih potezah vlade pri uveljavljanju suverenosti itd. so povsod prisotne. Takšne proslave so lahko trenutek zbliževanja, lahko pa tudi razdvajajo. Domov grem z občutkom, da nas proslava ni združevala. Petek, 8. februarja Dan, napolnjen do večera. Zjutraj sem dogovorjen s televizijsko ekipa za snemanje dvominutnega prisp>evka o ener-getskem svetovanju v Sloveniji. To opravimo do poi desete ure. Nato je podelitev Prešernovih nagrad za študente Fakultete za strojništvo. Prvič nagrajujemo tudi najboljše študente iz vsakega letnika. Nagrade so v obliki priznanj in denarja. Ob 12.00 je proslava in podelitve nagrad na Univerzi. Prorektor Zupančič v svojem harvvardskem oblačilu svečano pove študentom - nagrajencem, če doma ne boste mogli delati, pojditeveninsenato vrnite. Prav je tako. Samo skrbi ne, kako zagotoviti vrnitev in primeren sprejem. Iz preteklosti vem, da to ni preprosto. S tajnico Univerze se pogovarjava, kakoje z novim zakonom. Osnutek je že pripravljen. Članice Univerze še niso dale soglasja na statutarne spremembe. Mislim, da to ni resno. Popoldne pišem tekste za Delo. Zvečer pregledujem študijo o energetski oskrbi Celja, ki so mi jo prinesli dopoldne v Sobota, 9. februarja Dopoldne opravimo nakupe v mestu. Popoldne se pripravljam na predavanja. V ponedeljek se prične pouk. Nedelja, 10. februarja Vreme je slabo. Dopoldne iprelistam novo Obrambo. Zelo f lepa revija. Le kje sta dobila Janša lin Bavčar denar za tisk v teh fhudihčasih? Popoldne grem na fakulteto turejat kabinet in pripravim jprosojnice za predavanja v nas-jlednjemtednu. Ponedeljek, 11. februarja Predavam tri ure. Nato : opravim razgovore z Gorenjem- jServisom. Prosijo za pomoč. [Novi zakon o davkih je brez ' izjem. Obdavčeni so vsi aparati za uporabo obnovljivih virov in to kar za 33,5 odstotka. Vlaganja se baje odštejejo od dohodnine. Moram preveriti. To je pesek v očivsemnaporom za zmanjšanje porabe goriv in onesnaževanja zraka. Kaj delajo zeleni v par- lamentu? Po včerajšnji oddaji na TV dnevniku zvonijo telefoni. Vrsta strokovnjakov pozdravlja pobudo in je pripravljena sodelovati. Upam na uspeh ak- cije. Torek, 12. februarja Predavam od 7. do 10. ure. Nato imam zelo prijeten raz-govor s prof. Marentič-Požar-nikovo o problematiki pedagoške didaktike na Univer-zi. Dogovoriva se, da bo dala pobudo o ustanovitvi posebnega usklajevalnega odbora pri ZPS Univerze za področje pedagoških didaktik To je izjem-no pomembno področje, tako za vzgojo bodočih učiteljev in profesorjev na srednjih kakor tudi na visokih šolah. Preveč je profesorjev, ki imajo ogromno znanja in ga ne znajo zanimivo predati študentom. Mislim, da smo prav ravnali, ko smo v merila za izvolitve vnesli obvezo o takšni izobrazbi za vse pedagoške delavce na Urviverzi. in policijo. To je več kot 10 % celotnega proračuna (za slovensko vojsko 2,6, za JLA 2,9 in za policijo 2,2). To je nemogoče. Ali res velja Capudrova teza, da smo v vojni? Upam, da bodo parlament, DEMOS, opozicija, predvsem pa zeleni vendar spremenili te apetite. Ne razumem demok-ratov Janšo in Bavčarja! Kaj si vendar predstavljata. Da denar pobiraa^o na cesti? Industrija je na psu, obrtniki komaj še kaj delajo, izvoz pada, deviz ni, ona dva pa s proračunom navzgor. Resno predlagam, da se sredstva za policijoinTOznižajona višino 2,5 - 3 milijarde, za JLA pa v od-visnosti od pogpvorov o razdružitvi - plača le delež. Ostali denar naj ostane v industriji ali pa se preusmeri v razvojne naložbe. Po razgovoru se vrnem v predavalnico. V petek imamo izpit. Postarinavadiimamopred izpitom ponavljanje. Študentje sprašujejo, kar jim iz snovi ni jasno, jaz odgovarjam. To traja tja do 12. ure, ko odhitim podpisat Deklaracijo za mir. Po podpisu odhitim na Republiški sek-retariat za energetiko, da se dogovorim o materialu, ki ga potrebujemo za sejo Odbora za energetiko SAZU, ki bo 14. 2. Za trenutek se vidiva s sekretarjem in izmenjava nekaj misli. Ob 16. uri sem že na kosilu doma. Prvo popoldne, ki je prosto. Zvečer urejam zapise in misli za dnevnik Tribune. Toda ko po TV dnevniku prelistam še Dnevnik (Ljubljanski), me zmrazi. Nov proračun Slovenije 73,8 milijard vsebuje kar 7,7 milijard za vojsko Dobre misli P. Štularja o potrebi, da se spremeni vloga tehnične inteligence v življenju slovenske družbe. Mi živimo od ustvarjene nove vrednosti, ne pa odlepihbesed. Sreda, 13. februarja Trinajst - nesrečna številka. Tudi danes predavam - namesto vaj. Cel dopoldne. Podajamuvod v predmet Varstvo okolja in ob-novljivi viri energije. Razpravljamo s študenti o zalivski vojni, problemu ener-getske oskrbe nerazvitega sveta in vlogi obnovljivih virov. Razmišljamo o čistih teh-nologijah, novem svetovnem energetskem sistemu, ki smo si ga zamislili na fakulteti. Ugotovim, da se je tretja svetov- na vojna, to je vojna za energijo na planetu Zemlja resnično pričela. Spomnim se drobne knjižice Lionela Taocoen-a iz leta 1978 z naslovom Vojna za oner-gijo se je začela. Da, prav je imel. Vojna za Kuvvait ni vojna za demokracijo v svetu, to je vojna za kontrolo naftnega trga, ki jo vodi veliki kapital. Ubogi Ijudje in vojaki na obeh straneh. Saj ne vedo, zakaj žrtvujejo svoja življenja. Le kje je svetost življen-ja, o kateri govori Hribar - ob tej nesmiselni vojni še nisem slišal za njegov protest. Ob tem mi pride na misel še poročanje o ekološki katastrofi, ki jo je povzročil Irak z izpuščanjem nafte v morje. Kakšen cinizem, obsoditi le eno stran. Kaj pa ekološki vpliv bombardiranja? Saj plini pri eksplozijah niso le vodna para in CO21. Kakšne škodljive učinke imajo eksplozije na ekosistem, ne ve še nihče. Kako nesmiselne so vojne! Zato proč z orožjem. Ob 12. uri smo se dogovorili s predstavniki EIMV za sodelovanje pri izdelavi ener-getske študije Ljubljane. Ob 13. uri sem imel razgovor z ing. NuČičem, ki je prišel po podporo za nadaljevanje gradnje hidroelektrarn na Savi. Dogovorila sva se za nekaj skup-nih akcij, saj gre za uporabo ob-novljivih virov energije. Ob 14. uri me je obiskal g. Premrl, ki uvaja proizvodnjo nov ih okenskih ža luzij, vgra jenih v izolacijska stekla. Dogovorili smo se za sodelovanje, saj smo v našem laboratoriju razvili poseben tip žaluzij za sočasno uporabo kot sprejemniki oziroma reflektorji sončnega sevanja. Popoldne sem pripravljal tekst za pričujoči dnevnik in večer zaključil z večerjo v gostišču namenjeno hčerki za rojstni dan. Na koncu, po vrnitvi domov, pa me je pritegnil na TV Zagreb intervju s čmogorskim literatom Jevremom Brkovičem. Tako jasna in tako protisrbska stališča še nisem slišal iz ust Črnogorca. Bilo bi vredno njegove misli ob-javiti, saj kažejo na to, da Jugos-lavija v celoti le ni Balkan. Tudi drugje živijo kulturni ljudje, s katerimi bi lahko Slovenci živeli v slogi in miru, vendar vsak za svoj račun. Ob polnoči sem bil že v postelji. In tako iz tedna v teden. Uredništvu hvala za povabilo, vsem bralcem- študen-tom pa obilo uspeha pri študiju. e kdo ve, zakaj se je nehal cazenski pregon zoper Bojana Corsiko, nekdanjegaglavnega irednikaČKZ, naj to javi na ribuno. Insinuacij, da je za to >oskrbel Igor B., tedaj »dgovorni urednik CKZ, z zsiljevanjem . ^zaradi iodelovanja s SDV, ne bomo emali resno, ker venio, da so zmišljene. Vika se čoha po ;lavi in še zmeraj ne dojema... mm&mg v p Janez Janša-Janček naj bi bil enega prejšnjih tednov na smučarskem dopustussvojo družino. Bajev Singapurju! Kaj pa sneg? Tega tam sicer ni, so pa zato poceni mini topovi! Seveda je to spetgrobalaž. Na ta glavni f ešti v Cankarju ob podelitvi Prešernovih nagrad ta pravim nagrajencem je Capudrovemu govoru ploskala samo Meta Rudolf-Rupel. Dimsi jo je sicer suval v koleno, a ni pomagalo. Meta prihaja na kulturno Nek obiskovalec podelitve Prešernovih nagradštudentom ljubljanske Univerze jepogovoruBMZ-ja dejal:»Tajetak komunist,daganiti na Harvardu niso uspeli spreobrniti«. Slovenkaleta jeneizpo oLjerkaBizilj. Njena pot do titule vsekakor r ilahka. Na tej poti so ji nesebično,zvsemi sila neomajno trdnostjo pomagali: Darko Marir tjažTanko. in morda še kdo. T. Perovič j i j e kufr mo kavo. Dragan Živadinov ni crknil od lakote. To je sicer čisto kul, ampak dosegel ni dosti več od gnjavaže z vsakdanjim klistirjem. Capuder je pač sit in trden mož. Zadnje upanje NSK: Canneski festival reklamnih filmov... Ko smo že pri podelitvi študentskih Prešernovih nagrad: denarni delnagrade je znašal 3.500 (tritisočpetsto) din, pol povprečne slovenske plače, torej.Če mislite, da Vasstem podatkom zajebavamo^se motite! Mladim raziskovalcem bi se pač bolj splačalo pometati ljubljanskeulice, konekajkratbolje plačaneBosance popade lenoba. Sami so si krivi, če soseodločiliza pot,ki jobonarod pomnil... ^ ' \ Matjaž Sinkovec, nesojenizunanji minister, je letos sprejel že Cicciolino, Otta von Habsburga in Alfa. Naslednjigost predsednika skupščinske komisije za mednarodne odnose bo Garfield, oseba, ki je všekakorključnega m pomena za slovensko neodvisnost. \mai Kdo je vzel na piko ŠOLT-ovo avtošolo, ve samo Bog. Kdo pri tem pomaga novinarju Dela, ki je hkrati zadolžen za poročanje o ŠOU, pa lahko samo ugibamo. Dejstvo je, da soinšpektorjiUNZ naletelina nepravilnosti pri ŠOLT-u in ne pri ostalih avtošolah kot npr...., kjer kandidati prepeljejo tudi po dvajset ur, preden uvidijo zdravniški pregled, tečaj iz prve pomoči in društveni izpit iz prometne teorije... Na račun prejšnjega fotolaborja smo dobili precej pritožb, ker smo objavrli postdeiiktni izračun IQ mojstra vseh mojstrov,dacarja svetovnega slovesa dr. Marka Kranjeca. Se najgloblje opravičujemo. In vendar, kar je, je. Njegov IQ je presegal 60 in konec. Brez veze, da se sekirate! Davek boste piačali, tudi če sani prizna, da im«i samo40... Tudi Holandci imajo svojega Sama Resnika. Il političnih vzrokov ga preganja vsaj dvesto institucij, izigrala ga je vsaj že polovica evropskih politikov, nazadnje sam veliki Igor Bavčar, ki mu je obijubil topel pasulj in posteljo v norišnici. Kot nekoč Rupel Resniku. Clniverza PRESERNOVE NAGRADE UNIVERZE Vzbomičnih prostorih Univcrze v LjubJjani je na obietnico Prescrnove smrti potekala svcčana podclitev Prcšcrnovih nagrad študcntom za njihova znanstvena in umctniska ustvarjalna dcla. Prcšcrnovc nagradc za Študcntc podeljujejo vsako leto tudi visjcšole, fakulteie in akademije. Letosjih je prejelo 64 študentov za 58 nagrujenih dcl. V imemi odbora za podclitcv Prcšcrnovih nagrad študentom je poročala predsednka dr. Brcda Pogorekc. Dcjala je, da je odbor za Jeto 1990 razpisal 181 tem za razis-koimlna in umetniška dela. Vobravnavo je prišlo 22 del 24 študentov. Odbor sc toin.Uniz>erzitetnaPrešemoz>anagrada za leto 1990 znaša 3.500 dinarjev,\ nagrajenci pa so poJcg listine in; spominske plakete s Prekrnovo podobo tokrat dobili tudi Prcšernov album. V zvezi 2 načrti v prihodnjc je dr. TEHNJČNO POPKO&JE ROMAN DRNOVŠEK, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, absolvent VTOZD Matematika in mehanika. Naloga z naslovom Operatorske neenakosti. Mentor prof.dr. Matjaž Om-ladič. Roman Drnovšek je v nagrajeni raziskavi rezultate L. Elsnerja in drugih, ki so se ukvarjali s problemom, kako oceniti spektralni radij vsote in Hadamardovega produkta pozitivnih matrik, posplošil na primer pozitivnih kompaktnih integralskih operatorjev na funkcijskih Banachovih mrežah. Pogorekc v nefonnalnem pogovoru dejala, da razmišljajo o prestavitvi podcUtve nagrad na 3. december, ko je Prešernov rojstni dan in praznik Univerze. Pravila za podcijevanjc nagrad bodo razširili v tcm sinislu, da sc bodo lahko za nagrade potegovala tudi dela izvcn razpisanih tem, ki so z>elikokrat kzmlitchm, in škoda bi bilo, če ne bi bila nagrajena, je ugotovila dr. Pogorelec. Slavnostni govornik prorektor Univcrze dr. Boštjan M. Zupančič je nagrajence opomnil: r Okolje, v katercm boste morali uveJ-javiti $z>ojo izvirno drugačnost, zmm ne bo povsem naklonjmo. hboriti si boste *1§ morali szwjo eksteritorialnost, kajti ^. „ .povprečje je nadpovprečju nagotisko / I $oz>ražno. Če ne drugace, pojditc Šc ^ I pravi čas po sz>etu, kajti verjemite, : > z^ morda tudi Frameta Prešerna ne bi bilo -f—!fi^^«m^~«^ m ne Cankarja, če Dunaj z> tistem času ne bi bil to, karje biL In potem se zopct vrtiite domov." raziskovalec (diplomiral 27.12.1989). Tema znaslovomPovezava paralelnega procesorja EAI 2000 z računalnikom PC/AT v hibridni računalniški sistem. Mentor prof. dr. France Bremšek. Delo PETER GAŠPERŠIČ, Fakulteta za ar-hitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ing. gradbeništva (diplomiral 10.5.90). Naslov teme Uvajanje energijskih prin-cipov v nelinearni analizi ar-miranobetonskih konstrukcij. Mentor prof.dr. Peter Fajfar, somentor pa doc.dr. Matej Fischinger. V nalogi obravnava računske metode za določitev parametra, s katerim lahko enostavno ocenimo globalno in lokalno poškodovanost armiranobetonskih konstrukcij pri morebitnih potresih. MATJAŽ JEKL, Fakulteta za elektroteh-niko in računalništvo, dipl. ing., novi obravnava omenjeno povezavo, pri čemer je razvita tudi ustrezna programska oprema za prenos krmilnih funkcij, za zbiranje podatkov in račun-alniško vodenje procesov, ki so realizirani na analognem delu sistema. ROMAN ŠTURM, Fakulteta za stroj-ništvo, dipl. ing. stroj. (diplomiral 28.9.1990). Tema z naslovom Raziskave integritete površin po obdelavi z laserskim rezanjem. Mentor izr. prof.dr. Janez Grum. Sturm je obravnaval ner-javno avstenitno krom nikljevo jeklo 18/8, ki je namenjeno strojnim delom in napravam pri najbolj zahtevnih obratovalnih pogojih v kemični proces-ni industriji. Na osnovi raziskave je iz-delal ustrezna praktična priporočila o izbiri obdelovalnih pogojev. MAJA MALUS in ZORAN PAVASOVIČ, Fakulteta za elektroteh-niko in računalništvo, 3. letnik, smer avtomatika. Tema z naslovom Programska oprema za študij interak-cije električnih tokov in živčnih struk-tur. Mentorja prof.dr. Lojze Vodovnik in mag. Aneta Stefanovska. Naloga predstavlja aplikativen in metodološki prispevek k izgradnji modela regeneracije perifernih živcev s pomočjo električne stimulacije. Avtorja sta zgradila programsko orodje za izračun specifičnih parametrov in sig-nalov, ki predstavljajo odzive mišic na različne oblike električnih dražljajev. Ugotovila sta tudi, da je možno uporabiti metode umetne inteligence za nadaljno gradnjo logičnega modela regeneracije perifernih živcev. HUMANISTrONO PGDRO&JB* MATJAŽ BARBO, Filozofska fakulteta, absolvent, muzikologija. Naloga z nas-lovom Slovenska glasbena zavest v preteklosti in sedanjosti (izbrana poglavja). Mentorica izr.prof.dr. Marija Bergamo. Nagrajena naloga je kon-cipirana domisleno v posameznostih in celotni zgradbi besedila. Členjena je na način sonatne oblike, tako da je z njenimi deli poimenoval tri obsežna poglavja, obenem pa se izvirno približal zakonu glasbenega mišljenja v načinu obdelave. MARKO STABEJ, Filozofska fakulteta, diplomant. Tema z naslovom Lingvos-tilistični opis Kocbekove Zemlje. Men-torica red.prof.dr. Breda Pogorelec. Študija prinaša novosti v slovensko lingvostilistiko najprej z gradivom: frekvenčni slovar pomeni primerjalno izhodišče za različne raziskave slovenskega pesniškega jezika nasploh. I^jena teža pa je v avtorjevem prizadevanju iz raznovrstnih teoretskih podstav sodobnega jezikoslovja in literarne vede izdelati lasten vzorec lingvostilističnega pristopa. MARJETA TRATNIK, FSPN, dipl.soc. (diplomirala 31.5.1990). Tema z nas-lovom Seksizem in vzgoja (Fenomen čarovništva in vraževerja med Sloven- ci). Mentor red.prof.dr. Maca Jogan. 127 strani obsežno delo, oprto na številne vire, je razdeljeno na dva bloka: čarov-ništvo kot pojav, ki so ga še posebej pripisovali ženskam in predstavitev rezultatov raziskave Slovenskega jav-nega mnenja, ki zadeva razne vidike vraževerja med Slovenci. Na podlagi petih indikatorjev je avtorica ugotovila, da Slovenci relativno močno verjamemo v vraže. BARBARA SALOBIR - PAJNIČ, absol-ventka odseka za medicino. Tema z nas-lovom Občutljivost nekaterih testov strjevanja krvi na antifosfolipidna protitelesa. Mentorja dr. Mojca Stegnar in prof.dr. Blaž Rozman. V svoji nalogi je ugotavljala, kakšna je povezava med različnimi vrstami aFp določenimi z ELISA in testi strjevanja krvi. Ugotovila je, da vsa aFp, dokazana z ELISA niso imela učinka na teste strjevanja krvi. Naloga je delno temeljna, deloma pa aplikativna. MARJAN RUPNIK, BTF, absolvent biologije. Naloga z naslovom Funkcionalne in morfološke značilnosti ektoncvralncga dela radialnega živčevja kačjerepa Ophiura ophiura. Mentor izr.pcof.dr. Tine Valentinčič. Marjan Rupnik je s pomočjo rastersko elektronskc mikroskopije ugotovil, da so "stabchen" receptorji nameščeni samo okoli ust in v podialnih porah proksimalnega dela kraka. Kratkotrajna močna osvetilitev kačjerepa sproži vedenjski odziv držanja dna, ki habituira po 6- 20 ponovitvah draženja. JOŽE KOTAR, Akademija za glasbo, akademski glasbenik - klarinetist. Nas-lov izvedbene skladbe Koncert za klarinet in orkester C. M. Webra. Men-tor docent Alojz Zupan. Na prireditvi 29. maja 1990 v Slovenski filharmoniji je Kotar izkazal visoko poustvaritveno raven. Kotar se je usmeril na zahod-noevropsko tehniko, kar mu je omogočilo, oziroma kar mu bo še odprlo pot na poustvarjalnem polju k nedvomno uspešnemu razvoju tako v interpretacijah starejše kot sodobne glasbe. TADEJ TOZON, Akademija za likovno umetnost, IV. letnik oddelka za slikarstvo. Tema Vloga črte, barve in svetlobe kot likovno izraznega medija in slika Steber, platno, akril - bronza 200x300 cm. Mentor redni profesor Janez Bernik. Tozon pripada tisti mladi generaciji, šolani na ALU, ki je skozi študijsko skušnjavo zavezujoče povezana z evropsko tradicijo in mod-ernizmom, hkrati pa močno zaz-namovana z likovno govorico postmodernizma osemdesetih let. PHEŠER3STOVE N AGRADE OEGAOTZACM PEDAGOŠKA AKADEMIJA: Borjana Eržen in Tomaž Jereb, Manja Grobelnik-Novak, Majda Milharčič-Delise, Boris CJblišar, Tatjana Škufca-Lužnik, Manja Žlebnik. FAKULTETA ZA TELESNO KUL-TURO: Maja Košar. F AKULTETA Z A STROJNIŠTVO: Janez Nosan, Maijan Pogačnik. FAKULTETA Z A N ARAVOSLO VJEIN TEHNOLOGIJO: Janez Bernik, Janez Mrčun, Miran Kokol, Tomaž Podobnik, Samo Korpar, Branko Mušič. BIOTEHNIŠKA F AKULTET A - VTOZD za agronomijo: Liljana Beričič, Simona Svetek; VTOZD za biologijo: Igor Maher, Barbara Vilhar, Katja Zorec; VTOZD za lesarstvo: Drago Lorber, Danica Šantelj, VTOZD za gozdarstvo: Marko Gasparič in Aleš Srnovršnik; VTOZD za živilsko tehnologijo: Boris Kovač, Stanka Suhadolc; VTOZD za živinorejo: Lijana Fanedl, Aleš Snoj. AKADEMIJA ZA GLASBO: Melina Todorovska, Patricija Mihelač, Urška Pompe, Larisa Vrhunc. FAKULTETA ZA ELEKTORTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVC): Robert Grah, Blaž Zupan in Tatjana Šketa. AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO: Ksenija Mišič, Valter Dragan, Rastko Krošl, Alojz Svete. AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMET-NOST: Gregor Kokalj, Nika Špan, Jas-mina Andrič. FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO: Matjaž Grilc. MEDICJNSKA FAKULTETA: Simona Borštnar in Ksenija Stipanovič, Suzana Kert, Janko Kovač, Sanda Lah, Andrej Marušič in Milan Reljič, Aleš Prašnikar, Matej Podbregar in Matjaž Bunc, Primož Stojan, Maja Trošt. FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO: Zlatko Šabič, Simon Tecco, Samo Kropivnik, Bojana Živojinovič, Miran Mate. VETERINARSKA FAKULTETA: Gregor Majdič, Sara Obrežnik, Snježana Brulc in Renata Komočar. FILOZOFSKA FAKULTETA: Sonja Hafner, Mateja Hočevar, Milena Hudej, Suzana Koncut, Tinka Kos, Ingrid Kovač, Asja Nina Kovačev, Stane Okoliš, Silvana Orel, Natalija Petakovič, Igor Saksida, Lily Schweiger, Agata Sega, Slavko Šipec, Karmen Štum-berger, Tatjana Todorovič. BrankoČakarmiš Foto: Tomi Drozg I INFOFAKS INFOFAKS SPORTNO PRVENSTVO ________UNIVERZE________ Spoštovani, kot verjetno veste, so študentje po dokončnem razpadu stare UK ustanovili Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. Ta je za razliko od UK ZSMS strogo stanovska organizacija brez vsakršnega političnega profiliranja. Ses-tavljena je iz parlamenta, za katerega se voli poslance po fakultetah, ter vladc, ki je osnovni izvršilni organ. Vlada je or-ganizirana resorsko in ima 7 ministrov, med njimi tudi ministra za šport, ki se vam v teh vrsticah tudi predstavlja. Ime mi je Andrej Kobe, sem študent 4. letnika fizike na FNT, svojo funkcijo pa opravljam od 27.11.1990, ko je naša vlada »prišla na oblast«. Najlaže me je dobiti na Kersnikovi 4, kjer sem skoraj vsak dan, prav gotovo pa v terminu svojih uradnih ur ob petkih od 10. do 12. ure. UZŠŠO ne obstaja več. Vse njene funkcije prevzemam sam v imenu ŠOU, zanašam pa se na tesno sodelovanje z Matično Katedro in športna jedra po fakul-tetah. Ta so ponekod zelo aktivna in uspešno organizirajb športnc dneve in podobne prircditve. Na drugih, kjer je teles-na kultura omejena na (ne)redno vadbo, pa bi izkoristil Športna prvenstva Univerze, da aktivirajo tako študente kot profesorje. ŠOU bo skupaj z enoto Interesnih dejavnos-ti ŠC po svojih tnočeh pomagala pri or-ganizacijskih ali strokovnih težavah, ki bi sc pri pripravi fakultetnih ekip za prvenstvo pojavile. Prav tako so vrata študentske vlade široko odprta vsaki drugi pobudi, prošnji ali vprašanju. Prosil bi vas, da posebno pozornost namenite informiranju študentov. Čeprav tudi ŠOU načrtuje propagandno kampanjo, boste le uspeli privleči svoje študente. Vse rezultate bomo razbobnali, kolikor se bo lc dalo in tako bodo uspehi, neuspehi ali pa neaktivnost posameznih fakultet temeljito predstavljeni javnosti. Dopisu jc priložen razpis ter propozicije Športnih prvenstev Univerze. Opozoril bi rad, da se lahko določene stvari spremenijo, npr. tnesto tekmovanja ali ura. Vse te spremembe bo določil vodja posameznega tekmovanja skupaj z vodjo tekmovalne komisije in o vseh boste pravočasno obveščeni. Z vsemi vprašanji se lahko obrnete na vodjo tekmovalne komisije prof. Potočnika, predavatelja telesne kulture na MF, Dušana Gerloviča, vodjo delovne enotc ID (športna dvorana ŠN) in mene. Opozoril bi še na novost, ki se letos pojavlja. Izvedli bomo prvo prvenstvo Univerze v SNOWBOARDu, ki kot pos-kusno še ne bo šteio za skupno razvrstitev. V razpisu ter propozicijah je še ni, ker je pobuda prišla prepozno. O podrobnejših pravilih ter načinu izvedbe boste obveščeni naknadno, zaenkrat le dodajamo kvoto enega tekmovalca z vsake fakultete, ki bi tckmoval v tej disciplini, tekmovanje pase bo izvedlo na isti dan kot VSL. V pričakovanju povratne informacije ter aktivnega odziva vas prisrčno pozdravljam. minister za šport pri vladi SOU Andrej Kobe NOVE GRADNJE V začetku januarja je bil s sklepom začas-nega organa upravljanja ustanovljen gradbeni odbor, katerega predsednik je Niko Žibret. V torck, 12. februarja jc bila sklicana druga seja. Videti jc, da se bo končno nckaj začelo premikati. Pripravljcne so namreč že pogodbc s SCT Inžiniring za adaptacijo IV. bloka, določeni so roki za pričctck dela tcr načelno za zaključitev dcla. Prav tako še vcdno velja razpis za prenovitvena dela športne dvorane. Povcdati jc treba še, da je lokacija v Rožni dolini s predvidcno novogradno stol-piča XIV. doscgla zgornjo mejo gostote pozidave po vseh kriterijih in niso možni dodatni prostorski posegi. Tako bo treba najti nove lokacije, nekaj možnih je tudi v občini Vič- Rudnik. Glede novogradnje bloka XIV. se nadaljujejo aktivnosti iz-delave prospekta za odprodajo ležišč. Projekt oblikuje skupina študentov Katedre za oblikovanje. Z izdelanim prospektom bodo pridobili sredstva, ki bodo podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja in pričetek del v jeseni 1991 s ciljem, da se pripravljalna dela vključno s pokletitvijo končajo prcd zimo. STUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V LJUBLJANI Študentska vlada Kersnikova 4 REKTORJU UNIVERZE V LJUBLJANI g.prof.dr. Borisu SKETU Spoštovani gospod rektor, ko smo že verjeli, da Vaše zavzemanje za sodelovanje s študenti niso le besede, ki jih ponujate na raznih sestankih in v intervjujih, se spct kaže Vaše neupoštevanje demok-ratično izvoljcnih predstavnikov študentov v Študentskem parlamcntu in njegovega izvršnega organa Študentske vlade Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Če ste ob sestanku s predstavniki Izvrsnega svcta republike Slovenije lahko rekli, da je šlo za običajno srečanje, kjer prisotnost študentov ni obvezna, ob podelitvi študentskih Prešcrnovih nagrad tega nikakor ne morcte rcči. V času, ko sc spreminjajo odnosi v družbi, na žalost prepogosto ad hoc, bi bilo najmanj, kar bi pričakovali od vodstva univerze, da bi si le-to prizadcvalo dobiti podporo študentov, da bi Univerza kotcclota lahko izkoristila čas spremcmb in izboljšala pogoje svojega dcla na način, ki NJEJ najbolj ustreza. Z ncnehnim "pozabljanjem" na študente (tu je tudi pogod-ba z Univcrzo v Barccloni) pa sc krha naš dogovor o rcševanju problemov znotraj Univcrzc. Bojimo sc namrcč, da s takim od-nosom, kot ga imate, želite imeti pasivnc študcntc. In tu se spomnimo nasveta, da vse, kar bomo žcleli študentje doseči, tnoratno doseči prcko javnosti! In prav Vi potrjujcte upravičcnost tega nasvcta. Upamo, da šc obstaja možnost dialoga znotraj Univerzc v Ljubljani. Probletnov je dovolj in ne kaže izgubljati časa na protokolarnih zapletih. Res pa je, da so ravno ti zrcalo odnosa do udcležencev dialoga. V žclji, da v bodoče ne bo razlogov za takšne proteste in da bomo nadaljnje delo lahko načrtovali znotraj Univerze, Vas pozdravljam. Ljubljana, 11.2.1991 S spoštovanjem, MATJAŽTAVČAR član študentske vlade INFOFAKS INFOFAKS TRIBUN A: Kako je z vašim izstopom iz UK ZSMS? MAYER: Vzroki za izstop so se začeli kopičiti že nekaj let nazaj. Po informacijah, ki sem jih dobil od svojih predhodnikov, stiki med nami in UK ZSMS nikoli niso bili pretirano pristni. SOLT je deloval, ko o UK-ju ni bilo ne duha ne sluha. V pogovorih, ki sem jih imel še pred izstopom z gospodoma Drevenškom in Bricmanom, mcpačnista mogla prepričati, da sc naši člani, ki so izstop predlagali, motijo. Vsebine pogovorov ne bi pogreval, vendar sta me onadva sama prepričala, da ŠOLT v UK nima več kaj iskati. Nc razumcm žolčnih reakcij nekaterih bivših članov vodstva UK, saj so bili v tem času v razpadajočem stanju, pa tudi na naše vabilo k razgovoru se nisoodzvali. Menim, da je sklcp občnega zbora legitimen in ga jcmljem kot dejstvo. Zezanje z vcč kot lcto starim zapisnikom pa se mi nc zdi niti konstruktivno niti resno. TRIBUNA: Zakaj MSS? MAYER: Organizacija je prazna forma, ki ji dajo vsebino in življenje šele člani. Ljudje v iniciativnem odboru za ustanovitev MSS so se mi zdcli bolj stvarni, osnutck statuta času primeren in prav nič tog. Njihov pogled na mladinsko politiko se nam jc zdel zdrav, prcdlog statuta ni obljubljal davljenja in smo pač pristopili sous-tanoviteljstvu. MSS-ju še ni uspelo, da bi nas razočaral. Včasih bi si želel malo več moralne podporc z njihove strani, vendar nismo ncstrpni. MSS si ugled in vpliv pač šcle gradi. TRIBUNA: ŠOUje pravni dedič UK ZSMS. Govori se (v zvezi s ŠOLT-cmi) o nekaterih nerazčiščenih lastninskih razmerjih. Kako lahko to kcniientiraš? MAYER: Če so se dediči UK ZSMS spom-nili, da bi nam lahko nakazali še kak dinar ŠOLT, tretjič in zadnjič Gospodični, kije v prejšnji številki Tribune odgovorila na moj članek o SOLT-u tako, da že v prvem stavku omenja nek organ, ki bi ga dobro vzgojene deklice morale vjavnosti »skrivati pod kikljo«, osebno pač ne nameravam odgovarjati. Tudi sicer insinuacije niso moj hobi in se bom torej poskušal zadržati. Zato le: kako si kaj, Natalija? Pristop k odgovoru bo torej bolj konstruktivne narave. Ponovno sem se podal na ŠOLT in zaprosil Andreja Mayerja, predsednika ŠOLT-a za intervju, v katerem mi pojasnjuje posamezne naskoke Natalije G., očitno odvetnice SOU. Foto: Tomi Drozg za nazaj, ki nam ga UK ni, nimam nič proti. Naj nam ga, prosim, nakažcjo na naš žiro račun. ŠOLT sicer nima do ŠOU nobenih podobnih zahtevkov. Govori se tudi, da dela na Študentskem servisu ni več toliko, da bi se z desetino, ki si jo jemljejo za pos-redništvo, dalo nahraniti njihovo vlado in vsa ministrstva z reklamnim osebjem na čelu. Ce si stvar tolmačim pravilno, bi radi oni denar od nas, dvomim pa, da se bodo naši člani odločili za investicijo v »firmo«, kotjeŠOU. TRIBUNA: Govori se tudi, da se z njittri sploh ne želite pogovarjati in so zaradi tega užaljeni. Kaj jes tem? MAYER: Ko se je UK levil v ŠOU, se z njimi res nismo hoteli pogovarjati. Nekateri posamezniki enostavno niso mogli dojeti, da jih je povozil čas. Nekaj pošte smo sicer prejeli od njih, ampak vabila na kakršenkoli pogovor ni bilo. Dobivali smo pošto z naslovi: »Uporabnikom naših sredstev« in podobna jajca. Slovenci smo premajhen narod, da bi si lahko dovolili kreganjc med organizacijami, ki delujejo znotraj ene Univerze. S temeljitimi kadrovskimi spremembami v vodstvu ŠOU se je izpolnil potreben pogoj, da se lahko začnemo pogovarjati in če bodo pogovori uspešni, kar močno upam, lahko začncmo tudi delati na skupnih projektih. Izkoristil bom to priložnosti in povabil predstavnike »študentske vlade« na pogovor. Naša vrata so odprta, telcfonsko številko in naslov pa poznajo. TRIBUNA: Predstavnike »študentske vlade« vabiš na pogovor, po drugi strani pa dobivate mnogo polen pod noge očitno prav od njih. Pri vsakeni polenu se pojavlja vedno eno in isto itne, čeprav raznmeni?! MAYER: Ne verjamem, da je vse to delo mlade »vlade«. Tudi ne trdim, da ŠOLT-u dela težave Tone Bricman, ne morem pa mimo dejstva, da kjerkoli se pojavi on, nas-tanejo težave (za SOLT). Za tako početje ne najdem razumljivega vzroka. S tem se ne obremenjujem, ker sem pač spoznal, da so nekaterim razumljiva dejanja pač tuja stvar. Na bivšem UK je vedril in oblačil, upam pa, da so mladi ŠOU-ovci dovolj močni in mu bodo vzeli iz rok vremensko karto. Avtorica drugega čtanka v Tribuni, čeprav blizu UK-jevski sceni in novi vladi v ŠOU, si ne drzne demantirati že prej zapisa nega, da Tone Bricman na svojo roko nepooblaščeno zastopa na ŠC nas, ŠOU in kogarkolt se pač tisti hip spomni. To kaže na to, da si je gnezdece za par generacij naprej na ŠOU že nastlal. Prav te dni se na ŠOLT strelja s topovi in sočutje do Ijudi, kt se ne znajdejo v času in prostoru, nas počasi mineva. Sicer pa, tudi naši topovi niso povsem prazni... TRIBUNA: Kakšni so vaši odnosi s ŠC? Slišati je, da ste si morali za podpis nove pogodbe vzeti kar nekaj časa. MAYER: Naši odnosi s ŠC so tradicionalno dobri. Malo se je zataknilo s prihodom nove direktorice, ki nas je skušala preveč odločno pobožati. Po njenem prihodu smo dobili od ŠC približno kilogram dopisov, ki bi jih rnoral podpisati. Nisem jih pod- pisal, kerbi me naslednja generacija ŠOLT- ovcev nataknila na kol. S pogodbo, ki je podpisana, mi na kol na koncu tnojega ŠOLT-ovanja prav gotovo ne bo treba. Po meijenju moči smo se raje dogovorili za konstruktivno sodelovanje in po tej plati imam sedaj dober občutek. TRIBUN A: Nekdo mije namignil, da niso bili vsi akti, ki so vam bili ponujeni v podpis, niso bili »neoprečni«. Kako lahko to komentiraš? MAYER: O teh stvareh ta trenutek ne bi govoril, ker nočem pokvariti z muko vzpostavljenih solidnih odnosov med nami in gospo Preželjevo. TRIBUNA: Gavori se tudi o protizakonitih predlogih. MAYER: Pozabiva to! TRIBUNA: Natalija G. v članku »Druga plat« obtožuje vaše predhodnike kraje. MAYER: Ljudje govorijo marsikaj in o marsičem, med drugim tudi o donosnih finančnih blodnjah nekega gospoda iz bivše UK. No ja, vsi ljudje vse vedo. Av- torico članka prosim, da nam pove koga INFOFAKS POLEMIKA Spoštovani, oglašam se v zvezi s pisanjem v Tribunt št. 1 z dne 14. januarja 1991. V rubriki INFOFAKS je objavljeno Odprto pismo, ki ga je podpisal avtor Igor Kršinar. Na delovno mesto direktorice sem prišla pred dvema mesecema in me zaradi korektnosti pisanja in možnosti, da se tudi sama vključim v odpravo spornih zadev, zanima pojasnilo tistega dela, v katerem piše (citiram): »veliko število ilegalcev je namreč vselila sama uprava...«ČZ. Ker mi ni znano, kaj avtor pri tetn misli, oziroma s kakšnimi podatki ter dokazi razpolaga, prosim, da to pojasni. Hvala za objavo in lepo pozdravljeni. Direktorica ŠS: Ksenija Preželj Ksenija Preželj direktorica ŠC: S ŠOLT-om smo podpisali pogodbo glede uporabe prostorov in tako dosegli obojestransko soglasje. Glede povišanja stanarin so na ŠOLT-u sprejeli naše razloge, tako da je vse lepo in prav. S predsednikom ŠOLT-a Andrejem Mayerjetn sva skupnega mnenja, da razplamtevanje strasti in vroča kri nista dobrodošla. Tako ŠC kot ŠOLT imamo dovolj drugega dela in pravzapmv stvari tečejo po dogovoru, tako da polemike niso potrebne. ima v mislih, ker ga botno prav gotovo tožili in si povrnili lastnino, če pa tega ne ve, naj za božjo voljo neha čivkat. TRIBUNA: Kako bi ti sicer komentiral članek »Druga plat« izpod peresa vaše bivše sodelavke? MAYER: Ni vreden omembe. TRIBUNA: V časopisu »DELO« sem bral, da imate težave s poslovanjem avtošole. MAYER: Avtošola je eden izmed stebrov naše finančne, torej tudi realne samostoj-nosti. Ta gre marsikomu v nos. Je ena izmed uspešnejših avtošol v Ljubljani. S pojavom privatnih avtošol je postala Ljubljana kar naenkrat premajhna. Velike avtošole jemlje hudič. Trenutno jih je 20 preveč. Pri ponovnem pregledu našega poslovanja smo posumili, da obstaja pri pregledovanju naše avtošole ozadje, ki s strokovnim delom nima nobene zveze. Očitno postaja, da se je nekdo z vso težo svoje riti usedel na nas in nas skuša zadušiti. Vrag je vzel šalo. Po preverjenih informacijah tudi vemo, iz čigave riti ta sapica veje. TRIBUNA: Iz čigave, če smemo izvedeti? MAYER: Nočem mešati dreka, zagotavljam pa, da bo lastnik te riti to prav dobroobčutil. TRIBUNA: Hvala Tomi Drozg INFOFAKS Spoštovana gospa direktorica! V pisarnah za sprejem novincev doslej pri njihovem vseljevanju niso legitimirali prav vsakega (bodočega) stanovalca, da bi s tem preverili, ali dejansko vseljujejo osebo, na čigar itne se glasi odločba. Tako se je dogajalo in se dogaja, da ilegalci navedejo podatke tistega, ki jim je odstopil svojo odločbo, za domsko izkaznico pa dajo svoje slike. Ob kontrolah se v večini primerov preverjajo le domske izkaznice, kar pomeni, da so delavci ŠC sami krivi, če zaradi svoje malomarnosti s kontrolami ne odkrijejo številnih ilegalcev. Da ta moja trditev drži, vatn bodo potrdili tudi mnogi študentje. Od nekaterih bivših stanovalcev domov ŠC pa sem izvedel, da so v sprejem-nih pisarnah nekatere ilegalce (tiste, ki so izgubili pravico do bivanja v domu) pripravljeni vseliti tudi po ekonomskih cenah (zaradi praznih sob), če pa imaš dobre zveze z upravo ŠC, se ne preverjata niti status niti cenzus študenta. Pa še nekaj bi dodal: ves ta »hokus-pokus« glede kontrol, ki ga zganjajo nekateri zagovorniki »trde roke« tako v DK kot tudi v upravi, se mi zdi že rahlo smešen. Kljub mojim naporom, da se vsa razprava o kontrolah prenese v DK, kamor tudi sodi in se zadeva da na ponovno glasovanje, se to ni zgodilo; namesto tega sem bil na DK ig-noriran, po drugi strani pa sem bil prisiljen svoja stališča predstaviti v Tribuni, potem pa odgovarjati na različne obtožbe na tnoj račun, takisto objavljene v Tribuni (denimo naobtožbeGregoriča, kateremu so kontrole očitno življenjska nujnost - ne glede na to, kaj o njih menijo stanovalci domov). Močno me je razočarala tudi ŠOU, ki se na polemike o kontrolah doslej še ni odzvala, nemudoma pa je podprla ŠC glede zvišanja stanarin. Z vsem spoštovanjem, Igor Kršinar, predsednikdoma FSPN INFOFAKS INFOFAKS VESNA FILM LJU BLjANA I II II I\SW I I INI H\l< < I Al I predstavljajo EKRANIZACIJO AVTOBIOGRAFSKE TRILOGIJE SLAVNE NOVOZELANDSKE PISATELJICE JANET FRAME ANGEL ZA MOJO MIZO (An Angel At My Table) Režija: Jane Campion Glavne vloge: Kerry Fox, Karen Fergusson, Alexia Keogh Na festivalu v Benetkah 1990 je film prejel 8 nagrad in priznanj, med njimi posebno nagrado režije, nagrado filmske kritike (ex aequo) in nagrado OCIC (Organizzazione cattolica internazionale del cinema). Nagrada mednarodne filmske kritike »Four Seasons« na festivalu v Torontu 1990. FEST '91 PRIHAJA NA SPORED V KINO K O M U N A ! Vsebina filma se tesno naslanja na Shake-spearovo predlogo: leta 1415 Canterburyjski nadškof (Charles Kay) prepriča angleškega kralja Henrika V., da mu povsem legitimno pripada tudi francoski pres-tol. Henrik zbere vojsko za in-vazijo v Francijo, obračuna z zarotniškim plemstvom, zatem pa pošlje ultimat na francoski dvor. Francoski kralj (Paul Scofield) ultimat zavrne in pride do krvavega spopada med obema vojskama... Ko se je Henrik V., kralj najmogočnejše države sred-njeveškega sveta odločil zasesti francoski prestol, mu je bilo sedemindvajset let; prav toliko je bil star Kenneth Branagh, ko je presodil, da je nastopil čas za novo filmsko verzijo HENRIKA V. (samo snemanje se je pričelo 31. oktobra 1988). Primerjava s HENRIKOM V. Laurencea Olivierja je neizogibna: Olivier je svojo verzijo pos-nel leta 1944, tako kot Branagh je bil režiser, scenarist (oziroma sode-lavec pri filmski adaptaciji drame) in igralec glavne vloge, povrhu pa še producent; za to avtorsko delo je prejel posebno priz-nanje " Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti", njegov HENRIK V pa je bil deležen še štirih nominacij za Oscarja: za naj-boljši film, glavno moško vlogo, scenografijo in glas-bo. Ker jeOlivier razpolagal z višjim budžetom kot Branagh, so njegovi ekste-rierji bolj razkošni in spek-takularni, zlasti prizori bitk pri Harfleurju in Agincour-tu. Branaghu, ki je Henrika dve leti upodabljal v zelo uspešni uprizoritvi "Royal Shakespeare Company" (skupaj ga je zaigral okoli 140-krat), je ta vloga pomenila "pravo razodetje" in meni, da je "ta predstava končno razklenila okove, ki jih je delu nekoč nadel Olivierjev film"; le-tega je namreč financirala britan-ska vlada iz sredstev za vojaško propagando, zato je bil v njem neizogibno HENRIK V V. Britanija, 1989. Remissance Films/BBC. Režija: Kcnncth Branagh. ^ Scenarij: Kenneth Branagh, po igri VVilliama Shakespeara. Fotografija: Kenneth Mac Millan. Glasba: Pntrick Doyle. Glavnevloge: Kenneth Branagh, Derekjacobi, Simon Shepherd, James Larkin, Brian Blesšed, James Sim- mons, Paul Gregon/, Charles Kay. l^ ežiser HENRIKA V. Kenneth Branagh je bil rojen 10. 12. JL %. 2960 v Belfastu. Že zelo zgodaj ga je pritegnilo gledališče, tako da je sodeloval pri šolskih predstavah in se odločil, da postane igralec. Vpisalsejenaprestižno"RoyalAcademyofDramaticArts". Po zaključku študija je nastopal v gledališču in v več televizijskih fibnih ter dobil mesto v ansamblu "The Royal Shakespeare Com-pany". Igral je v celovečernih filmih High Season (1987; r. Clare Peploe) z Jacqueline Bisset in Jamesom Yoxom ter A Month in the Countnj (1987; r. Pat 0'Connor) s Colinom Firthom in Natasho Richardson; sledil je nastop v TV nadaljevanki VOJNE USODE (The Fortunes ofVVar), ki so jo snemali med drugim tudi v Jugos-laviji. Skupaj z Davidom Parfittom je leta 1987 ustanovil "The Renaissance Theatre Company", s katero je lansko leto gostoval v Beogradu. poudarek na domoljubni komponenti, Branagh pa je s svojo interpretacijo v tej igri - in kasneje v filmu -hotel raziskati čim več drugih motivov, ki jih načenja Shakespeare. S tem, ko je dramo oklestil pre-tiranih sodobnih političnih aluzij, je Branaghu uspelo razkriti zlasti čustveno ozadje, prisotno v Shake-spearovi predlogi. Kot se je izrazil Oscar Moore v SCREEN INTER-NATIONALU, "Kenneth Branagh ni Polanski ali Kurosawa", zato njegov Shakespeare v bistvu ne prcdstavlja prave kinema-tografske vizije, temveč gre bolj za "filmano gledališče", posneto na prostem in z uporabo izraznih možnosti, ki jih nudi film kot medij; dobra stran Branaghovega HENRIKA V je tako predvsem igra, manjka pa mu pravega filmskega "glamourja". Te pomanj-kljivosti Branagh nado-knadi s surovo energijo, ki jo je vnesel v svojo inter-pretacijo in jo posredoval odlični igralski ekipi, zbrani okoli njega (Derek Jacobi, Ian Holm, Emma Thom-pson, Brian Blessed, Chris-tian Bale idr.)7 tako da film to vznesenost dobesedno izžareva in z njo prevzame gledalca. V vsakem primeru imamo opravka z zelo im-presivnim filmskim režiser-skim prvencem, ki je prejel toliko priznanj in nagrad, da jih na tem mestu ni moč vseh našteti: med njimi so Oscar za kostumografijo, nominaciji Oscar za režijo in glavno moško vlogo, nagrada BAFTA za režijo in 5 nominacij BAFTA (glavna moška vloga, kamera, prod. design, kosumografija, zvok), Nagrada D.VV. Grif-fitha za režijo ("National board of Revievv"), Felix za perspektivnega mladega avtorja in Felix za režijo, nominacija "Golden Reel" idr. Igor Kernel »redKinotek« SPORED DVORANE KINOTEKE od 18.02. do 03.03.91 Ponedeljek, 18.02.91 ZADNJI TANGO V PARIZU (LAST TANGO IN PARIS), Francija- Italija-ZDA, 1972. Režija: Bernardo Bertolucci. Igrajo: Marlon Brando, Maria Schneider, Jean-Pierre Leaud (v barvah). Torek, 19.02.91 PAPIRNATI MESEC (PAPER MOON), ZDA, 1973. Režija: Peter Bogdanovich. Igrajo: Ryan O'Neal, Tatum O'Neal, Madeleine Kahn, John Hiller-man. Sreda, 20.02.91 TETOVIRANA ROŽA (THE ROSE TATTOO), ZDA, 1955. Režija: Daniel Mann. Igrajo: Anna Magnani, Burt Lancaster, Marisa Pavan, Ben Cooper. NOSFERATU/SIMFONIJA GROZE (NOSFERATU-EINE SYMPHONIE DES GRAUENS), Nemčija, 1921-22. Režija: Friedrich VVilhelm Murnau. Igrajo: Max Schreck, Alexander Granach, Gustav von Wangenheim, Greta Schroeder. Cetrtek,21.01.91 FELLINIJEV CASANOVA (IL CASANOVA Dl FEDERICO FELLINI), Italija, 1976. Režija: Federico Fellini. Igrajo: Donald Sutherland, Cicely Brovvne, Tina Aumont, Carmen Scarpit-ta.ClaraAlgranti, DaniellaGatti (v barvah). Petek, 22.02.91 LUNA (LA LUNA), Italija, 1979. Režija: Bernardo Bertolucci. Igrajo: Jill Clayburgh, Mathevv Barry, Fred Gwyne (v barvah). | Sobota, 23.02.91 | MOŽ, Kl JE PREVEČ VEDEL Biseri za ogrlico VELIKAN NEMEGA FILMA Sreda, 20.Z: F.W. Murnau: Nosf eratu - Simfonija groze Friedrich VVilhelm Murnau je dobil prvo monografijo 1. 1964, triintrideset let po svoji smrti. Precej nepojmljivo, saj velja danes za največjega nemškega režiserja nemega filma, čeprav je imel v dvajsetih letih, ko je bil nemški film na višku, močno konkurenco v režiserjih kot Lang, Lubitsch in Pabst. Vse svoje filme je posnel med leti 1919, ko je Kabinet dr. Caligarija Roberta VVieneja napovedal trend nemškega ekspresionizma, in 1931, ko je v Ameriki že prevladal zvočni film, vendar pa je smrt v prometni nesreči Murnaua zapečatila kot režiserja izključno nemih filmov. Nosferahija je Murnau posnel v letih 1921-22, ko je bil netnški ekspresionizem na višku. Scenarij temelji na romanu Dracula Brama Stokerja, Murnau pa je ekspresionističnemu bestiariju Golemov, homunkulusov in psihopatov dodal še grofa Orlocka -vampirja Nosferatuja. Maxu Schrecku, ki ga igra, sta maska in zlovešči nohti zagotovila častno mesto v galeriji filmskih pošasti. Nepozabne so podobe Nosferatujeve hoje po mestu, okuženem s kugo, ko Murnau nakaže njegovo prisotnostzgolj s senco na zidu ali filmskim »duhom« v dvojni ekspoziciji. Po nastanku zvočnega filma so Nosferatuja tudi ozvočili. Film Dvanajsta ura- noč groze, ki je nastal v Murnauovi odsotnosti, pa je žal precej razmesarjen original, ki so mu dodali happy end. V dvorani Kinoteke je bil ta mesec prikazan tudi remake VVernerja Herzoga s Klausom Kinskim v glavni vtogi, ki pa več kot petdeset let po nastanku originala s svojimi barvami in slabo imitacijo ekspresionističnega sloga deluje precej izgubljeno. Dve leti po Nosferatuju je Murnau posnel Poslednjega moža, ki žanrsko spada v zvrst komornega filtna, drugega močnega trenda v nemi nemški kinematografiji. Poslednji mož je skupaj z nas-lednjima Murnauovima filmoma Faustom in Tartuffeom, nastalih po delih Goetheja in Moliera, zaradi režijske inventivnosti in komercialnega uspeha režiserju omogočil pot v Hollywood. Njegov prvi ameriški film Zora, se je skupaj s Poslednjim možem precej uvrščal na top-ten liste najboljših filmov vseh časov. Po dveh naslednjih filmih je Murnau prišel v spor z ameriškimi producenti in je svoj poslednji film Tabu posnel v lastni produkciji skupaj z mojstrom dokumentarnega filma Robertom Flahertyjem, vendar pa premiere ni več doživel. Uroš Prestor Senca Maxa Schrecka kot vampirja Nosferatuja (THE MAN WHO KNEW TOO MUCH), Velika Britanija, 1934. Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: Leslie Banks, Edna Best, Peter Lorre, Nova Pilbeam, Frank Vosper. Nedelja, 24.02.91 ZAPRTO Ponedeljek, 25.02.91 PRIJATELJ IZ AMERIKE (DER AMERIKANISCHE FREUND), Zah. Nemčija, 1977. Režija: Wim VVenders. Igrajo: Bruno Ganz, Denis Hopper, LJsa Kreutzer, Gerard Blain, Nicolas Ray (v barvah). Torek, 26.02.91 NASHVILLE, ZDA, 1975. Režija: Robert Altmann. Igrajo: Geraldine Chaplin, David Arkin, Karen Black, Keith Carradine, Ronee Blakely (v barvah). Sreda, 27.02.91 PETER IN TILKA (PETE 'N TILLIE), ZDA, 1972. Režija: Martina Ritt. Igrajo: VValter Mat-thau, Carol Burnett, Geraldine Page, Barry Nelson (v barvah). PANDORINA SKRINJICA (DIE BUSCHE DER PAN-DORA/LULU), Nemčija, 1929. Režija: John Ford. Igrajo: John Wayne, Jeffrey Hunter, Natalie Wood, Vera Miles, Ward Bond (v barvah). Petek, 01.03.91 OD TOD DO VEČNOSTI (FROM HERE TO ETERNITV), ZDA, 1953. Režija: Fred Zin-neman. Igrajo: Burt Lancaster, Montgomery Clift, Frank Sinatra, Deborah Kerr. Sobota, 02.03.91 KINO ZA GROŠ (NICK-ELODEON), ZDA, 1976. Režija: Peter Bogdanovich. Igrajo: Ryan O'Neal, Burt Reynolds, Tatum O'Neal, Brian Keith (v barvah). Nedelja, 03.03.91 ZAPRTO Prosimo občinstvo, da ne zamuja predstav. Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa. FEST PO FESTU Kelly Lynch in Matt DiUon v DRUGSTORE COWBOY-u, distribudja Ljubljanski kinenvatografi Z manifestacijo FEST PO FESTU je tistim Ljubljančanom, ki doma čakamo, da »gora pride k Mohamedu«, omogočeno, da si vsako leto ogledamo izbor iz programa beograjskega festivala. Lani so izbrane filme s FEST-a predvajali samo v Cankar-jevem domu, letos pa so svoj izbor ponovno pripravili tudi v Ljubljanskih kinetnatografih (slednji so sicer v svoj program uvrstili tudi film AVALON, ki na FEST-u - vsaj po objavljenem programu in katalogu sodeč -ni bil predvajan), 12. febniarja pa je bila v kinu Vič tudi premiera filma HOT SPOT - Vroče mesto Dennisa Hopperja, ki je bil tudi prikazan na letošnjem FEST-u. V izboru FESTA PO FESTU, ki poteka v kinu Komuna, izstopa seveda kontroverzni David Lynch s svojim razvpitim perverznim »splatterjetn« DFVJI V SRCU (Wild at Heart, 1990); zanj je lani v Cannesu prejel Zlato palmo, a je doživel zelo nasprotujoče si reakcije pri gledalcih in kritiki. Ljubljanski kinematografi so na letošnjem FEST-u prvič nastopili tudi kot distributer in sicer s štirimi filmi (Boormanov TAM, KJER JE SRCE je sicer še iz lanskoletnega programa VESNA FILMA, katerega filmski fond so v celoti prevzeli LK), na FEST PO FESTU so uvrščeni trije izmed njih: ANGEL ZA MOJO MIZO (An Angel at My Table, 1990) režiserke Jane Campion je posnet po avtobiografski predlogi »nore« novozelandske pisateljice Janet Frame; DOL-GOLETNO PRIJATELJSTVO (Longtime Com-panion, 1989, r. Norman Rene) je tragična pripoved o širjenju AIDS-a in posledicah na medčloveške odnose znotraj homoseksualne skupnosti; DRUGSTORE COWBOY (1989, r. Gus Van Sant), \d obravnava narkomanijo, pa je verjetno edennajizvimejših filmov sploh, kar jih je bilo posnetih na to temo. JAKOBOV A LESTEV (Jacob's Ladder, 1990) Adriana Lynea iz-rablja svetopisemske aluzije, ki segajo od imerv nas-topajočih do samega naslova filma (ki sc v judovsko-krščanskem izročilu nanaša na simbolično ****** 3AIERIJA ŠCUC 5tonitrg21 LiubMono pon oet 1G-21 tel^Sie S10 THE AFRICAN QUEEN (Afriška kraljica) Režija: Jobn Huston. Gl. vL Humphrev Bogart Katharine Hep~ burn, RobertMortey,PeterBuiL, Zabaven pustolovski film o »čudnem paru - on zanemarjcn in večkrat zapit jrobavs, ona urejena in stroga verska zanesenjakinja, kl rned 1. sv. vojno v razbiiiiu, imenovani &>]n (pa Se Afriška kraijica poviiai) pluje po Kongu. Qna želi uraČitinemgko ladjo, tijfemu kaj takega §e na pamet m pride - uganite, čigava jc obvdfala? Film sicer ni nevemkak$Ba klasika, a je zelo zabaven, gledlfiv, fcastvo vsega pa so bssedni in drugačni dvoboji gkviiih jurakov. Kot da so jima pisani na kožo. Hustonje sker naredil tudi boljše filme, a ker |e naredil tudi nekaj siabših, smo lahko zadovoljni. Šeposebe) tisti, ki jih ne moti »plutje« Čo\m v filmskem studiu. Oskar za Bogarla, Hepbumovo, režija inscenarij pa le nominacije. »angelsko lestev« patriarha Jakoba iz Sv. pisma Stare Zaveze), v bistvu pa gre za razmeroma gledljivo »splat-ter« varianto filtna DUH (scenarij za oba fUma je napisal BruceJoel Rubin). ZELENA KARTA (Green Catd, 1990) Petra Weira je romantična komedija z Gerardom Depardieujem inAndie Mac Dowell v glav-nih vlogah, po vsej verjctnosti bo uspešnica v Ljubljani. Ostali filmi iz programa, predvajanega v kinu Komuna, so HAVANA (1990) Sydneya Pollacka, RAZGLED-NICE IZ PEKLA (Postcards from the Edge, 1990) Mikea Nicholsa, ČAJ V SAHARI (The Sheltering Sky/II te nel deserto, 1990; Bernarda Bertoluccija in že prej omenjeni AVALON (1990) Barryja Levinsona. FEST POST FESTUM v Cankarjevem domu sta otvorila BRATA KRAY (The Krays, 1990) Petm Medaka. Skrajno nasilen gangstrski film, ki ga odlikuje zelo dobra igra vseh treh glavnih igralcev (Gaty in Martin Kemp, Billie Wh'uelaw kot mama Kray). SONCETUDIPONOČI (IlSoleanchedinotte, 1990; r. Paolo in Viaorio Taviani) je občuteno režiran, posnet In odigtan film na temo človeškega boja proti skušnjavam in težnje po popolnosti (gl. vloge Julian Sands, Nastassja Kinski). Film Mery per sempre (1989) Marca Risija so označili kot »neorealističen«, po ogledu njegovega »sequela« v CD, z naslovom PRESTOPNIKI (Ragazzi fuori, 1990), pa bi bil - glcde na prikaz nasilja in spolnosti - primemejši izraz »neonaturalizem«; z »neorealizmom« ima Risinijev film skupno uporabo naturščikov za glavne igralce in pa popolno brezhibnost, brezupnost usod mladih protragonistov. PUMMAR6 (1990) jc svobodomisclen režiserski prvenec populamega italijanskega igralca Micheleja Placida, ki obravnava rasizem v sodobni Italiji; direktor fotografije je Vilko Filač. V sklop FESTA POST FESTUM sodijo še filmiHAZARDER (Spieler, 1990; r. DominikGraf), TERAKOTNI BOJEVNIK (Terracotta V.arrior, 1989; r. Ching Tung Yee\ ZAROTA PROTI HAR-RYJU (The Plot Against Harry, 1990; r. Michael /toemer),CARACAS (1989, r. MichaelScholtenberg), TRISTO MILJ DO NEBA (300 mil do nieba, 1989; r. Maciej Dejczer) in CYRANO DE BERGERAC (1990; Jean-Paul Rappenau). Pri CD za filme iz tega programa zatrjujejo, da jih lahko vidimo »samo v Cl) in samo v okviru te prireditve«: v resnici so odkupljeni kar trije med njimi - BRATA KRAY, TERAKOTNl BOJEVNIK in CYRANO DE BERGERAC. Igor Kernel L»IMPOSSIBLE OBJET (Zgod-ba neke Ijubezni) Režija: John Fraiikenheinter, Gl. vl.: Alan Bates, Domintiqu« Sanda, Michel Auclair, Lea Massan, Evans Evans... Poračen mo§ki sredn|ihkt v o&tni ustvar-lainikrizidelavsedrugoJsotpiŠe. Film|epoln preptefejočih se sanjskilv domišjyi|skih pmorov, sponmov - na jfevenzakonsko tnz-merfe z usodno žensko. J$ vse videno re$ del pisateljGvega življenja ali gre za n|egovo domišljljo? Uganko mora rešili gledalec sam. Vsebinalttoblika, ki vzbudita zarumanje in pi^dvsempolsažeta, da 2na (in žeii) Franken-heimer rtaredlti tudi film, x& samo movie -čemur se je očitno popojnoma predal v zadnjem easu. Najjbii v$s za IJubi kruhek. Film morda nlma Čisto pmvega litma^a |e res zanimiv in od daleč spominja na Privatoo projekcijo Fran^oisa Letteiierja in nekatere prebiisjkeBufluela. Slovemkiprevodnaslova |e iz ameriškega, čeprav v ZDA ta iilm rvikoli nibilvkinik THE CHALLENGE (Izziv) Režija: John Fraakenheimef. Q. vl.: ScottGtenn, Toshiro Mifune, Donna Kei Benz, Ateuo Nakamura... Za l|ubit:elje krimifialk v)aponskem okolju^ lorej s pridihom samxira|stya, na|brž kot nalažč, za r^iserja tudi gomjega filma (pa še Ptičarja iz Alcatraza, filma Obramba obtožuje...) pa leobrtniizdeiek,sicericorektno narejen (predvsem nekaj akdjskih ptizorov), a vsebinsko prazen. Scottje ameriški boksar, pokvarjem diiša/kiskorajponevedoma pade v »zgodovinski« dvoboj dveh japonskih bratov ¦ jabolko spora pa sta družinska meča - dvojčka. Bad guy postam good guy, poseže vmes in konec Že v^te. Kup kli§efev - kotse za take fifmespodobi Ogled je priporočljiv le kot informacila, za strastne privržence prav tega žanra pa priporočilo - gle)te YakuzoSyd-neya Pollacka (Cmi dež Ridieya Scotta pa vam je tako zmn), Vakuza je od tieh najboljši. Frankenheiiner pa mdaljuje v tem slogu (Dead Bang, 52 Pick-Up) in izgubija »magic touch«. M.K. Kot vsako leto se je tudi letos v drugi polovici januarja in prvi polovici februarja več ali manj vse vrtelo okrog kul-ture. 8. februar, Prešernov dan oziroma kul-turni dan slovenskega naroda pa je bil letos še posebej »začinjen«. Namreč, da si osvežimo spomin, 25. januarja je umetnik, režiser in član Neue Slovvenische Kunst (NSK), direktor Kozmokinetičnega gledališča Rdeči pilot (kabinet Noordnung) Dragan Zivadinov začel v prostorih sek-retariata za kulturo na Cankarjevi5 polastni odločitvi gladovno stavko. Iz pisarne gospoda ministra Capudra, kamorsejezak-lenil, jebilob posredovanju samega ministra policijsko odstranjen. Od takrat dalje je s stavko nadaljeval v prostorih galerijeGT na Gornjem trgu. Tudi razlogi, zaradi katerih se je režiser odločil stavkati, so vec ali manj znani. Na kratko: NSK se je odločil izdati v javhost tri zahteve: prvič, zahtevajo takojšnjo objavo slovenskega nacionalnega kulturnega programa, s katerim je gospod Capudcr zamujal, mimogrede še danes ni obja vljen, več kot mesec dni; drugič, zahteva ureditcv razmcrja med etablirano in neetablirano, uradno in neodvisno kulturo z zdajšnjcga 1OO:1 na 1OO:2O; in tretjič, takojšnjo vključitev mesta Ljubljane v strassbourski program »Kultuma prestol-nica Evrope«. Vse tri zahteve so bile ar-gumentirane, nekatere bolj nekatere manj, toda ministrstvo za kulturo je ves čas molčalo. Pravzaprav se je vse skupaj začelo že sredi leta 199O, ko je bil ustanovljen Slovenski kulturni zbor kot protiutež nacionalncmu kulturnemu ministrstvu. Stvari so se vedno bolj zaostrovale, zaradi česar se zdi upor Dragana Živadinova logična posledtca stanja v slovenski kulturi in slovenski kulturni politiki, ki jo tako ali drugače vpdi njen ministcr Capuder. Ukinitvi Svetovnih glasbenih dnevov v Ljubljani za leto 1993, samovoljna POST STAVKUM Foto: Tomi Drozg BOMBARDIRANJE KULTURNEGA MINISTRSTVA K ako se je v osmih mesecih izničilo tridesetletno literarno, prevajalsko in pedagoško delo gospoda dr. Andreja Capudra?! odklonitev materialnih stroškov za razstav-ni prostor v kulturni prestolnici Evrope, v Madridu, mačehovskemu odnosu do kul-ture je sledil javni protest največjega tzvoz-nika slovenske nacionalne kulture in s tem tudi nacionalne samobitnosti, NSK, ki so ga podprla vsa strokovna umetniška društva in mnogi drugi kolektivi ter posamezniki iz Slovenije, Jugoslavije in tujine. Po drugi strani pa je minister našel ogromno razumevanja za ustanovitev profesional-nega pevskega zbora, pa čeprav imamo na Slovenskem več kot 8OO odraslih amaterskih zborov, več kot 5OO zborovodij, dva profesionalna v ljubljanski in mariborski operi in polprofesionalen-polamaterski pevski zbor Radia Slovenija. Po ministrovem mnenju nobeden izmed teh zborov ne ustreza kriterijem, ki jih zah- teva najbrž minister sam, kriterijem po hitrem, vzornem in zanesljivem ter dobrem in lepem: amaterji takim zahtevam »kao« ne morejo ustreči, ker so že s svojim delom tako zasedeni, da jih je neustrezno in škodljivo, jasno, še »glasovno« obremen-jevati«. Od pevcev-profesionalcev se tako zahteva popolna strokovna usposobljenost, šolanost glasu, skratka, in popolna predanost delu, angažiranost, torej. In v tem smislu je sekretariat pripravil avdicijo, na katero se je odzvalo približno 120 pevcev. Žirija, Marko Munih, odgovorni urednik glasbenega programa na Radiu Slovenija, Marko Bajuk, profesor na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, dr. Mirko Cuder-tnan, zborovodja, Danilo Cadež, urednik na Radiu Slovenija in Božena Glavak, operna umetnica, je izmed teh stodvajset kan- kuttura didatov izbrala trideset pevcev, kar je pomenilo uspešno opravljeno delo. Vodja slovenskega nacionalnega pevskega zbora, strokovno usposobljenega, je postal dr. Mirko Cuderman. Vse lepo in prav, toda vsak kolikor tolikor normalen oratorijski zbor šteje okrog sto pevcev. Pri vsem tem pa je najbolj presenetljivo to, da za strokov-no mnenje ni nihče povprašal, kaj šele povabil k sodelovanju, Društvo slovenskih skladateljev kot strokovno usposobljeno telo. »Definitivnih podatkov« pa še zdaj nimamo. Pravzaprav niti ni povsem jasno, kaj so ti »definitivni podatki«. To je enostav-no brošura iz katere se mora videti nacionalniprogram,brošura, kisejevčasih imenovala poročevalec in v kateri je zajeta vsa slovenska kultura. Tudi neodvisna oziroma neinstitucionalna, alternativna, marginalna, ali kakorkoli že to im-enujemo. Potiskanje alternativne, neod-visne... kulture ob rob vsemu »uradnemu« kulturnemu dogajanju je po svoje vračanje v preteklost, kjer je bilo jasno napisano, kaj je to prava in kaj je to dobra in lepa kultura oziroma utnetnost. Povsem ustrezna in popolnoma na mestu je najbrž tudi zahteva po vključitvi mesta Ljubljane v strassbourski program »Kulturna prestolnica Evrope«. Ljubljana ima namreč vse pogoje, kljub temu, da ni članica EGS, kar je bil še do nedavnega pogoj za vključitev v ta evropski program, da to dejansko tudi postane. S padcem ber-linskega zidu so se namreč vsi transferji porušili že znotraj Strassbourga, kar bi pomenilo, da če biLjubljana kandidirala kot prva dežela oziroma prvo mesto z vzhoda, bo kandidaturo sigurno dobilo. Seveda to šele v letu 1994. Do takrat so prestolnice že oddane, kar pa je še vedno v Capudrovem mandatu. To bi hkrati pomenilo dosego neke simbolne ravni, še več, participacijo prve simbolne ravni tega. To pa je moč doseči zgolj z umetnostjo, s kulturo, morda še z znanostjo, nikakor pa ne s politiko ali gospodarstvom. In simbolna raven, kar gospod minister sigurno ve, ima neskončno energijo. Hkrati bi to pomenilo emanacijo nacionalne kulturne produkcije v tujino. In obratno, evropske. Ljubljana spada v vseh ozirih pod evropsko »kulturno pred-sedstvo«, duhovne produkcijo v Ljubljano in Slovenijo. Lansiranje nacionalneidentite, nacionalne duhovne produkcije v tujino pa je bržkone nujno. Svoj epilog je slovenska kulturna politika dobila s podelitvijo Prešernovih nagrad na predvečer kulturnega dne. Slav-nostni govor ministra Capudra je zvenel tako zelo arogantno, da so se lahko vsi dosedanji, torej vsi tisti, ki so nagrado dobili v časih prejšnjega režima, počutili domala ponižane. Namreč, ignoranca s katero je označil Prešernov dan in dosedanje dobit-nike ponižal v hlapce komunističnega režima, je presegla vse meje. Citati iz evan-gelijev pa so bili navsezadnje ponižujoči za samega Prešerna. In če se je ubogi slovenski pesnik doslej zgolj obračal v svojem kranjskem grobu, potem se je ob slav-nostnem govoru kulturnega ministra vrtel. Vse to kaže na skrajno nepoznavanje raz-mer v slovenski kulturi, na arogantnost, nepripravljenost na kakršenkoli dialog, nonšalanco in samovoljo, 3 katero minister vodi svojo politiko in svoje umetnike ter kulturnike. Vkolikor to sploh še so kultur-niki, jasno, saj jih je nova davčna zakonodaja potisnila v rang obrtnikov. Na drugi strani se je odprla nova fronta, ki je konkretno podprla stavkajočega umet-nika. Ponudbe so kar deževale, kar režiserja Živadinova ni niti najmanj zanimalo. Končno se je po osemnajstih dneh gladovanja vendarle odločil in popustil. Roko na srce, lahko bi že prej, in to povsem opravičeno, saj ie namen, ki ga je s tem hotel doseči, bil že precej časa pred temi osem-najstimi dnevi uresničen. Namreč, zadeva je končno prešla v parlament, kar seveda še ničesar ne zagotavlja, toda kljub temu; slovenski kulturni delavci so dokazali, da se nobena pomembnejša odločitev, ki zadeva njih same, ne more in ne sme reševati, kaj šele sprejemati, brez njihovega sodelovanja. Tadej ^ V gorenjski metropoli, se pravi v Kranju, je po represivnem epilogu, ki ga je napisala oblast na tednu Mladih '88, po treh letih zopet zagromela koncertna dejavnost. Drugi koncert po nastalem zatišju je odigral Laibach (prvega Miladojka Youneed). Žlahtno zveneče ime Laibacha, ali kot pravi oguljena fraza edini glasbeni izvimi artikel poleg Avsenikov, je v dvorano na Primskovem privabilo veliko število žura željnih Gorenjcev, ki iščejo svojo identiteto v sferah alternative. Po več kot enoumi zamudi se je evforija publike spremenila v pravo obsesijo; Laibach je bila očitna želja mladih. Vsa predkoncertna evforija se je brž pomirila, ko je koncertni stroj Laibacha pričel neusmiljeno gaziti. Občinstvo, ki očitno ni bilo do nastopa Ljubljane v Kranju še nikoli izpostavljeno tako totalrvi manipulativni kon-certni praksi, je bilo brez komentarja. Zvok koračnic v prepletu s projekcijo standardnih I simbolov je ujel v svojo mrežo ideologije srca Vpublike, saj so ti še kakšnih petnajst minut po LAIBACH VKRANJU koncertu, čeprav že nekoliko utrujeni od av-dovizuelnega bombardiranja, še vedno pričakovali vrnitev svojihfiihrerjev. Za poznavalce je bil nastop Laibacha predstavitev v drugj luči: vedeti je treba, da je njihov koncept nastopanja prirejen prostoru, zato je razumljivo, da koncert ni doživel takega spektakelskega učinka kot recimo tisti božanski, težko pričakovani in do zadnjega trenutka niegotovi nastop v Festivalni dvorani februarja 1987. Seveda je razumljivo inhkrati popolnoma v skladu s pričakovanji tudi glasbeni izraz, ki je postal dokaj, če ne preveč rockerski. Skupina Laibach je nedvomno danes težko prepoznavna, saj je od prvotnih članov, prvotne zasedbe ostal le še spomin. A pustimo to stvar ob strani; nastop je bil profesionalno izveden, čeprav je bil kratek in glede na ceno ni povsem zadovoljil pričakovanj. Nova koncertna praksa, ki se je s tem koncer-tom nekako ustalila v zadružnem domu na Primskovem pri Kranju, je s svojim repertoar-nim imidžem uspela. Njen cilj je približati gorenjski publiki dogajanja na alter in rock sceni... Katero skupino bo moč slišati v prihodnje, je za sedaj še ugaiika, a lahko upamo, da bo izbor uspel obdržati nivo dosedanjihkon-certov. Tomaž Kukovica Foto: Andrej Štular SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Celjsko gledališče natn je pripravilo preseneče-nje. l.februarja smo doživeli premiersko uprizoritev Be-ckettove drame Cakajoč na Godota. Režiral jo je Franci Križaj, ki je sicer imel - vsaj zdelo se je - dobro zamisel, le izvedba je bila pod vsakim nivojem, dramaturg pa je BlažLukan. Drama Čakajoč na Go-dota je svojevrstno delo tega angleškega dramatika in ponuja vrsto interpretacij. Temeljno v drami pa je čakanje. Človeka, odtujena svetu, nimata v njem več kaj počett. Svoj obstoj pa ven-darle morata nekakako upravičiti in osmisliti. In to storita s »čakanjem na Godota«, čeprav nam pos-tane jasno, da jima služi le kot izgovor. Iz drame pos-tane jasno, da je to tudi prob-Lem sodobnega človeka, ki sicer ne čaka Godota (ali pa?), izgovor za svoj obstoj in »čakanje« pa najde v Cakajoč na Godota različnih aktivnostih, ki mu pomagajo, da čas »teče«. To je tudi izhodiščni problem in zasnova drame. Da bi se popolnoma os-redotočili na ta problem, scene skorajda ni. Edina »stvar« je drevo, ki služi dramskemu dogajanju. V nekem trenutku namreč glavna junaka oz. antijunaka prešine misel, da bi se obesila, toda tega ne storita. Scenografka (in kostumografka) Meta Hočevar tako ni imela pretiranega dela. Povrhu vsega pa senca drevesa na tleh sploh ni bila razpoznavna in če niste sedeli v »višjih sferah«, sploh nista vedeli, kaj je tisti črni madež na odru. Beckett je to svojo dramo napisal v francoščini in jo nato sam prevedel v angleščino, da bi bili dialogi čimbolj preprosti in nezapleteni. Zanimivi so tudi slen-govski izrazi, ki jih je prevajalec Aleš Berger zelo dobro prevedel. Sploh je prevod zelo živ in pristen. Škoda je le, da so igralci s svojo izvedbo popolnoma »pokvarili tekst« (razen posameznih trenut-kov, ko je drama zares zaživela). Tukaj ima nekaj zaslug najbrž tudi lektor Marijan Pušavec. Igralska ekipa pa kot da živi v prejšnjem stoletju ali celo antiki (le da smo sedaj v 20.stol.). Drami, ki zahteva profesionalno igralsko ekipo, vsekakor niso bili kos. Pri tem je najbolj blestel Stane Potisk v vlogi Vladimirja, ki je bil že kar absurdno slab. Miro Podjed kot Estragon kljub svoji presenetljivo dobri igri ni mogel rešiti zadeve. FREYEVA JETNIŠKA BALADA Da se takoj razumemo: o Jeanu Genetu nima smisla izgubljati besed. Morda le to, da je bil nedvomno eden najbolj kontroverznih piscev dvajsetega stoletja, da so ga eni ljubili in oboževali, drugi pa neznansko sovražili in zavračili. Oboji pa so mu hočeš nočeš morali priznati pisateljski genij. Damir Zlatar - Frey, koreograf in režiser, je prav gotovo med tistimi, ki ga ljubijo. Geneta, namreč. In da ne izgubljamo besed s tako ali drugačno koreografijo bodisi Geneta bodisi Freya, preidimo precej na predstavo, ki so jo pripravili v Ijubljanski Koreodrami, predstavo, ki sovpada s peto obletnico Koreodrame, na predstavo Poostreni nadzor Damirja Zlatarja-Freya. Malce zlobno: Frey se je izgubljal v osebnih frustracijah, jih zaostril do te meje, da ni našel ločnice med gledališčem in življenjem, nasiljem v gledališču in nasiljem, ki zadeva življenje. Med nasiljem, ki se sprevrže v smrt. Skrajne točke ni (vsaj v teatru!). Jetniška celica s kadjo v prvem planu je zelo genetovska kot tudi teme, ki jih Frey teatralizira: klateštvo, ječa, nasilje, homoseksualnost, umazanija, brutalnost in navsezadnje smrt. Toda žal ne dovolj prepričljivo. Zdise kotda Freyu v zaključnih kadrih zmanjka moči ali kot je pripomnil Simon Kardum, Freyu se še kako pozna, da je najprej koerograf in šele potem režiser. Posamezni detajli dobesedno zbledijo v trenutku, ko predstava preide v naslednji detajl. Morda je ravno to začudujoče, saj je Frey zna n kot totalni perfekcionist. Njegova sodelavka je Željka Udovičič. Geneta je prevedel Stane Potisk, kar za samo predstavo niti ni bistveno, lektorica pa je bila Nada Šumi, ki se je, vsaj po mojem mnenju, držala literarne predloge kot »pijanec plota«. Morda ji ravno to zamerim. Poostreni nadzor namreč je zgodba, ki se dogaja med ljudmi z družbenega dna, med kriminalci, saj gre navsezadnje za zapor. Ti pa v nobeni družbi ne govorijo »lepega« knjižnega jezika. KOREODRAMA Ob prihodu na oder sta nas sicer uspela za hip navdušiti Janez Bermež kot Pocco in Marjan Bačko kotLucky, toda bremena uprizoritve vseeno nista prenesla. Še naj-bolj nemoteč je bil Anže Čater kot Deček. Tako je bilo 2.dejanje samo še mučno ČAKANJE konca. Zares neprimeno, da so si v Celju sploh privoščili izvedbo drame, ki ji niso v nobenem primeru kos. Za trenutekčlovekpomis-li, da pa morda drama sploh ni primerna za uprizoritev. Morda je le za branje, ker jo je zaradi izbranega motiva ČAKANJA zelo težko uprizoriti. Toda Beckett sam jo je vendarle sam zelo uspešno "postavil na oder". Torej bi se lahko zamislili, kakojemogoče, da vCelju ne premorejo dobrih igralcev. Edina pohvala gre zares odličnemu gledališkemu listu. Nives Klinc Skratka, pogrešamo žar-gonskih besed, kietvic, vul-garnih izrazov in rnorda celo narečnih posebnosti. Sicer je pa tudi to stvar režiserja, av-torja. Igralska zasedba je precej raznovrstna in hkrati homogena: Pavle Ravnoh-rib, ki je prepričljiv in odličen. Skrajno »jetniški«, recimo, Niko Goršič, ki je zamenjal za to vlogo vsekakor prešibkega Tomaža Gubenška, Jožef Ropoša, ki je za vlogo jetnika morda malce preveč »nedolžen«, vsekakor pa odličen, in Srečo Špik oziroma njegova roka. Domala identični liki, robati in brutalni zaporniki, ki živijo zgolj za minevanje časa.Skratka, predstava, ki si jo je vredno ogledati, toda nikakor ne v prvi vrsti. Tadej Čater Trubarjeva 34 2 Ob poplavi tovrstnih lp-jev je razveseljivo, ] ¦ dasenadnaslovteploščegJasiATnfe/fcToVeforf' ¦ l/wireLWMw4kasnejepasekotpozitivenizkaže i 2 tudi podnaslov Volume One. Na izdajo zbirke je ! 2 vsekakor vplival petnajstminutni nastop [ 2 originalnih Velvet Underground lanskega [ ¦ junija v Parizu, ki je bil očitno bolj zabava kot kaj ¦ ¦ resnega Malo bolj resno pa so se zadeve lotili i Jbendi Nirvana, Buffalo Tom, The VVedding! \ Present, Ride, The Telescopes in James ter [ ¦ Chapterhouse, Screaming Trees, Motorcycle j ¦ Boy pa Teiry Bickers & Bradliegh Smith. Bolj I ¦ in manj znana imena, med kateriini izstopajo i H predvsem Nirvana s svojo verzijo Here She \ JJ Gw/«Mw,potemTheWeddingPresents Sfo's | ¦ My Best Friend in (začuda, kdo jih pozna?)' ¦ Motorcycle Boy z Run, Run, Run, Čeprav ne i ¦ ravno blesteča pa vsekakor nadpovprečna i 2 zbirka, ki se ji spodobi prisluhniti. Pred durmi ] J pa |e že cnako naslovl|ena Vdume Two Lepo j ¦ Še ena od kolekdj, na kateri se imena The ¦ 2 Residents, Renaldo & The Loaf, Tom Cora & 2 2 Hans Reichel, Snakefinger, Bongvvater in še J ¦ nekaterimanjznarulctevajotradidonalrrihaliav- ¦ ¦ torskih folk štiklov na drugačen. način - od inrv ¦ ¦ provizirane glasbe do povsem "spodobnih" in 2 2 spevnih pesmic. Zanitniva kompilacija je 2 2 pcsvečenalicemterpredvsemrqihovimselitvam ¦ ¦ sredi piejšnjega stolelja, katerih vzrok je bil kronv ¦ ¦ pir oz. velika lakota ob pomanjkanju le tega. Skrat- ¦ 1 ka Potatoes in zanimiva drugačna godba, ob tem 2 2 pa še nekaj zanimivih naslovov. Hmd On Tlie 2 2 Bmvline, Bertas Hamwer inmeddrugiinicdoVVil- ¦ ¦ liamsova l'm So lonesomelCmdd Cry 2 Bostonski (?) bend na drugi plošči nadaljuje J| J sodelovanje z možakom, imenovanim J Mas- ¦ ¦ cis, drugače tudi gonilno silo razpadlega in ¦ ¦ sedajspetaktivnegabendaDinosaur Jr.JMas- ¦ 1 cis je opravil producentsko delo na plošči, ki 2 2 kot druga napoveduje boljše čase za trio Buf- J 2 falo Tom. Močna kitarska glasba, ki je bila na J ¦ prvi plošči precej podobna dinozaverskemu ¦ ¦ "lost in supermarket" soundu, sedaj zveni ¦ 2 dostiboljmelodičnoinpriljudnotertakoobeta 2 2 več novcev za relativno nov bend. Lp brez J ¦ izstopajočihštiklovjeizrednotrdnozgrajenter ¦ ¦ več kot solidno predstavlja ameriško rokenrol ¦ ¦ sceno, Buffalo Tom pa se postavljajo v vrsto ¦ 2 čakajočih za ligo velikih. Dobro, dobro! 2 ! Igor Ivanič 2 ^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦l godba ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ RGL odstopa svoj reklamni prostor oceni koncerta. '¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦H IGGY POP (HalaTivoli, 3.2.91) Rokersko ime, ki smo ga pričakovali vsaj štiri leta, se je v nedeljo po zaslugi I. ROPOTA V. le pojavilo v Ljubljani. To pot se je Iggy predstavil s popolnoma rokersko zasedbo, torej kitara, bas in bobni ter občasno še ena kitara, seveda v Njegovih rokah. Koncert je glede na rokersko postavo potemtakem lahko mineval v znamenju The Stooges; tako se je namreč začel in podobno tudi končal, vmes pa smo seveda slišali večino skladb s plošče Brick By Brick s primernim ozad-jem. Zvezdnik kot je Iggy seveda ni mogel zgrešiti, zgrešili pa so njegovi tehniki, ki so kot na večini koncertov v Hali primerno zapacali zvok ter s tem prikrajšali množico za mar-sikateri zvočni efekt; v glavnem je bilo namreč slišati le kitare. Ob vsem temlggypravzapravninaredilničesar narobe; še vedno divja, skače, brca, pljuva, se slači... skratka, počne vse, kar sodi k njegovemu rokenrolu. Gre le za intenzivnost in prepričljivost njegovega početja, ki bo po eni strani marsikateremu frontmanu še dolgo nedosegljivo daleč, po drugi pa je jasnovidno^dapadaseumirja.Obtem Foto: Žiga Koritnik jetuševelikadvorana,vkaterilggyni deloval ravno najbolj učinkovito; pravzaprav gre le za to, da James Osterberg v malih dvoranah blesti. Sicer pa je težko zapisati, da je bil kon-certslab, verjetno bi bolje stala teza, da je bil več kot soliden, le da je avtor žal videl dva boljša. Ampak glede na okoliščine - v redu. Polna dvorana, solidna luč, slab zvok, večina hitov -predvsem The Stooges - in seveda ter kljub vsemu neponovljivi Iggy Pop. V dobri uri in pol več ko t do volj. Igor U.V.Z.Ž. Ivanič RGLje bil tudi sponzor koncerta. !¦¦¦¦¦¦¦! ISKANJEIZGUBLJENIH CILJEV Ingeborg Bachmann: TRIPOTI K JEZERU/LAJEŽ, Wieser, Celovec- Salzburg 1990. Prevedli Lučka Jenčič in Silvija Borovnik. Ingeborg Bachmann je avstrijska pisateljica, kar je najbrž vsakomur voč ali manj jasno. Manj jasno pa je, da je Bachmannova postala pisateljica šele leta 1972, torej takrat, ko je izšla knjiga petih novel Simultano. Prav-zaprav se jc profilirala žc precej časa pred to letnico (mimogrede, umrla jc leta 1973), kar pa njcnemu kritiku Marcclu Reichu - Rahickemu ni prav nič pomenilo. Še več, proglasil jo jo za »padlo pesnico«, po drugi strani pa sc je po njeni smrti uveljavil kot zvezdnik na literarnih vcčerih v Celovcu, ki se, najbrž ne slučajno, imenujejo po pisatel-jici. In če je vsem jasno, da je Bachmannova pisatcljica, je končno še meni jasno, da jc cclo odlična pisateljica. Pričujoči noveli »prihajata« ncsprcmenjcni iz njcne knjige Simultano: Tri poti k jezeru kot zadnja in po obscgu najobširnejša, šc vcč, obscga skoraj toliko kot drugc štiri skupaj, jc zgodba o svetovno znani fotoreporterki Elisabeth Matrci, ki jc mcnda delala tako na Dunaju kot v Parizu in Ncvv Yorku (Nevv York Times pri tcm ni izključljiv, pa čeprav pisateljica tega nikjer eksplicitno ne omcnja). Začela jc, jasno, v provinci, Cclovcu, kamor je v zgodbi prišla obiskat svojega os-tarelcga očeta. Po vsem sodcč zadnjič. Iskanjc treh mladostnih poti, ki vodijo oziroma so nekoc vodile k jezeru, z zavihkov zvemo, da mcnda k Vrbskcm, se sprevržc v pravo »točo« subtilnih odtcnkov, refleksij, rcminisccnc, spominov, asociacij... skratka, vsega, kar je tako značilno za »literaturo, pisano z žensko roko«. Jasno, vsc poti so napačne, ali boljšc, so nckoč bile pravc, so nckoč vodilc k jezeru, danes pa jih jc presekala avtoccsta. Torej grc za ncnehno vračanje k očctu, v njegovo hišo, v rojstno hišo, na start, na začetek treh poti. Na začetok življenja, skratka. V zibelko, rccimo. Malce bolj »enostav-na« je druga zgodba. Lajcž, kjer v glavni vlogi zopet nastopa ženska. Tokrat ostarcla gospa Jordanova, mati uspešnega sina, profesorja. Edina razlika med Elisabeth Matrei in gospo Jordanovo jc v tem, da Matreijeva real-nosti nc iluzira, torej jo jemlje skrajno zares, medtem ko se Jordanova »zazida v blodno nerazumevanjc realnosti«. Sicer pa je za Bachmannovo tako in tako značilno, da so ravno žcnske tiste, ki so nosilke glavnih vlog. Skratka, odlična knjiga dveh novcl, kjcr grc v prvi vrsti za eksemplaričen prikaz (in individualen prikaz, sevcda) različnih življenjskih situacij, »taktik in strategij«, ki jih ženske uporabljajo, da bi ostale v realnosti, ki je otrdela zaradi dominacije moških vrcdnot. S to pripombo, da si nobena izmed avtoričinih junakinj nc želi takega sveta niti za kanček spremeniti. Vsaka sprememba namreč, pa najsi bo ta še tako neznatna, je lahko usodna. Tadej Čater CANKARJEV DOM F.Mihelič & kurenti Koncept Vcš slikar svoj dolg sta se tokrat predstavila z obsežno razstavo SUKA SUKE. Moramo priznati, da je "ustvarjalski par" kar uspešen. Januarja sta razstavljala v galeriji Equrna, v "Moskovskih portretih" v Mestnigalerijiin sedaj njun ponovni debut. Tokrat seveda spot "drugačen". Slike, instalacije, "žive skulpture", najrazličnejši materiali, ki sta jih uporabila, kažejo na drugačnost. Ta je sicer v okviru koncepta, ki je že kar nujno prisoten, in estetike, ki kar "preveva" celotno razstavo. Če bi lahko uganili misli umetnikov in rešili uganko, ki sta nam jo zastavila, bi morda kot opazovalci o razstavi razmišljali takole. Povedati nekaj, kar še ni bilo povedanega. Izraziti tako, kot še ni bilo izraženo. Iskati v novih vrednotah, ki morda še ne obstajajo. Iti iz samega sebe in postati - biti nekdo drug - vsi. Vsokakor pa znebiti se stare šare preteklosti, bremen, ki si jih naložiš na svoji poti. Pojdi in poglej - opazuj enkrat drugače. Projekt SLIKA SUKE je prav to. Vcš slikar svoj dolg raziskujeta v mejah mogočcga, da bi morda odkrila tisto nemogoče. Uporabljata vse že znano in odkrito - drugače, seveda - da bi odkrila nekaj popolnoma novega. Kar jo moteče pri vsej stvari, pa je to, da ob gledanju, opazovanju, ali kar pač hočete, ne doživimo ničesar. Vse je tako lepo, zanimivo, drugače in zaradi tega tudi na nek način privlačno, toda hladno; kot da bi umetnika resnično ustvarjala »zunaj sebo« inne »iz sebe«. Nič "življenjskega", pristnega. Irvče za NOVO PODOBO - umetnost 80. let - ugotavljajo, da se je prav na tem nivoju zgodil preobrat, gre pri njiju "razvoj" v obratno smer, morda celo v larpurlatizem (tega seveda ne smemo trditi, ker nismo umet-nostni zgodovinarji). Seveda jima želimo, da bi to, kar iščeta, tudi našla. Tribunino oko: Nives Klinc & Japonska Cankarjev dom naszadnje čase preseneča z raznovrstnimi priredit-vami. No, tokrat so "ujdi dve muhi na en mah", pa še tretjo so takoj za tem dodali. V galeriji CD si lahko ogiedamo retrospektivno razstavo Franceta Miheliča (1930 -1990), v preddveiju kurentovske noše iz Ptuja, nadstropje nižje pa razstavo "Sodobni japonski plakat". Na tiskovni konferenri 6.januarja so predstavili slikarja Franceta Miheliča, drugi del pa so namenili predstavitvi kurentovanja v Ptuju - pri tem seveda niso pozabili na nastop kurentov. Vse skupaj povezuje pust, naš kulturni praznik, predstavitev kulturnih obieajev, ki še živijo in so tudi zabeleženi v slikarskih motivih F.Miheliča. Mihelič seje sicer rodil v Virmašah pri Škofji Loki, po končanem študiju pa je služboval tudi v Ptuju. Od tod torej slikarski motivi - ne vsi, seveda. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, risbo in ilustracijami. Tokrat si lahko ogledamo risbe iz zgodnejših let, pastele in grafike, ki dajejo slovenskemu kultumetnu prostoru svojevrsten pečat. Vsa njegova dela so dobesedno prepojena s človeškostjo, močno ekspresijo in tudi simboliko, ki je povezana z življenjem. Občutje je izrazito melanholično, z vnebovpijočo socialno noto, s katerim razkriva propad, minevanje, smrt... Kot naše narodne pesmi, ki so v veliki večini otožne, tudi on doživlja oz. je doživljal preprostega človeka in "opeval" njegovo usodo. Se tretja zanimivost - sodobni japonski plakat. Presenečeni ostrmimo nad njihovimi živimi barvami in "likovnostjo", ki jo premorejo. Motivi pa se zdijo bolj evropski kot tipično japonski, kar najbrž kaže na to, da tudi Japonci niso več tako »udaijeni« na svojo tradicijo, kot so bili svoje čase. MESTNA GALERIJA & estetika LJUBLJANA - GOSTITELJICA SVETOV-NEGA OBLIKOVANJA Pregledna razstava Sekretariata 17. kongresa svetovnega oblikovanja ICSID (The International Council of Societies of In-dustrial design), katere otvoritev je bila 4. februarja v prostorih Inibrmativnega dokumentacijskega centra za oblikovanje na Igriški 5, nas je zopet spomnila, da bo Ljubljana v septembru gostila svetovni kongres oblikovanja. Ljubljana bo tako sledila Helsinkom, VVashingtonu, Amster-damu, Mexico City-ju, Moskvi, Londonu, nazadnje Nagoyi in se uvrstila med pomembna središča oblikovalskega sveta. Blišč in prezentativnost, ki si jo je lahko privoščila Nagoya (Japonska), ki je predlansko leto razstavljala na površini 56 ha in imela v 135 dneh 14 milijonov obiskovalcev, ki so lahko občudovali dosežke vrhunskega obltkovanja 44 mednarodnih razstavljalcev, bo za Ljubljani težko dosegljiv. Razpolagala bo z neprimemo manjšimi finančnimi sredstvi (predvidenih je 33 milijona DEM). Zato pa bo lahko svetovni oblikovalski javnosti ponudila šarm manjšega sveta, ki ima ugodno geopolitično lego kot tudi tradicijo v oblikovanju, ki jo uvrščata med pomebna stičišča vzhoda in zahoda. In tak je tudi propagandni slogan kongresa, Ljubljana 91 - At the crossroads. V času kongresa - pred in po njem -bo vrsta koordiniranih razstavnih aktivnosti, ki se bodo večinoma odvijale v prostorih Gospodarskega razstavišča. Videli bomo lahko retrospektivo francos-kega oblikovanja 1960-90, retrospektivoitalijanskegaoblikovanja 1920-40, ekskluzivno italijansko selekcijo 91 - Compasso d'Oro, firdandsko oblikovalsko organizacijo Forma, finsko Omamo, komperativno razstavo 20 visokih šol oblikovanja iz vsega sveta, seveda 13. med-narodni Bienale industrijskega oblikovanja in še kaj. Da pa bi bila Ljubljana dostojna in dobra gostiteljica, jo je potrebno še urediti. Tega se zavedajo organizatorji kongresa kot tudi mestna oblast, saj so že lanskega marca zasnovali akcijo - Ljubljana, moje mesto. Izdelan je tudi program ureditve mesta do začetka kongresa, ki si je postavil konkretne naloge: - postavitev stalne Plečnikove razstave (kinaj bi jo Ljubljani odstopil pariški kulturni center Georges Pompidou) v Fužinski grad; - obnova tistih Plečnikovih arhitektur v Ljubljani, ki so tega najbolj potrebne (Peglezn, Stara cerkev v Šiški); - obnova mostu v Tmovem in Šentjakobskega mostu; - ureditev ožjega mestnega središča s Staro Ljubljano in Tivolijem; -ureditev cest, ograj, stopnic, skratka vse od uličnili svetilk do poštnih nabiralnikov. Organizatorji kongresa in mestni možje imajo pred sabo težko nalogo. Čejobodouspešnoopravili,seboLjubljana inznjoSlovenija končno za en konkreten korak približala tako željeni Evropi. MiroslavMatek Foto: Žiga Koritnik EI godba M FESTIVALI Da bi bila usoda še bolj kruta, pa se v minulem tednu ni zgodilo prav nič omembne vrednega, nič, kar bi poetu dalo inspiracijo in ustvarjalni polet. Zato bo treba poseči globlje v zgodovino. 31. januarja so slovesno in uradno odprli prenovljeni KUD France Prešeren. Za tiste, ki ne veste, je dvorana ostala bolj ali manj nespremenjena (če odštejemo kozmetiko), veliko več je prostora za postranske dejavnosti, od male in velike potrebe, potrebe po alkoholu, do kultur-nih potreb, ki jim streže nova galerija. Sevcda je novi KUD še bolj kot prej prcdvsem teater, ampak enkrat na teden naj bi se tam še vedno dogajal rock'n'roll ali kaj podobnega. Iz neuradnih virov sem izvedel, naj bi bil v naslednjih tednih tam koncert novosadskega benda Boye, promocija albuma Lolite, Mad Dog žur, gostovanje zagrebčanov HelTs Bells, in tako naprej. V trenutnem klubskem mrtvilu več kot pohvalno. Toda najprej je bila seveda otvoritev. Začela se je z govori na strehi obnovljene dvorane in ognjemetom, nadaljevala pa... kot se za tovrstne priložnosti spodobi, z impozantno ponudbo toplih in hladnih jedi in neomejeno količino kakovostnih vin. No, saj tako bi morale izglcdati vse promocije in otvotitve,ampak ponavadiorganizator-ji na vseh koncih štedijo. Vcčerni, bolj masovni kos otvoritve, seveda ni potekel v znamenju brezplačnega basanja s tem in onim, ampak razpoloženje je bilo nadvse O.K. Garya Graya pa so proti jutru našli v dvorani, kjer jc počival po preobilici vscga dobrega. Stiri dni po žuru v Trnovem se je v Domu največjega slovenskega pisatelja pričcl novi permanentni Jazz festival. O tej inovaciji sem svojčas že pisal, glavni štos pa je v tem, da je od konca minulega festivala minilo manj časa, kot ga je sedaj ostalo do konca prvega dela novcga fes-tivala. Očitno se B.R. in sodelavci ravnajo po sloganu "Zivljenje je festival!" Fino se imajo. Sicer pa poglejmo, kaj je prav-zaprav festival: "festival iz lat. festivus vesel; slavnos-ten, večja slavnostna prireditev s kultur-no-umetniškim sporedom, navadno periodična." (FV-209) & e boste verjeli, ampak pred dvemi tedni ste prvičpo nevem-koliko letih pogrešili G.G.-ja na teh straneh iz čisto banalnih tehničnih razlogov. Kar je pravzaprav škoda, saj se je tiste dni dogajalo kup zanimivih stvari, ki jih je G.G. ovekovečil v svojem epohalnem tekstu, ki je med drugim govoril o grajski promociji albuma U'redu, disku Turist s posebnim poudarkom na nastopu Miladojke, (ne)sceni v K4, lepih puncah v bikiniju in drugih usodnih stvareh, ki bodo sedaj ostale skrite našim zanamcem. Bogpomagaj. V CD bodo torej celo leto (razen v času počitnic) jazzovsko veseli in slavnostni. Kako bo s publiko, je zaenkrat težko reči, na uvodnem koncertu pa je bila nedvom-no vesela. Igrali pa so Pili Pili. Ce ostanemo še za trenutek znotraj cdjevske logike festivalov, velja omeniti, da se nam sočasno dogajata še dve slav-nostni prireditvi s kulturno-umetniškim sporedom. Eno nam pripravlja Iggi Ropot, ki bo po svojem soimenjaku Popu privlekel še Sisters Of Mercy in Jane's ' Addiction. O uspehu dueta Iggy & Iggy v Hali Tivoli ne bom pisal, saj so vas, če vas še niso, pa vas še bodo, z ocenami in poročili zasuli vsi mediji, ki kaj dajo nase. Sisters Of Mercy bodo marca nadomestili lanskoletni odpovedani koncert. Morda je tako še bolje za vse, kajti tnedtem je tudi pri nas izšel album Vision Thing, MTV pa rola dva hita, kar nedvomno povečuje krog potencialnih obiskovalcev. Eldritch je drugače z novo ekipo S.O.M. prvak pomp-popa in v Tivoliju bi znalo biti kar veselo. Drugi tovrsten festival nam pripravlja Marko Kotnpas, ki je nastrojen bolj hard'n'heavy. Po Deep Purplih (do katerih je bilo treba sicer skozi snežne zamete v zavezniški Zagreb), nam bo že konec februarja privlekel Judas Priest in Anihilator. Glede na to, da se nam po mnogih prerokbah bliža Konec Sveta, je Gary Gray mnenja, da je treba videti še vse kar se da. Tako se je tiste srede zimskemu viharju navkljub odpravil v Zagreb gledat stare prdce Deep Purple. In ker od koncerta ni kaj prida pričakoval, je bil kar prijetno presenečen; starci se še kar dobro držijo, nekako zgubljen med njimi je le mladostno - lutkasti pevec. Njihov nastop je tako očitno smrdel po sedemdesetih (Lord nam je privoščil celo solo točko, v kateri je preigraval Beethovna - kdaj ste nazadnje slišali kaj takega?), da je izpadel sim-patično. Nenazadnje pa smo slišali tudi tisti štiklc v, da tako rečetn, izvirni izvedbi. Tudi to je nekaj vredno. Po koncertu je še vedno besno snežilo, in ker semsenadejal, da boenkratvseeno moralo nehati (ha, ha), sem rad sprejel vabilo v zagrebški disko Saloon. Tam je namrečigralbendBoa, ki mijebilsvojčas kar všeč. No, fantje so v glavnem igrali stare štikelce in je bilo čisto O.K., ampak hotel sem poudariti nekaj drugega. Na plakatih je namreč pisalo, da Boa zaradi velikega interesa igrajo že drugo sredo zapored. Si predstavljate, kakšen podoben plakat v ljubljanskih diskačih? Ti so namreč vrgli puško v koruzo, pozabili r'n'r in nam ponujajo vse več take in drugačne erottke, toplesa in spodnjega perila. Toliko v vednost raz-nim južnakom, ki zbijajo šale na račun slovenske (im)potence! Gary Gray SEX kolumbijada NEVARNI SARM NEW YORKA New York je mesto velikih kontrastov: medtem ko ZubinMehta, dirigent New York Philharmonic Orchestra, v Lincoln Centru sofisticirano publiko povzdiguje v nedosegljive altruistične višave, v pouličnih barih pobesneli "raperji" še bolj besno občinstvo pozivajo k posilstvom, klanju in podobnim podvigom. Vvrtoglavih višinah nebotičnikov se lepo oblečeni odličniki pogovarjajo o svetovnem miru in blaginji, nekaj deset nadstropij nižje, na newyorških ulicah, parkih in subwayu, pa se odvija vsakdanji krvavi scenarij: vsak dan ubijejo v povprečju sedemnajst Ijudi. Medtem ko poslovnež Donald Trump uživa ob pogledu na deset in večmeterske slapove v notranjosti svoje marmornate stolpnice, pred njegovimi vrati v kartonskih škatlah gnezdi bataljon klošarjev. Navkljub svojemu blišču in izprijenosti pa je New York mesto, ki obiskovalca magično privlači. New York je somestje petih enot (boroughs): Manhattna, Brook-lyna, Queensa, Bronxa in Staten Islanda. Leži na otočkih ob Atlantski obali, edina zveza s kopnim pa je Bronx. Obaina lega omogoča mestu dihanje (unlike Los An-geles). Med visokimi zgradbami nenehno veje "breeze", lahen vetrič, ki ob tem, da čisti zrak, dviguje tudi ogromne količine smeti. Geografska odprtost proti severu mestu nemalokrat prinese tudi polarne zime. Nacionalna sestava mesta je pisana: V njem živi več Italijanov kot v Rimu, več Židov kot v Jeruzalemu, več Ircev kot v Dublinu, več črncev kot v Nairobiju... Trenutno se naj več emigrantov priseljuje iz Latinske Amerike, Azije in Karibov. Kljub proklamiranemu rasizmu pa različne kul-ture dobro sodelujejo. Raje kot da si predočajo rasne oz. nacionalne pomanjkljivosti, naredijo kakbiznis. Ko večina svetovnih popotnikov govori o New Yorku, ima v mislih Manhattan. Ta mestna četrt je New York v malem, v preos-tale dele mesta pa "normalen" človek običajno nezahaja. Manhattanje trinajstmilj dolg in dveinpol milje širok otok, ki je od enega do drugega konca poraščen z vrtoglavimi nebotičniki. Na njem se nahajajo sloviti Wall Street, Empire State Building, Broadway, Italijanska ter Kitajska četrt, Harlem, vsa kulturna in finančna infrastruk-tura... Z ostalimi deli mesta je povezan s številnimi mostovi in podzjemnimi tuneli. V Queens "preudaren" človek zaide le takrat, ko se odpravlja na daljša potovanja. Tu se nahajata namreč dva newyorška letališča: JFK in La Guardia Airport. Pot do njiju poteka brez ustavljanj - sleherno bi utegnilo biti usodno. Queens, podrocje lahke industrije, stadionov ter umazanih uličnih kupčij, je etično najbolj pisani del mesta in socialna "živčnost" je tukaj največja. Podobno ozračje je v Bronxu, L kolumbijada posebej južnem, kjer gospodarita brezpravje in nasilje. Brooklyn je socialno stratificiran: tod se nahajajo hkrati očarljive enodružinske hiše ter nevarni "slumi" - medtem ko je Staten Island predvsem spalno naselje. _______________Manhattan_______________ "Fuck off" je eden izmed kratkih stavkov, ki si jih velja v New Yorku najprej zapomniti - me je poučil zavaljeni črnski taksist, ki me je v rumenem Chevroletu peljal iz Queensa v Manhattan. Če magičnima besedama dodaš primerno strupeno grimaso, ti v nemalo primerov uspe odgnati "čudne tipe", ki vsevprek "tcžijo" po newyorških cestah. Vendar v svojem nadlegovanju ti niso tako nedolžni kot njihovi potepuški kolegi v Evropi, denimo Londonu. Če zavrneš njihove želje (po denarju, fotoaparatu, kateremkoli vred-nem predmetu), in po možnosti deluješ prestrašeno, znajo newyorški poulični lopovi kaj hitro potegniti nož ali britev. V času, ko sem se mudil v New Yorku, se je javnost zgražala nad najnovcjšim zločinom uličnih kriminalcev: v mestnem središču so v podzemni železnici okrutno umorili petčlansko nemško družino, ki je na teniški turnir v Flushing Meadowu prišla bodriti svojo Steffi. Za ostalih deset, ki so jih tistega dne spravili s sveta, mediji niso delali posebnega hrupa. Za svoje pohajanje po mestnih ulicah sem se primerno uredil: pet dni stara brada,sončna očala inraztrganekavbojke.Zžeomenjenim"Fuck you, maaan!" sem se dobro izmazal v večini "sumljivih" četrti, jtudi v Harlemu. Situacija pa se jc resno zapletla v West Docks, nekje v "corner-ju" med 42.cesto in 9.avenijo, ko sem se lačen zatekel h "Burger kingu" na hamburger. Dobro scm se otepal vsakovrstne zalcgc, nakar jc k meni prisedel zamorc, ves porisan z bojnimi barvami ter ovešen z raznimi vcrigami ter verižicami. Potem, ko je začel izzivati s takšnimi in drugačnimi neumnostmi, sem ga po ustal-jenem obrazcu pozval, naj izgine. Tokrat pa m vžgalo: zamorc je pograbil moj hamburger, ter mi ga zabrisai v obraz. Znašel sem se v dileini - če bom pokazal strah in ne bom odgovoril na napad, potem bo malo možnosti da se izvlecem cel iz lokala. "Zašpilal" sem torej "frajerja", in čeprav na smrt prestraŠen, zamorcu treščil pomfri z majonezo vred v "faco". Delovalo je. Pokazal sem, da sem mu enakovreden ter mirno zapustil lokal. Ko sem prestopil prag, pa je šlo vse po znanem sistemu: črta - pika - megla. Greenvvich Village in Chelsea_________ Na južnem koncu Manhattna, med Hudson Riverjem na eni ter VVashington Squarom na drugi strani, ležita očarljivi soseski Greenwich Village in Chelsea, znani predvsem kot zbirališči umetnikov ter drugih svobodomiselnih ljudi. Hiše so tod enonadstropne, iz rdeče opeke ter z Iičnimi okni - scena veliko boJj spominja na London kot Ameriko. Od viktorijanske kulture po se Greenvvich Village izrazito loči po svojem espriju. LJudje so odprti, sproščeni ter zmeraj pripravljeni na kakšno norčijo, posebej takšno, s katero dokažejo, kako malo mar jim je za toge in neživljenjske socialne institucije. Greenvvich Village in Chelsea sta polni malih galerij, muzejev ter drugih razstavnih prostorov, kjer umetniki razstavljajo in. prodajajo svoje umetnine. Umetnikov je v Nevv Yorku - veijeli ali ne - 15o ooo ter predstavljajo pravo mesto v mestu. Veliko med njimi jih zapušča Manhattan in v sosednjem Queensu in Broiixu kupuje stare opuščene tovarne ter jih spreminja v fantastične ateljeje. Umetnost dobesedno prepaja vsakdanje življenje. Pri tem nikakor ne gre le klasično umetnost (slikarstvo, glasba, kiparstvo), temveč zvrsti, kot so risanje grafitov, uličnih perfor-manceov, pantomime, plesa... Posebno estetsko doživetje predstavljajo interierji javnih prostorov, tudi restavracij: veliki, z lesom obloženi prostori, svetleče kovine, steklo, kontrastne barve... V lokalih sedijo ljudje ter debatirajo o tem in onem. kolumbijada ChJnatown in Little ltaly mimoidoče.Temsepridružujejoraznikomedijanti,breakdan-cerji, čarovniki... Svojevrstni happeningi nastajajo, ko se na enem kraju zbere na desetine zabavljačev in stotine poslušalcev oz. gledalcev. Tako publika v duhu postmoderne umetnosti soustvarja umetnino. Prizorišča takšnih predstav so pred Plaza Hotelom, Lincol-novim centrom, na Columbus Avenue in predvsem VVashington Squaru. Na slednjem me je show tako pritegnil, da sem ostal ves dan. Predstava, ki jo je uprizorila skupina umetnikov, je bila prefinjena ironična kritika stupidnosti večjega dela publike. Nek mladenič se je na primer dolgo časa pripravljal, da bo nekaj storil, na koncu pa ni naredil ničesar, se posmehnil zmedeni publiki in odšel. Drug umetnik je z bleščečo retoriko gledalcem razkrival zavrtost, s katero se v življenju lotevajo različnih stvari. Tretji, oblečen v vesoljski skafander, se je v vodnjaku kopal s svojim psom ter mu ure in ure nekaj dopovedoval. Začudeno občinstvo se ni moglo zediniti v spekulacijah, ali komunicira s pasjimi duhovi ali pa ima njegovo početje še kak globji metafizični pomen. Umet-niška ironija in zmedene reakcije publike so tvorile svojevrsten celovit performance, ki je kritičnega gledalca razveseljeval z nagajivo svobodomiselnostjo in poletnostjo duha. Center gledališke dejavnosti je še vedno Broadway. Med 44. in 52. cesto se nahaja kar 40 gledaliških dvoran, kjer vsak večer izvajajo številne drame, komedije in musicle. Ekskluzivizem in astronomske cene Broadwaya pa zadnje čase vse bolj odbijaj mlade umetnike in publiko. Zraslo je na stotine ekperimentalnih gledališč, enakomerno razporejenih po vsem mestu, kjer mladi poskušajo z nekonvencionalnimi zamislimi. In prav v tem je glaviii čar New Yorka: stimulira drugačnost, svobodomiselnost in eksperiment. Tekst in foto: Matjaž Šuen Obe četrti, tako kitajska kot italijanska, ležita na južnem koncu Manhattna. Predstave, da gre za dve geti, kjer se tlačijo vreščeči Italijani ter premeteni Kitajci, so zmotne. V obeh primerih grc za visoko urbanizirani področji, kjer se odvijajo finančni posli. "Mala Italija" je simpatična mestna četrt, znana prcdvsem po svojih "fancy restaurants", kjer si petični Newyorčani polnijo svoje trebuhe. Iz lokalov valovi prijetna napolitanska glasba, dopolnjujejo pa jo vonjave po pečenih ribah, baziliki, zuc-chinih... V restavracijah je težko najti prostor - za to je potrebna vnaprejšnja rezervacija. Tudi izgled gostov je pomemben: vsakogar vanje ne spustijo. Ulice so zatrpane z Rolls roycei in podobno statusno navlako. Obedovanje v italijanski četrti je za Newyorčane sestavni del imidža. Po izvirni kulinariki se odlikuje tudi Kitajska četrt V značilnih restavracijah ti postrežejo z dobrotami kitajske kuhinje, pri čcmer velja omeniti, da jehrana v miiogih lokalih preprosto ogabna. Zato velja izbrati katero izmed boljših. Sicer pa je glavna značilnost Kitajske četrti trgovina. Tod se dajo kupiti izjemno poceni tehnični predmeti, mamila, ženske in podobna klošarija. Zamorec, ki ni znal niti besede angleško, mi je na cesti prodal kaseto M.CHammerja za vsega 2 dolarja ( v trgovini stane 10). Po cesti postopajo skrivnoshio gledajoči Kitajci, ki ljudi za nekaj dolarjev vabijo na misteriozna spiritistična doživetja. Neonski napisi se svetijo v kitajščini, sceno pa dopolnjujejo številni zmaji in podobnc azijatske figure. Drugačnost, svobodomiselnost, eksperiment Kulturnih prireditev v New Yorku ni potrebno iskati, kajti teobiskovalcu dobesedno same pridejo nasproti. LJlice so polne mladih glasbenikov, ki s klobukom pred nogami zabavajo ZIVAHEN STAVEK V BAROČNI SUfTI BOLEZEN ZARADI POMANJ. /ITAMINOV UBOZEC PREMETE-NEC BEDRICH SMETANA SL PISATELJ (VUDI- MIR) 3RTUGA. MESID MED PORTOMIN COIMBRRO KRAJV SRBUI PRITOK SAVE PRI MEDVODAH SL IGRALKA (RINA) NATRU PRIPRAVA ZAANAUZI- RANJE TURSKA PISATE-UICA PEVKA PROONIK IT. SUKAR IZ16.STOL (GIORGIO) JAPONSJd DROBIZ JAN NERUDA INOSLAVA BABCA GR.BOG VETROV KRAJPRI DOMZALAH ZORAN IVANOVIČ /ZH. OBALA IAO. MORJA VSTAREM VEKU TRffiUt IIU9HA ANDERS ZORN TftJBIfl tiopski KMECKO OKOUE RB. PISEC (DOBRICA) TONE UNTNER »SPOD MASISOt VZDEVt ATLETSI KLUB Jfl.BOG. ZARJE RASTUNA K SE R.AZ-MNOZUJE S TROSI NEKDANJI KONJENIK S|IH. IN NASA ČRK/ TBIBUNA MAKARSK/ DRZAVA V SEVERNI AMERIKI mmim PRIPOVE-DOVALfC GR. KOS. KLUB PU$CAVAV CILU PRIRODA, NATURA OKR. ANG. MOSKO IME GRSKI BOG NESREČE SRB. IGR. (NEDA) TVORJENA BESEDA TRILTTJE RADIJ IRSKA MAK. NARODNI HEROJ (MIRČE) TOIBUNA PRIPADNIK CHNARSKE RASE PRITOK PADA MARJAN FORTIN SL ZGOD. GRAFE-NAUER ŽLEBIČ V DESKAH ROJSTNI KR.AJ MISKA KRANJCA ZBOROVDD JAKUNEJ KRAJ PRI KOČEVJU ODPRJINA KRAS.TLEH HRVSUK (VUEKOSLAV PLUTOVINA REKANA NORVESKE MOŠTVA ZVEZA SINDIKATOV TfilftUNA OKR. M. IME EDVARD GUVNI ŠTEVNIK 22, IN 24. CRKA GRSK! OTOK TITOVO UŽICE THBUNA SL PISTATE-UICA (VAŠTE) PLEME-NITAS LETOVIŠČE NA PAGU rr. ime za DEVIN n NAFTNI KONCERN REKA TiffTTN SARAJB VARUHRO-KODELCEV PRISTARIH EGIPČANIH REPUBLUK/ VSZ rastunsk; BODICA PEVH JEVRE MOVK I0VINAR 5LOBOO. IZU. ZORAN) PLATINA VERDUEVA OPERA OSEBNI DOHODEK MOSTAR RAVNI PRESfOL POKRAJINA VSPANUI (SEVILLA) NAŠAIN SRB. ČRKA RAZSTA-VUANJE BESED GPRSKl RES.CC iOLN HAVAJSKI OTOK SL. PREVA-JALEC BERGER PRIST. MESTO NA KRIMU TRAK OK-ROGGLAVE IT.flLM REZISER CE IEKANA NATjSVEVR. )EUS2 WSHRI?SNE-GUROCKE DRAGO JANČAR IGLOKOŽEC EKSTERIER DVK3 FIGURA PR ČETVORK EVROPSKO GOROVJE LUKNJAC BIVSI SMUKAČ (READ) PRODA-JALEC MESTOV EPIRU UUBK. Ž. IME MESTO V SZOB JENISEJU GLSTEV. KNJIGA PSALMOV SUMNIKIN SIČNIK (/sijug. NOG. /RATAfl IBAGAN) ERIK INIGOJ L KPSAR-KASICA (JASNA) TURŠKI POUTIK (EVREN) KUU BOG, SIVE ROBERT REDFOR TftlBUNA KIRA IVANOVA LOŠČ JEZIK ČRNCEV BANTU NOGO- METAŠ HAJDUKA (JIRI) SPISI ZEMUISKA KNJIGA mmvm NARODNA BANKA PREB. LfTIJE POVESENJE NIKOLA TESLA ALTAJSKA DIVJA KOZA SAN EPIFANIO KAPAVICA LOVSKIPES SL NATU- RAUSTIČNI PISEC (FRAN) JANEZ (LAT.) ELEMENT RtBUNA 3L MEgTO KALMISKE ASSR BIBUNA UKA V KfT. POKR. HANDONG OSNOVNA MERA IRSKI DRAMATIK VODNA ŽIVAL SL. PESNIK (MART) TRfBONA ZUZELKA VRSTA PIHALA KRAJ PRI KOBARIDU TRAVNIK OB VODI AVELUNO HLAPgiVA TEKOCINA OČESNA BOLEZEN KARATE KLUB PRASTARA IGRAČA ENOTAZA TLAK OROVJE V BOLGARUI KRAJ PRI ZADRU ESTONEC ORIENT. BARVILO ZALASE SKRAJNI KONEC POLOTOKA TROPSKI LENIVEC Pravila so enostavna: S pravilno rešitvijo križanke, poslano na naš naslov postanete udeleženec TRIBUNINE nagradne igre. - vsak udeleženec nagradne igre je dobitnik - vse nagrade so enakovredne - vsi izžrebani reševalci bodo šest mesecev brezplačno prejemali izvod Tribune ! Študentska vlada RAZPISUJE Športna Prvenstva Univerze v Ljubljani za študijsko leto 1990/91 v ? smučanju, ? namiznem tenisu, ? odbojki, ? plavanju, D košarki, D streljanju, D krosu, D nogometu, D tenisu. 1. Organizator in izvajalec prvenstva sta Matična katedra učiteljev telesne vzgoje pri FTK in Študentski Center v Ljubljani - DE Interesne dejavnosti. 2. Prvenstva v košarki, odbojki in namiznem tenisu bodo izvedena v športni dvorani v Študentskem naselju, v tenisu na teniških igriščih v Studentskem naselju pa na igriščih TK Svoboda na Gerbičevi; v plavanju v bazenu Tivoli, smučanju na smučišču Podkoren v Kranjski Gori, krosu na Rožniku, streljanju z zračno puško na Višji Šoli za notranje zadeve, Kotnikova 8 v Ljubljani in nogometu na rokometnem igrišču v Študentskem naselju. 3. Vsa tekmovanja razen v nogometu, ki bo samo v moški konkurenci, bodo izvedena v ženski in moški konkurenci. 4. Ekipni rezultati v posameznih disciplinah bodo šteli za skupno razvrstitev VDO posebej v ženski, moški in skupni konkurenci. Veleslalom za memorial Dušana De Coste je posebno tekmovanje in ne šteje za prvenstvo Univerze. 5. Razglasitve rezultatov v posameznih športnih disciplinah in skupnih konkurencah bodo izvedene naknadno v okviru Studcntskega festivala. Termin bo objavljen kasneje. Vsa podrobnejša navodila v zvezi s posameznimi tek-movanji so navedena v propozicijah športnih prvenstev ljubljanske Univerze. RAZPORED, PRICETKI POSAMEZNIH TEKMOVANJ 1. Smučanje 7. marca 1991 - pričetek tekmovanja ob 10.30 (dvosedežnica na Pod-kornu). 2. Namizni tenis 13. marca 1991 - pričetek tekmovanja ob 17.00 (telovadnica v ŠN). 3. Odbojka 19. in 20. marca 1991 - pričetek tekmovanja ob 17.00 (telovadnica v ŠN). 4. Plavanje 28. marca 1991 - pričetek tekmovanja ob 13.30 (bazen Tivoli) - 50 m prsno - 50 m hrbtno - 50 m prosto 5. Košarka 3. in 4. aprila 1991 - pričctek tekmovanja ob 17.00 (telovadnica v ŠN). 6. Streljanje 11. aprila 1991 - pričetek tekmovanja ob 16.00, - kraj : Višja šola za notranje zadeve, Kotnikova 8. 7. Kros 23. aprila 1991 - pričetek tekmovanja ob 17.00 (Rožnik - Tivoli), - prijave na dan tekmovanja od 15.30 do 16.45. 8. Nogomet 6. - 9. maja 1991 - pričetek tekmovanja ob 15.00 (igrišče v ŠN). 9. Tenis 13.-16.majal991 - pričetek tekmovanja ob 10 uri (igrišče v ŠN). Opomba : Tekmovanje se bo morda izvedlo na TK Svoboda 13. in 14. maja od 10 -14 ure. 10. Memorial Dušana De Coste 11. maja 1991 - pričetek tekmovanja ob 10.30 (Vršič). Ljubljana, 30. januarja 1991 Študentska Organizacija Univerze v Ljubljani Študentska vlada PROPOZICIJE ŠPORTNIH PRVENSTEV UNIVERZE V LJUBLJANI ZA ŠTUDIJSKO LETO 1990/91 1. Prijave a) VTO ali VDO lahko za posamezno tekmovanje v športnih igrah prijavi le po eno ekipo. V individualnih športnih disciplinah pa število nastopajočih določajo pravila tekmovanja v posamezni disciplini. b) Prijave morajo biti oddane oziroma poslane v pisni obliki (ločeno po panogah in spolu), potrjene z žigom VTO ali VDO, ki prijavo podaja. Prijave so lahko potrjene tudi s podpisom odgovarjajočega predavatelja telesne vzgoje. C) V prijavi morajo biti navedeni priimki in iinena vseh tekmovalcev s posebej označenim vodjem ekipe. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka lahko poimenske prijave ekip v košarki, odbojki in nogometu ekipe oddajo vodji tekmovanja, na dan pričetka tekmovanja oziramo takrat, ko prvič nastopajo. d) Določila v b) in c) ne veljajo za tekmovanja v plavanju, krosu in tenisu. Pri teh so prijave osebne, in sicer pri plavanju 1 uro, pri krosu 1.5 ure in tenisu 4 dni pred pričetkom tekmovanja. Vse prijave so brezplačne, razen pri tenisu, kjer uvajamo majhno štartnino, ki bo v celoti prenešena v nagradni sklad. e) Vodja tekmovanja ima pravico, da ne upošteva nepopolnih prijav. f) Prijave je potrebno poslati na naslov : ŠTUDENTSKI CENTER V LJUBLJANI Cesta 27. aprila 31 61000 Ljubljana ŠPORTNA DVORANA s pripisom: Za Prvenstvo Univerze KtK. 30 "blLE \JCH-fTVe DEXB&»TOU DRRCE', J» VOTSTVO t/V^EPi-O -JBC^O DEi-Ftfflrsti) ME*TO-