Primorski novink Poštnina plačana v gotovini /i /n ■• Abb. postale I gruppo - Ci0Ha OU lir TRST, nedelja, 15. junija 1969 Leto XXV. - St. 137 (7331) Praznik Slovenske prosvetne zveze Danes polaga Slovenska prometna zveza obračun svojega dela v pretekli poslovni dobi, J? pravi v poslednjih dveh letih. Občnemu zboru bo prisostvo-*alo 116 delegatov prosvetnih društev in sedemnajst pevskih zborov, ki bodo kritično prebili uspehe in neuspehe, ko-^bio storjenega dela, pomanjkljivosti na posameznih podlih dejavnosti SPZ in tudi Veiik delež in zasluge, ki jih 1Qlajo Slovenska prosvetna zverin v njej včlanjena prosvet-na društva za splošni dvig pro-metnokulturne ravni m krepi-narodne zavesti naše slo-,efiske skupnosti v zamejstvu. Slovenska prosvetna zveza, ® je posredno po svojih včlanjenih prosvetnih društvih izbito terenska in splošno na-r<>dna ustanova v zamejstvu, i® zbrala v svojih vrstah in 1:1 gaziral a pri svojem delu sto-j*ne aktivnih prosvetarjev in ti-?°če članov prosvetnih dru-siev. po svoji obilni, večstranski in različni dejavnosti sodi 7Z kot najmočnejša in najrevnejša narodnoobrambna °rSanizacija v našem zamejstvu. Jz poročil na današnjem občnem zboru in iz diskusijskega l^teriala bo podana verna sli-Sa te naše osrednje prosvet-?°kulturne ljudske organizacija smernice in temeljna na-in kajpada tudi rezultati, jih z zadovoljstvom zaznale SPZ v 20 letih neutrudna dela v tako razvejeni or-fenizacijski mreži na podeže-™ in v mestih. Načelnost in smernice dejav-®°®ti, kar bi lahko tudi ime-nnvali prosvetno kulturna li-rjA SPZ, sloni na nekaterih željnih in osnovnih načelih, ** jih bom skušal razčleniti. Predvsem njena brezpogoj-zvestoba zgodovinski zmamiti NOB in matični domovi. matični kulturi in omiki, z kateri imamo zamejski Slo-®bci neizčrpne vire našega dušnega hraniva in pa tesna •bvezava SPZ z enakimi in so-^himi organizacijami v ma-?®hi domovini. Ta tesna podava s kulturnimi ustanova-prosvetnimi društvi in pev-kimi zbori v matični domovi-5 Airi obzorje naših ljudi in J® Seznanja z dosežki vsega ^°da na področjih umetno-književnosti in znanstva. 3Pni kulturni prostor z ma-J/bim narodom, ki sega do jetije domačije, kjer naši ljudje govore sloveniti jezik, ne izstavlja meja med nami in jetično državo na teh pod-J^jih narodnega življenja in v^bi omogoča, da smo deležni 2?8a kulturnega bogastva ma-cbega naroda. JpZ je posredno prek v njej j“lahjenih prosvetnih društev ?b°žična organizacija. V tem ®istvu vidim tisti učinkoviti Jjbtencial mobilizacije naše zapiske skupnosti na področju vjsvetljevanja našega človeka. Il e8 tiska je povezava naših Sj® v prosvetnih organizaci-^ sredstvo za spoznavanje dejanskega položaja v ‘avi, v kateri živimo in na- šega upravičenega in poštenega prizadevanja, da nas ta država po demokratičnih načelih prizna za omikano polnopravno ljudstvo v okviru države. Tu gre predvsem za še nerešena vprašanja slovenskega šolstva in za različno neupraviče no ravnanje s Slovenci v vsaki treh pokrajin, v katerih žive Slovenci. Odnosi SPZ, ki je izvenstran-karska, laična organizacija, do drugih obstoječih slovenskih organizacij, slone na pravilnem in pravičnem načelu strpnosti in sodelovanja. To nam narekuje ljubezen do slovenskega človeka, do slovenskega jezika, zavest pripadnosti istemu narodu in skrb za naš narodni obstoj. Sodim, da je SPZ, katere dejavnost in prizadevanje sloni na teh načelnih prvinah in prav zaradi nji’" dosegla v dveh desetletjih dfc„anske pozitivne rezultate, bodisi v povezovanju in strnjevanju naših ljudi, kakor tudi, da je krepila živo zanimanje za naše kulturno in družabno izživljanje ter poleg drugih kulturnih organizmov skrbela za odporno moč našega človeka proti potujčevanju. Naravno je, da naloge in cilji SPZ še zdaleč niso docela uresničeni in da terjajo še veliko naporov za dosego idealnih rezultatov. Naše naloge nismo izčrpali in naših ciljev nismo v celoti dosegli. Stalno in nenehno stremljenje in prizadevanje za širjenje naše terenske prosvetne mreže in do prisotnosti prosvetnega društva v sleherni naši vasi in mestnem okraju, usposabljanje vodstev prosvetnih društev za večjo in samostojnejšo iniciativnost delovanja, pritegnitev mladine in izobražencev v aktivno delo, večja pomoč, materialna in moralna, posameznim društvom, angažiranje članstva prosvetnih društev v vseh akcijah narodnoobrambnega značaja od vpisa slovenskih otrok v slovensko šolo, do širjenja slovenskega tiska in slovenske knjige ter obiska Slovenskega gledališča, skrb za primerne in dostojne sedeže prosvetnih društev, ureditev knjižnic in še veliko drugih nalog nas čaka. Glavni odbor in tajništvo SPZ se tega v polni meri zavedata. In končno še nekaj misli k sodobni kulturno prosvetni problematiki slovenske manjšine, o kateri je koristno razmišljati danes, ko bodo zbrani v Gorici na našem zboru prosvetni delavci iz vsega zamejstva. Vsestransko premikanje in dopolnjevanje odnosov na bolje med našo matično državo in državo, v kateri živimo kot lojalni državljani, na vseh področjih od ekonomskega do kulturnega, liberalizacija teh odnosov med obema državama narekuje nam Slovencem kon-struktivnejše, čeprav nič manj kritične poglede na naše odnose do oblasti in obratno pričakovanje recipročnega večjega razumevanja in hitrejšega spoznavanja vse pogostejših gesel v ocenjevanju stvarnosti našega položaja. Vsa ta dejstva nam povedo, da ne moremo ostati statični v njih presoji, da se moramo nanje sklicevati in terjati vse tiste pravice in takšno ravnanje z nami, ki jih je dolžna demokratična republika Italija dati vsem državljanom v enaki meri brez razlike. Zgoraj o-menjena dejstva ne smejo o-stati brez odmeva tudi na smernice in prizadevanja Slovenske prosvetne zveze kakor tudi na odnose oblasti do te naše u-stanove. Kar pa zadeva odnose med nami samimi, se mi zdi nujno upoštevati vse svetovnonazorske odtenke naših ljudi, pri tem pa pribiti, da dejavnost naše organizacije temelji na načelih, ki so pognala svoje korenine v protifašističnem narodnoosvobodilnem boju in so prav zato najširša platforma za združevanje vseh, katerim je obramba slovenstva iskreno pri srcu. DR. ROBERT HLAVATT DANES V FRANCIJI PREDSEDNIŠKE VOLITVE V četrtek je repensko pevsko društvo »Srečko Kumar® priredilo na dvorišču Kraške hiše v Repnu večer balad in romanc z nastopom rednega člana Slovenskega gledališča Staneta Raztresena. Nastopil je tudi domači pevski zbor. Podpredsednik SPZ je ob tej priložnosti izročil Gallusova odličja zaslužnim članom HiiiiimiliiiiiilHlliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilimuiiiiniiniiiiiiiiiiiiii...................................................... hititpidou ali INiIrt? Že danes zvečer bodo znani prvi rezultati PARIZ, 14. — Poanpidou ali Po her? Na to vprašanje bo moralo jutri odgovoriti devetindvajset milijonov Francozov na drugem tonusu francoskih predsedniških volitev. Pravzaprav pa bo število ljudi, hi bo šlo na volitve, znatno manjše, po vsej verjetnosti manj kot dvajset milijonov: zadnje raziskave javnega mnenja so namreč pokazale, da se bo približno 33 odstotkov volilnih upravičencev glasovanja vzdržalo. Med temi bo vsa levica (z izjemo socialdemokratov, ki bodo podprli Poherja), ki trdi, da ni med dvema kandidatoma možna izbira, ker predstavljata oba v bistvu isto konservativno in desničarsko politiko. Po soglasnem mnenju političnih opazovalcev nd nobenega dvoma o tem, kdo bo v prihodnjih sedmih letih vodil francosko republiko: Pompidou razpolaga — tako je pokazala zadnja raziskava javnega mnenja, izvedena 12. junija — z 58 odstotki glasov, njegov nasprotnik pa z 42. Napoveduje se torej za Francijo nova doba — doba «goIizma brez de Gaulla*. Sicer se program, ki ga je bivši NA VČERAJŠNJI SEJI VLADE Odobren predujem na predvidene VPISANIH JE ŠE KAKIH DVANAJST DELEGATOV Zadnji govorniki poviške plač državnih uradnikov na konferenci v Moskvi Zakonski predlog o vsedržavnem solidarnostnem fondu za kritje posledic naravnih nesreč ■ Pričeti so razpravljati o davčni reformi (torek prvi diplomatski stik med SZ in Kitajsko o plovbi po rekah RIM, vlade 14. — Na današnji seji so obravnavali več pomembnih vprašanj in so tako na osnovi poročila ministra za finance Realeja pričeli obravnavati zakonski dekret o reformi davčnega sistema. Sklenili so izplačati državnim uslužbencem predujme na poviške, ki jih predvidevajo že začrtani sporazumi s sindikalnimi organizacijami. Po sestanku so razni ministri povedali, da gre za predujme od 1. januarja letošnjega leta in to v višini okrog 8 odst. sedanjih prejemkov ter da pričakujejo, da bo ta dokaz dobre volje s strani vlade tudi bistveno prispeval k nadaljnjim razgovorom s sindikalnimi organizacijami, tako da bi lahko prišlo do dokončnega sporazuma o zvišanju prejemkov in o reformi državne uprave. Vlada je sprejela zakonski predlog, ki predvideva ustanovitev vsedržavnega solidarnostnega fonda za takojšnje intervencije ob raznih elementarnih nesrečah. Predlog predvideva, da bo ta fond znašal 50 milijard Ur in da bodo sredstva po naglem postopku uporabiU za takojšnjo pomoč gorskim gospodarstvom in kmetijskim obratom, za obnovo javnih naprav in za vse tiste pobude, ki naj pomagajo omiUti škodo ob velikih naravnih nesrečah. Na tej seji vlade še niso govorih o finančnem kritju novega izdatka, kar bodo obravnavah na prihodnji seji. Med pomembnejšimi zakoni je tudi nov zakonski predlog, ki se nanaša na pomoč prebivalcem Sicilije, ki so bili lani tako težko prizadeti zaradi potresa. Po podatkih osrednjega statističnega urada ISTAT so aprila izvedli anketo o stanju delovne sile v Itahji in ugotovili, da je bilo v kmetijstvu zaposlenih 4 mi ' hjone 227.000 oseb, 8.033.000 v industriji, 6.666.000 pa v uslužnost-nih dejavnostih. Nezadostno je bilo zaposlenih 236.000 oseb, brezposelnih pa 596.000. V primerjavi s podobno anketo v lanskem letu je prišlo do pretoka delovne sile iz kmetijstva v industrijo, znižalo se je skupno število zaposlenih, vendar pa se je istočasno tudi znižalo število brezposelnih. Izrael vztraja na negativnem stališču JERUZALEM, 14. - Izraelski zunanji minister Aba Eban je objavil sinoči dolgo izjavo, v kateri trdi, da je sporočilo iz Kaira «obsojanja vreden dokument, poln ........ muh........................... SINOČI V POLNI DVORANI AVDITORIJA sovražnosti v vsaki vrsti*. Izjava dodaja, da to sporočilo »znova dobesedno poudarja ideje in formule, ki jih uporabljata ZAR in Sovjetska zveza od leta 1967 dalje«. Izjava obtožuje zatem Kairo ah Moskvo, «da se še vedno upirata vsem poskusom miru, kakor to dokazuje njuno sovražno sporočilo*. Eban zatem poudarja, da «ni mednarodne oblasti, ki bi lahko vsilila povratek na položaje in črte od 4. junija 1967». Nato dodaja, da Izrael ne bo v nobenem primeru nikoh privolil, da bi «se spravil v ta nevaren in ranljiv položaj. Če bi storil, kar predlagata Gromiko in Naser, bd pomenilo omogočiti prav gotovo vojno v kratkem času in v pogojih, ki bi bili ugodni za uničenje Izraela*. Drama iz Ljubljane navdušila z Aishilovo tragedijo «0resteia> Predstave so se udeležili med drugimi deželni odbornik za kulturo Giust, občinski odbornik Ceschia v zastopstvu župana, veleposlanik SFRJ v Rimu Priča, generalni konzul SFRJ v Trstu Tepina s člant konzulata, gen. konzul SFRJ v Milanu Avramov in številne druge osebnosti italijanskega in slovenskega kulturnega in javnega življenja V »rado zvečer je na željo delavcev v zasedeni ladjedelnici Sv. Marka nastopil pevski zbor »Vasilij Mirte* % Prosoka-Kontovela t sporedom slovenskih narodnih In partizanskih pesmi ter pesmi drugih na- rodov, da • tem pekete »oMdarnost s delavci v borbi Sinoči je v polno zasedenem Avditoriju kot gost Teatra Stabdle in v okviru kulturnih izmenjav nastopila Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z Aishilovo ragedijo »Oresteda*. Nastop ljubljanskih gledaliških umetnikov je predstavljal velik in pomemben u-metoiški dogodek, Iti odpira novo poglavje v kulturnem sodelovanju med Slovenijo in našo deželo. Pred; stave so se med drugimi udeležili deželni odbornik za kulturo Giust, občinski odbornik Ceschia, ki je zastopal župana, jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srd ja Priča, generalni konzul SFRJ v Trstu inž. Tepina s Člani konzulata, jug. generalni konzul v Milanu Dušan Avramov, predsednik Teatra Stabdle dr. Bofcten, novi ravnatelj Drame Žarko Petan, ravnatelj Slovenskega gledališča Filibert Benedetič in številne druge osebnosti italijanskega kulturnega, političnega in javnega življenja v Trstu. Ljubljanska Drama je z uprizoritvijo «Orestede» v režiji Mileta Koruna prepričljivo potrdila svojo visoko umetniško raven in navdušila občinstvo, ki je izvajalce in režiserja nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem in številnimi koši in šopki cvetja. V prvem delu Aishilove trilogije (Drama je uprizorila prva dva dela) »Agamemnonu* so nastopih Bert Sotlar (Agamemnon), Štefka Drol-čeva (Chtinnestra), Danilo Benedičič (Egist), Ivanka Mežanova (Cas-sandra), Boris Cavazza in Radko Polič, v drugem delu »Žrtvovanje na grobu* pa Polde Bibič (Orest), Štefka Drolčeva (Chtinnestra), Majda Potokarjeva (Elektra), Radko Polič (Pilad), Danilo Benedičič (Egist), Janez Hočevar, Slavka Glavinova in Tone Homar. Nastopili so še meščani iz Arga in trojanske sužnje. Klasično sceno je zasnoval režiser Korun, kostume Mija Jarčeva, glasbo je napisal Darijan Božič. Uprizoritev je bila dokaz visoke umetniške ubranosti celotnega ansambla in izrednih interpretacijskih kvalitet posameznih igralcev, med katerimi ie s silno in intenzivno tragičnostjo izstopala zlasti igra Berta Sodarja, Štefke Drolčeve (bivše članice Slovenskega gledališča v Trstu) Polda Bibiča in Danila Benedičiča. Nesporen premik v rekordno kratkem času v sam vrh domače in evropske visoke mode itn kvalitete tekstilna industrija ajdovščina tekstina MOSKVA, 14. — Na mednarodni konferenca komunističnih partij se staja danes zaključiti z uvodnimi govori, vendar bo to težko, ker je vpisanih še kakih dvanajst delegatov. Ničesar se ne ve o delu posebne komisije, ki pripravlja zaključne resolucije in zlasti o delu komisije, ki se u-kvarja s problematično zaključno resolucijo posvečeno boju proti imperializmu, glede katere je bilo vloženih prav gotovo okrog 300 popravkov in se je prvotno govorilo, da je popravkov celo 450. Danes je na tiskovni konferenci tajnik madžarske partije Kadar izjavil, da mani in da upa, da ne bo prišlo do /o;,ne med Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko, kolik' r pa bi dlo tega prišlo bi šlo za tragedijo, ki bii zajela ne samo komunistični svet temveč vse človeštvo. Na vprai.inje nekega novinarja, če meni, da je Kitajska še vedno komunistična država, je Kadar dejal, da .jo je vštel med štirinajst socialističnih držav, M jih je navedel v svojem govoru, da pa obžaluje pogoje, v katerih so resnični kitajski komunisti ter da ne bd bil rad na njih mestu. V torek bo prišlo do prvega diplomatskega sestanka med Kitajci in Sovjetsko zvezo, ko so bo-bo v Habarovsku sestali in obravnavali ureditev plovbe po mejnih rekah. Gre za nekako pripravo za širši sestanek, ki ga predlagata tako Moskva kot Peking z izmenjavo zadnjih diplomatskih not. Zadnja sovjetska nota je od sinoči in je dokaj ostra ter polemična glede kitajskih obmejnih zahtev, ki jih v bistvu vse zavrača, češ da je že Lenin razveljavil vse krivične pogodbe in da so takrat dokončno uredili vprašanje meja. Poslanica Longa revolucionarni vladi Južnega Vietnama RIM, 14. — Tajnik KPI Luigi Lomgo je poslal načelnici delegar cije južnovietnamske revolucionarne vlade na pariških pogajanjih Nguyen Thi Binh poslanico, v kateri toplo in bratsko pozdravlja ustanovitev nove vlade, ki pomeni »zgodovinsko ertapo v herojskem zmagovitem boju, ki ga ljudstvo Južnega Vietnama vodi proti ameriškim imperialistom in njihovim služabnikom«. Britanska industrija LONDON, 14. — Britanski notranji minister James Callaghan je na današnjem prazniku rudarjev v Lancashiru zavrnil trditve predsednika banke za mednarodna plačila, ki je izjavil, da živi britanska industrija v anarhiji. V svojem poročilu, ki ga je predsednik te banke dr. Jelle Zijlstra predložil pred dnevi, pravi, da prevladuje v britanski industriji anarhija. Callaghan je izjavil, da dr. Zijlstra ne pozna razmer v britanski industriji. Pripomnil je, da je stavkovno gibanje omejeno na nekatere osebne sektorje in da se ne sme misliti, da Je zaradi nekaterih stavk, ki pritegujejo pozornost, vsa britanska industrija v takem položaju Minister je pripomnil, da se stanje v britanski industriji boljša ter da se morajo paziti «ne pred notranjo anarhijo, temveč pred a-narhdjo na nekaterih denarnih trgih na svetu«. ministrski predsednik izdelal v tednih volilne kampanje, bistveno ne razlikuje od de Gaullovega, tako v notranji kot v zunanji politiki. Novost ne bo torej toliko v politiki, kot pa v načinu vodenja te politike. To pomeni predvsem manjši vpliv predsednika republike na vlado, ki bo torej bolj avtonomna in ne več popolnoma podvržena Elizeju, po drugi strani pa večja povezava s parlamentom, ki je pod de Gaullom precej izgubil na ugledu, saj je v bistvu lahko samo ratificiral sklepe, ki so bili sprejeti v predsedniški palači. Volilna kampanja se je zaključila včeraj opolnoči: Pompidou, gotov na zmago, jo je vodil skoraj v zatišju ter se omejeval na odvrnitev napadov, ki so prihajali od Poherja. Nasprotno je bila kampanja centrističnega kandidata dokaj hrupna in ostro polemična proti de Gaullovemu režimu. Vendar niso v vsej volilni kampanji —tako je mnenje političnih opazovalcev v francoski prestolnici — prišle do izraza velike teme med; narodne politike in niti nekateri od najbolj perečih notranjepolitičnih problemov, kot npr. problem mladine in njenega nemira. Lanski maj — eden najvažnejših dogodkov zadnjih let v francoski politiki — ni imel v govorih kandi; datov nobenega odmeva. Pa tudi teme evropske enotnosti in odnosov do vzhodnega sveta sta kandidata obravnavala bolj s političnimi frazami kot pa z jasnim gledanjem na probleme. Vsekakor se bodo jutri zjutraj ob osmih odprla v vsej Franciji volišča: v Parizu in nekaterih drugih večjih mestih se bodo zaprla ob 8. zvečer, drugod pa dve uri prej. Prvi rezultati bodo s po; močjo elektronskih naprav že nekaj minut po 20. uri. znari Razstava pohištva v Ljubljani LJUBLJANA, 14. — Član zveznega izvršnega sveta Toma Gran fil je odprl danes na Ljubljanskem gospodarskem razstavišču razstavo pohištva, na kateri sodeluje 63 proizvajalcev iz Avstrije, Italije, češkoslovaške, Sovjetske zveze in Jugoslavije, ki razstavljajo razno pohištvo za stanovanja, hotele, pisarne, družbene in druge javne prostore. Salon pohištva bo odprt do 22. junija. Ob razstavitvi je strokovna žirija dodelila številne nagrade, med njimi tovarni pohištva Meblo iz Nove Gorice, tovarni Stol iz Kamnika in tovarni Brest iz Cerknice. Topniški dvoboj ob Sueškem prekopu KAIRO, 14. - Vojaški predstavnik je izjavil, da je bilo danes novo streljanje med Izraelci in Egipčani čez Sueški prekop. Dodal je, da je streljanje pre; nehalo, ko niso mogli Izraelci več oskrbovati svojih prednjih položajev. Egiptovski topovi so namreč uničili orožje in opremo, ki so ju Izraelci skušali poslati na svoje položaje. Predstavnik je dodal, da Izraelcem ni to uspelo niti drugič, ko se je zopet vnel topniški dvoboj. Egiptovski minister za obrambo Favzi je sporočil, da bo na tisoče egiptovskih študentov preživelo svoje poletne počitnice z graditvijo utrdb in kopanjem jarkov ob zahodnem bregu Sueškega prekopa. iE ZADNJI DVOBOJ IZ TRŽAŠKE KRONIKE ZADNJA SCJA DEŽELNEGA ODBORA Odobren deželni obračun za poslovno leto 1968 Porodilo odbornika za finance Tripanija Na svoji zadnji seji je deželni odbor odobril obračun za finančno leto 1968, ki nakazuje 48 milijard 252 milijonov in 281 tisoč lir izdatkov, ki so v celoti kriti z ugotovljenimi dohodki v teku poslovne dobe. Odbornik za finance Tripani je v svojem poročilu poudaril, da je najpomembnejši del obračuna razdelitev izdatkov s finančno - funkcionalnega vidika, iz česar izhaja, da so v letu 1968 uporabili 25,85 odst. razpoložljivih virov za tekoče stroške in 74,15 odst. za račun kapi talov. Zato ostaja ugodno razmerje med tem, kar dežela uporabi za svoje funkcionarje, in tako imenovanimi socialnimi izdatki in tem, kar se določi za investicije. Deželne izdatke označujejo pred vsem akcije in intervencije na gospodarskem in na socialnem sek torju. Za socialni sektor so se izdatki povečali od 9,79 odst. v letu 1967 na 14,59 odst. v letu 1968. V absolutnem merilu pomeni, da so od nakazila petih milijard in 800 milijonov prešli na več ko sedem milijard. Gospodarski sektor zavzema 66,42 odst. celotnih izdatkov z nakazili nad 32 milijard lir. Leta 1967 je ta sektor zavzemal 72,33 odst, toda to je treba pripisati znatni potroš nji deželnih virov v prvi zakonodajni dobi na gospodarskem sektorju, tako da so nastale večje možnosti za socialni sektor. Ko je podrobno analiziral obračun, je odbornik Tripani poudaril znatno važnost socialnih izdatkov v celotnih deželnih izdatkih. Na koncu svojega poročila je odbornik Tripani poudaril, da je na podlagi, slike, ki jo postavke kažejo, moč trditi, da se je politika izdatkov ravnala po strogih načelih in da se deželna gospodarska politika prilagojuje potrebam dežele, poudarkom, da je treba na tem področju napredovati p orazdob-ljih, ki ne morejo biti kratka. titftuiiiiiiiiiiimfiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiii VČERAJ V ZGONIKU OTVORITEV RAZSTAVE DOMAČIH VIN Danes pričakujejo velik obisk gostov V Zgoniku je bila včeraj ob 18. uri uraidna otvoritev 5. občinske razstave domačih vin. Prisotni so bili poslanec Albin Škerk, tržaški podžupan prof. Lonza, repentabrski župan Mihael Guštin, ravnatelj Kmetijskega nadzomištva dr. Buc-co, dr. Baša, dr. Vremec, tajnik Kmečke zveze Marij Grbec, šef komisariata javne varnosti na Op cinah dr. Saivastano itd. Župan Josip Guštin je pozdravil goste in se zahvalil vsem, ki so prispevali svoj delež za razstavo, ki ima velik pomen za zgoniško občino. Dr. Bucco je izrazil priznanje domačim vinogradnikom in omenil podpore, ki jih daje dežela za razvoj žlahtnih kultur. Njegov govor je ponovil v slovenščini dr. Vremec, Marij Grbec pa .je čestital vinogradnikom v- imenu Kmečke zveze. Potem se je sestala ocenjevalna komisija in pokušala vina. Razdelitev nagrad bo 26. junija. Taikoj po otvoritvi je bik) na razstavi že lepo število gostov s Krasa in Trsta, vmes je bilo športno tekmovanje nato pa ples. Danes pričakujejo v Zgonik izreden obisk gostov, ki znajo ceniti pristno domačo kapljico. Današnji spored objavljamo na drugem mestu. se neznanki čez nekaj časa sami vrnili pred trgovino. Tedaj je Bias-soli poklical nekega mimoidočega mestnega redarja, ki je ženski zadržal v trgovini do prihoda agentov letečega oddelka. Ti so Jugoslovanki zaslišali, toda 36 letna Jelena Markovič por. Petrovič ter 49-letna Radmila Pesič por. Minič, sta zanikali vsakršno krivdo. ZA BRODOLOM «TAITU» Razsodba šele prihodnji (eden Kaže, da bo razsodba v zapletenem procesu zaradi brodoloma panamske ladje «Taitu» izrečena šele čez nekaj dni. Včeraj je sodni zbor, ki mu predseduje dr. Rossi, ves dan poslušal govor branilca obtoženega pomorščaka kapitana Rocca, po rodu iz Kopra, ki je bil pred meseci aretiran, ko se je' nenadoma pojavil v našem mestu. Bilo je po prvi prekinitvi sodne razprave. Obtoženega kapitana je branil odvetnik Antonirvi, ki je sodnemu zboru več ur dokazoval, da je bilo ravnanje poveljnika, ki je ladji poveljeval le nekaj dni (stopil je na njo v Pozzuoliju in se je z njo peljal do Malte, nato pa do sardinske obale, kjer je prišlo do brodoloma) vzorno in izkušeno. Pobijal je trditve javnega tožilca, da je kapitan usmeril ladjo v tiste vode, ker ie že vnaprej vedel, da se _ mora ladja potopiti in pri tem prišel do ostrega prerekanja z od v. De Vin-centhsom iz Genove, zastopnikom zavarovalnice, ki je spri/žila sodni postopek, šlo je za trditev, da je Rocco ukazal spremembo smeri ladje in zašel v hude vode, ker je pred seboj videl vojne ladje. De Vincerutiis je kolego prekinil in de jal, da tega italijanska mornarica ni nikoli potrdila, na kar .je odv. Antoni ni nadaljeval, da so to bile verjetno sovjetske vojne ladje, ki krožijo v Sredozemlju. Nekaj trenutkov .je nato med njima vladalo splošno prerekanje, ker je Genov-čan trdil, da je po mnenju obrambe prišlo do brodoloma po »napadu ruske mornarice* in s tem izzival branilce, naj bodo stvamejši. Razprava se bo nadaljevala v torek, ko bosta spregovorila odv. Morgera in zastopnik druge zavarovalnice, Sledile bodo replike javnega tožilca in razsodba. Iz šopa bankovcev izginilo 60.000 lir V trgovini z oblačili «TRI-GE CO» v Ul. Mačehi 7 je bil predvčerajšnjim pravi preplah. Lastnik trgovine, 23-letni Enrico Biasoli iz Ul. Baiamonti 4, je namreč ob 12.60 ugotovil, da mu je iz nekega predala prodajne mize izginilo 6 bankovcev po 10.000 lir vsak. Samo pol ure prej je moški spravil 200 tisoč lir v omenjeni predal in ga skrbno zaklenil, pol ure pozneje pa je bil predal odklenjen (v naglici je pustil ključ v ključavnici), iz šopa bankovcev pa je manjkalo 60 tisoč lir. Sum okradenca .je takoj padel na dve Jugoslovanki, ki sta se med omenjenim časom dolgo časa zadrževale okrog pulta. Ko pa je zahteval od žensk pojasnila sta se obe izmuznili iz trgovine, potem ko sta zatrjevali, da sta nedolžni. Čudno pri vsem tem je to, da sta Ob začetku turistične sezone Slikarska razstava Eda Murtica v Sesljanu Kakor je malone že v tradiciji, se je letošnja turistična sezona v devinsiko-nabrežinski občini uradno začela hkrati z otvoritvijo likovne razstave. Tokrat gre za razstavo slik znanega jugoslovanskega likovnega umetnika Eda Mur-tiča. Včeraj okoli 18. ure se je na sedežu avtonomne ustanove za gostinstvo in turizem v Sesljanu zbralo doika.i ljudi, da bi prisostvovali otvoritvi turistične sezone in razstave. Med občinstvom smo mogli videti nekaj znanih likovnikov. med katerimi tudi znanega kiparja Marcella Mascheriruja in videmskega slikarja Giuseppa ZA-gaino, pa tudi nekaj predstavnikov oblasti in javnega življenja, kot na primer devinsko-nabrežinskega župana Draga Legišo, nekatere občinske odbornike, dr. Petrossi.ja s pokrajinske uprave, dr. Alda Ter-pina, predsednika pokrajinske turistične ustanove in druge. Navzoča je bila tudi urednica revije «Umana» gospa Gruber Benco. Priložnostni govor je imel predsednik devrnsko-nabrežinske turistične ustanove Remigio Lenarduz-zi, ki je navedel cel kup podat kov o dosedanjih uspehih turizma na devinsko nabrežinski rivieri, hkrati je naštel nekaj podatkov o turistični zmogljivosti tega področja ,pa tudi o težavah in nujnih delih za nadaljnji razvoj turizma v tem delu našega področja. Polemično se je lotil tudi vprašanja ustanovitve igralnice, ki da naj bi zavrla odtekanje italijanske valute v sosedno Jugoslavijo. Prav zaradi tega je mnenja, da če naj se igralnica na tem koncu države odpre, se mora odioreti tu in ne v Ligna-nu, kot menijo nekateri. Potem ko je na dolgo in široko govoril o turizmu m o vsem, kar Je > njim v zvezi in ko je mimogrede omenil nadaljnji kulturni program za letošnjo sezono, je predstavil občinstvu tudi prisotnega slikarja Eda Murtiča, ki je prinesel na to razstavo kakih trideset svojih novejših del, v glavnem olj, pa tudi nekaj gvašev. Edo Murtič, ki je po rodu Zagrebčan, spada med največja imena sodobne jugoslovanske likovnosti. Doslej je razstavljal že po vsem svetu in dobil nešteto priznanj, doma in v tujini. Spada med modeme, informalne slikarje. Uradnemu delu svečanosti je sledila bogata zakuska, ki jo je pripravil sesljanski hotelir Castelreg-gio. ...umu.. Dr. Lindt nezaželen v Švici LAGOS, 14. — Nigerijska zvezna vlada je sporočila, da je koordinator pomoči mednarodnega Rdečega križa v Nigeriji dr. Ali-guste Lindt «nezaželena oseba«. To je sporočil na tiskovni konferenci zvezni komisar za zunanje zadeve dr. Aripko, ki je dodal, da je zvezna vlada zahtevala od mednarodnega Rdečega križa, naj se dr. Lindt ne vme več v Nigerijo. Dr. Aripko je navedel naslednje razloge za sklep zvezne vlade: 1. ker se je Lindit lagal ob-lasterrv na letališču v Lagosu; 2. ker je izjavil oblastem v Da-homeju, da se nigerijske zvezne oblasti strinjajo s poleti mednarodnega Rdečega križa, dočim ni on nikoli posredoval pri nigerijskih oblasteh v zvezi s tem. To bi bito lahko škodovalo dobrim odnosom med Nigerijo in Daho-mejem; 3. ker dr. Lindt ni nikoli prdstikail na secesionistični režim v Biafri, da bi dovolil dnevne polete letal, ki prevažajo pomoč, ker bi to preprečilo tihotapljenje orožja v Biafro. Dr. Aripko je končno Izjavil, da je Lindt rekel, da je pripravljen osebno voditi polete letal, «da razbije blokado« zvezne vlade. Zatem je izjavil, da ni prvikrat, ko ima zvezna vlada razloge za pritožbe proti dr. Lindtu, ki da se je vedno bolj politično vmešaval v zadeve Nigerije. Danes je prišel v Lagos glavni tajnik švedskega Rdečega križa Olah Stroh, da dobi pojasnila v zvezi z letalom švedskega Rdečega križa, ki so ga sestrelila nigerijska lovska letala. Predstavnik nigerijske vlade je namreč na tiskovni konferenci izjavil, da so letalo sestrelili, ker se ni pokorilo ukazu, naj pristane. Mednarodni odbor Rdečega križa je objavil danes v Ženevi izjavo, v kateri pravi, da sklep nigerijske vlade povzroča presenečenje in veliko obžalovanje odbora mednarodnega Rdečega križa in vseh tistih, ki so se zavzemali za pomoč civilnemu prebivalstvu, ki je žrtev vojne v Nigeriji. Izjava pravi zatem, da namerava odbor spoštovati suverene pravice vseh držav, vendar pa ne morejo člani tega odbora sprejeti obtožb proti dr. Lindtu. Dr. Lindt, ki je še vedno švicarski poslanik v Moskvi, je odklonil vsak komentar, ker protokol narekuje, da se vzdrži vsakega komentarja, dokler je poslanec. Švicarska vlada je nedavno imenovala novega poslanika, in Lindt bo zapustil Moskvo v torek. sti odrekle vizum ter jih označile za nezaželene. ii- Švicarske zvezne oblasti so se sklicevale na ukrep, ki prepoveduje «vsako propagandno dejavnost severnim in južnim Vietnamr cem». Med osebami, katerim so odrekli vizum, so delegati na pariških pogajanjih Nguyen Tan Le, Nguyen Ki Šon in Van Luc. Na kritiko organizatorjev tiskovne konference, da švicarska vlada dela diskriminacijo, ker je dovolila vizum papežu in Ben Gurdonu ter ga odklonila sevemo-vietnamskim predstavnikom, odgovarjajo v Bernu, da je Švica priznala Vatikan in Izrael, da pa nima diplomatskih odnosov s Severnim Vietnamom in z osvobodilno fronto. Švica odklonila vizum severnim Vietnamcem ŽENEVA, 14. — Dva severna Vietnamca, med katerima predstavnik sevemovietnamske delegacije na pariških pogajanjih Nguyen Tan Le, in dva člana j u ž no vi etn arosk e narodnoosvobodilne fronte se sinoči niso mogli udeležita tiskovne konference v Ženevi, ker so jim švicarske obla- KOLimim H ODBOJKA A . ;illl§ NA TURNIRJU ZA «KRASKI POKAL» V dveh etapah dirke Alpe - Adria Včeraj zmagi Da Rosa in Madžara Takacsa GRADEC, 14. — Zmagovalec če trie etape mednarodne kolesarske dirke Alpe - Adria .ie član moštva Vittorio Veneto 21-letni Mario Da Ros, ki je 113 km dolgo pot od Maribora do Gradca prevozil s poprečno hitrostjo 37,400 km na uro v času 3i00'56”. Drugi je bil Com montoni (Rim), tretji Poloni (Vit torio Veneto), četrti Stane Božičnik (JLA) vsi z istim časom 3.01’28” V generalnem plasmaju posamez nikov .e pryo mesto zavzel Bilič fŠiporex Pulj), ki je pred svojim konkurentom Madžarom Megyedy-„em prispel v Gradec. V ekipnem plasmaju je po tretji etapi v vodstvu moštvo Vittorio Veneto. Popoldne je bila na sporedu peta etapa Gradec - Gleisdorf (78 km). Zmagal je Madžar Andras Takacs. * * * BALBERG. 14. - Belgjjec Wal ter Godefroot je zmagal v trelji etapi dirke po Švici na 64 km dolgi progi Biningen - Soleure. V četrti etapi, ki je bila na 11,50 km dolgi progi Soleure Balberg, katero so tekli posamezno na krono meter, je zmagal Belgijec Hermann Van Springed, ki je prevzel vodstvo splošne lestvice. * * * BRUSELJ, 14. - Izvršni odbor mednarodne kolesarske zveze je na današnji seji, ki so jo sklicali v Bruslju na izrecno zahtevo belgijske kolesarske zveze, priznal kolesarju Eddyju Merckxu v zvezi z domnevnim uživanjem poživil olajševalno okolnost dvoma, zaradi če sar mu je z današnjim dnem preklical enomesečno diskvalifikacijo. Cdbor je priznai, da je imela italijanska kolesarska zveza pravico in dolžnost, da Merckxa zaradi po z'tivnosti organske tekočine diskvalificira. Eddy Merckx bo tako lan- kc nastopil na Touru de France. * * * PARIZ, 14. — Vodstvo Toura de France, ki se bo začel 28. t. m. v Roubaixu, je izbralo štirinajst ekip po 10 kolesarjev, od katerih mora vsaj sedem bita iste narodnosti kot je nastopajoča športna skupina. Vodstvo francoske etapne dirke je izbralo pet francoskih, tri belgijske, tri italijanske, dve španski in eno nizozemsko. Posamezne države bodo na Touru predstavljale naslednje ekipe: BELGIJA: Faema, Flandria - De-clerck, Marni-Grundig. ŠPANIJA: Fagor in Kas. , ITALIJA: Filete*. Molteni in Sal-varani. . .-t„„ HOLANDSKA: WiHem II - Gazel le. FRANCIJA: Bto, Frimatic-Viva- De Gribaldy, Mercder BP, Peugeot BP, Sonolor-Lejeune. AVTOMOBILIZEM LE MANS, 14. — Med prvim krogom avtomobilske dirke «24 ur Le Mansa» se je pripetila huda nesreča. Angleški pilot John Woolfe je s porschem zadel Amonov fer-rari. Medtem ko se je Amon rešil brez poškodb, je Anglež podlegel poškodbam. V edinem odigranem srečanju Kanal premagal Kras s 3:0 Igra je bila zadovoljiva - Nerazumljiva odsotnost Bora Kljub veliki požrtvovalnosti s katero so dinamični odborniki ŠK Kras iz Zgonika organizirali svoj tradicionalni turnir za i:Kraški po kah, letos niso imeli sreče. Na mesto štirih sta se namreč na igrišču predstavili le dve ekipi: Kras in Kanal. Če je bila odsotnost ekipe PAV iz Vidma opravičljiva in so bili organizatorji o njej obveščeni, pa je odsotnost četrtega udeleženca, tržaškega Bora, povsem nerazumljiva. Čeprav je vodstvo Krasa poslalo vabilo za turnir že pred mesecem dni (in je vodstvo Bora pismo prejelo) niso borovci svoje sodelovanje niti potrdili, niti zanikali liiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHi V promocijskem odbojkarskem prvenstvu Brda (Števerjan) premagale Velox V sredo je bila v telovadnici go riške šole Galilei v Ulici Puccini odbojkarska tekma med števerjan-sko ekipo Brda in ekipo Velox iz Štandreža. Obe ekipi sta šele letos začeli z delovanjem in se obema pozna, da nimata še kondicije in skupne igre. V tem prvem srečanju je zmagala šesterka Brda, ki je prikazala bolj učinkovito igro v napadu, saj je Simon Komjanc precej dobro tolkel. Velox je prikazala dobro obrambo, kar pa je bilo premalo. Poleg Komjanca so se dobro izkazali še Bruno Hlede to Klavdij Fattore. Trema pa je popolnoma prevzela sicer dobrega i-gralca in tolkača Alda Macusa. Vsekakor se je ekipa Brda predstavila s precej dobro postavo tako v napadu kot v obrambi, ni pa še popolnoma uigrana. V prvem srečanju je torej od treh slovenskih ekip samo ekipa Brda izšla zmagovalka in ima zato največ možnosti za boljšo uvrstitev. Za Brda so igrali Aldo Macus, Dušan Škorjanc, Klavdij - Fattore, Ivan Maraž, Mirko Humar, Bruno Hlede, Edi Hlede, Marjan Terpin in Simon Komjanc. (poslali niso nobenega odgovora), razen tega pa so se ob igrišču pojavili le štirje igralci «plavih», pa še ti so prispeli v Zgonik v glavnem na svojo pobudo. Užaljenost organizatorjev nad takim postopkom je seveda povsem upravičena. » * * Tako so odigrali eno samo tekmo in sicer z naslednjim izidom: Kanal - Kras 3:0 (15:12, 15:7, 15:6) KRAS: Drasič, Živec, Guštin, Budin, Milič L. in B., Škrk, Kobal, Simoneta, Grilanc. KANAL: Berdon, Babuder, Perše, Bukovec, Kolenc, Gabrijelčič, Pa-ravan, Žefran. SODNIKI: Ziani, Pappacoda in D’Anna. Srečanje ni pokazalo velike borbe in izrednih potez, kljub temu pa no moremo reči, da je bito slabo. Obe ekipi sta se potrudili, igrali sta požrtvovalno, vendar ne na vso moč« Prva dva seta sti bila izenačena in krasovci bi lahko izsilili zase povoljenjši izid, posebno v prvem, v katerem bi lahko tudi zmagali. Izid z vsaj enim setom v korist Krasa bi tudi bolje pristajal poteku igre. Kras ,,e morda grešil v tem, da ni znal dovolj izkoristiti svojih tolkačev, vendar pa tudi Kanal ni pokazal vsega, kar smo pri njem vajeni videti. Na vsak način pa — kot smo že prej zapisali — je bila igra dovolj lepa, da je nudila občinstvu užitek, igralcem pa zadovoljstvo. P. B. TELOVADBA KARLOVAC, 14. - V Karlovcu je v teku jugoslovansko državno prvenstvo v telovadbi, katerega se udeležuje skupno 240 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh šestih zveznih republik. Nastopa tudi celotna državna olimpijska reprezentanca s Cerarjem na čelu. VODNO SMUČANJE Francoz Potier je postavil . nov svetovni rekord v skokih na vodi z značko 48.30 m (prejšnji rekord 47.70 m). ODBOJKA Na «Tumir.ju narodov* Jugoslovani v Sofiji z okrnjeno reprezentanco? BEOGRAD, 14. - V vodstvu jugoslovanske odbojkarske zveze Je prišlo po porazu jugoslovanske mo- ške reprezentance proti Ital*)1 Gorici do precejšnjih nasprotij. * so se prenesla tudi na nekater igralce. Jugoslovani bi morali nastopati od 25. do 29. junija v fiji na »Turnirju narodov*, sesta ljavci reprezentance pa so se zna v precejšnjih težavah, ker so d garom zagotovili svoj nastop * "J močnejšo postavo, nekateri nap J ši igralci — med temi sta tudi a in Bošnjak — pa nočejo sodelov v reprezentanci. Prav tako je rekel svoje sodelovanje trener jan Stranic. LEICESTER, 14. - Nizozem^ Mia Gomers je izboljšala s ca, ,, 4'36”8 ženski svetovni reko« teku na I miljo. Prejšnji reko™, s 4'37” pripadal Angležinji Smitnov - UVOZ in IZVOZ lem za obdelavo MAURI TRŽIČ (Monfalcone) Viale S. Marco 29 — Tel. 74-451 ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA ZA VSE OKUSE V VELIKI IZBIRI riMAR TRIESTE - TRST — Corso Italia N. 1 lindtu (Piazza della Borsa) f»r r»rr'iv~yfv, V ponedeljek kongrds socialistične internacionale LONDON, 14. — V ponedeljek se bo pričel enajsti kongres socialistične internacionale, ki bo v letoviščarsketn kraju Eastborune v Sussexu. Kongres bo trajal pet dni in bo imel otvoritveni govor predsednik britanske laburistične stranke Whi-te, nato pa bo govoril predsednik socialistične internacionale Avstrijec Pltterman. Otvoritvenim govorom bosta sledila poročili o mednarodnem položaju, ki jih bosta imela italijanski in nemški zunanji minister Nenni in Brandt. Naslednjega dne bodo obravnavali prvenstvene naloge socialističnih strank v prihodnjih letih, ter evropska vprašanja. V sredo bo kongres obravnaval vprašanja kulture ter socializma in novih generacij. V četrtek bo sledila obravnava o razorožitvi in končno v petek vprašanje odnosov s komunisti ter ocena razvoja v komunističnih državah. Rockefeller bo nadaljeval obiske v Latinski Ameriki WASHINGTON, 13. — NewyorSki guverner Nelson Rockefeller je po včerajšnjem enournem razgovoru s predsednikom Nixonom izjavil, da se ne mdsld odpovedati nadaljevanju svojega informativnega potovanja po Latinski Ameriki. Dejal je, da bi taka odpoved »pomenila dopustiti zmago sovražnikom ZDA in sovražnikom samega Latinskoameriškega ljudstva«. Dodal je, da upa, da bo lahko obiskal tudi Peru, Venezuelo in Čile, ki so odklonile njegov obisk. Rockefeller je zatem priznal, da je v Latinski Ameriki veliko nezadovoljstvo do ZDA in priponi nil: «Sedaj trdno nameravamo izboljšati stanje. Prav to je smoter mojega potovanja: odkriti, kar ni v redu v naših odnosih z Latinsko Ameriko, da zatem popravimo«. Svoje potovanje bo začel v ponedeljek ter bo v enajstih dneh obiskal Brazilijo, Urugvaj in Paragvaj. mm DOMET CAGLIARI, 14. — V okviru tekmovanja za italijanski nogometni pokal je Cagldari premagal Torino z 2:0 (0:0). Gola sta dosegla Riva in Longoni. • • • MILAN, 14. — V tekmi za pokal milanskega mesta je Milan premagal Juventus 1:0 (1:0). Kotov je bito 7:4 za Juventus. TENIS MOSKVA, 14. — Sovjetska zveza je izločila Italijo iz turnirja za Davisov pokal. Metreveli in Lika-6ev sta namreč danes premagala v doublu polfinalnega srečanja B skupine evropske cone za Davisov pokal Italijana Marzana in Crobto s 7:5, 6:4, 8:6. Sovjetska zveza po drugem dnevu vodi s 3:0 in se je uvrstila v finale. Ostala izida V. Britanija — Z. Nemčija 3:2. Anglija bo v finalu A skupine evropske cone nastopila proti Južni Afriki. Romunija — Španija 3:0. KOŠARKA Na svetovnih prvenstvih Odslej Koračev pokal? LJUBLJANA, 14. — Organizacijski odbor svetovnega košarkarskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Ljubljani, je sklenil predlagati svetovni košarkarski zvezi, naj bi odslej na vseh svetovnih prvenstvih nagrajevali najboljšega strelca s «pok»lam Radi vo ja Korača«. Pokojni Korač je na številnih velikih mednarodnih turnirjih in prvenstvih osvojil naslov najboljšega strelca. OBVESTILO Atletski odsek SZ Bor obvešča vse svoje atlete, da bodo redni treningi na občinskem stadionu «P. Grezar« vsak torek, sredo in četr tek od 15. ure dalje. pi| afar S tn xt c. I Vozilo s5?° Vmovanjsm 'AUTOMOBILE nhliki žrebanja • * >• -",; ,»..—*—" l kos opreme. ge ^ začelo 15- 3 3 dobil oste- • tfSSJT.SSt, ^ veiji od preds’8V’ POHIŠTVO trst ULICA S- LAIZA UUCA MADONNINA 1 5. Avtomobil se Dane s bo ;77r7L.p<"»‘,'',v Ulici Settefontane 62 odprta od 9. do 13 u PRmorilici*3n©vnSfc [recenzije OBROBNE PRIPOMBE k spominom ozopovskega partizana (Primo Cresta, Un partigiano deli’Osoppo al Confine orientale — Videm 1969 — 10. zvezek zbirke Politični boj in rezistenca v Furlaniji in Julijski Benečiji). Ne bom omenjal, da so med ozo-Povci na eni strani in našimi par-tizani bile napetosti. Nič manj nate z italijanskimi garibaldinci, dasi 50 ti z ozopovci v poletju 1944 gorili skupno divizijo: Garibaldi-Naitisone. No, po dolgih petindvajsetih letih latotoo rečemo, da je tekrat bilo premalo časa in ne Pravega razpoloženja, da bi se Pr^v spoznali, do dobra razgovori. V času bojev ni bilo časa za dialog Po rodu je Cresta iz Gorice, tešiti je bila najlbrže Furlanika iz Pacchiuso, v občini Ahten. Mlad £ Prišel po .kratkem času iz italijanske vojske med partizane; v . 'scetku med garibaldince, kimaiu teed ozopovce. Piše svoje vtise zedinimo, se trudi biti nepristran-j ' zlasti do garibaldincev, s katerimi je imel večje stike. Zdi te, da je njegova naloga bila predpon obveščevalnega značaja, da Večje vodilne vloge ni imel. Uvod, zelo obsežen je, saj ima 29 strani Deželnega inštituta te zgodovino osvobodilnega gibajta Furlanije - Julijske Benečije, te zelo dober Okvir. Iz tega in iz Pripombe na koncu knjige je raztezno, da je Cresta pisal pred-teem za to, da bi odgovoril na jtejigo G. Padoana (Abbiamo lot-teto insieme — Partigiani italia-te e sloveni al confine orientale), ® ni bila preveč prijazna ne slo-^snskim partizanom, dasi je Pa-bil komisar div. Garibaldi, te je jeseni 1944 bila v operacij-teem sklopu IX. korpusa (o tem , te®j kritične pripombe v «Borcu» Junij 1966), še manj pa ozopov-tetn. Padoan je sicer v tej knjigi tevzel neko svoje stališče do ža-testnega dogodka obračunavanja teed garibaldinci in ozopovci, ko J® prišlo do pokola (febr. 1945) v Porčinju (Porzus) pri čaneboli. *Posehno», «osebno» gledanje Parana na ta zadnji dogodek je telo v prilog ozopovcev, vendar P® je Cresta glede nekaterih dru -teh spopadov proti Padoanu v 8v®jih spominih prinesel nove “Popolnitve; gre predvsem za bo-te, ki so jih vodili ozopovci skujte) z garibaldinci proti fašistom te nacistom in jih je Padoan pri-Pteai le garibaldimcem. Tako ob “tePadu na Neme-Nimis ( 1. c„ ter. 84) in na Pavoletto (str. 89). Enota ozopovcev, pri kateri je tel Cresta, je bila ves čas na o-teohlju zahodne Beneške Slovenije * hribih nad Nemami-Nimis in ^htnom-Attimis pod Krnico in ~?anacem, med Porčinjem in <5a-•-bo!<>. Čudno, Cresta ni zaznal, ljudje teh vasi in zaselkov go-med seboj drugače Ttot^oS; govore skratka po slovensko, *®tevo». S tem začenjam svoje pri-Pterrbe k zaželjenemu dialogu, žal moj doprinos zelo, zelo skro-te'9n. Takoj na začetku pravi, da je "p 1942 živel vedno v Gorici, «me-s slovensko manjšino...«, da ni jteel »možnosti spoznati ne jezika 1* značaja te manjšine...« Kot geo-I el©r, da je nato spoznal 1. 1942 ,'te' južne Tirolce, ki da so (Ita-/tehe) sovražili... Da je v vsaki hietski hiši tam visela slika Hi-leria; povezavi fašizma z jtecizimom ie torej tam vladalo “°vraštvo (str. 43). Pozneje, v aPoru sreča Cresta celo ((slovenila pamtizana«, ujetega z orož-T**1 v rokah prt Cerknem... Toda “h ni znal italijanski, Cresta ne tevanski; pač pa je z izlačnje-,*te revežem delil hrano, ki jo te še mogel dobiti. rt^®s, škoda da ni Cresta povejte kaj več, kakšni so bili tisti lovencl, s katerimi je prišel v ftec. Da Italijanov niso sovražili jte Južni Tirolci, lepo. Ali nas bi Rimalo, kako so gledali na fa-1 Jtee! Na italijansko že predfa-^ično ureditev, ki slovenskemu tevek.u ni bila povsem pravična. je vse te _ pomanjkanje jtebljih stikov — najbrže povzro-(.‘te, da tudi njegove pripombe te račun NOB niso pozitivne. Omenja slovenski bataljon, ki Jjte je poveljeval «nekl Vodopi-'d1". bil je tam v zgornjem Kotu *rr°8 Breginja, sosed ezopovske ^ot-e, pri kateri je bil Cresta (str. J'- Bilo je poleti 1944, pa se nl-jJ.teogli zanesti nanj, «saj je pu-,11 Nemcem prehod«. Isto da se ^ Ugodilo ob veiliki nemški ofen-L.te septembra 1944 (str. 95). Nl-JJjte' he najdemo podatka o kaikš-osebnem stiku Creste s slo-Jtesklmi partizani, Negativna o-da se Nemcem niso zadosti rtP.Ui da so zato ozopovci nastra-JJj1- bi tekli po naše, je torej J?eha na papir pač kot neka »Ptefeia sodba o slovenski parti-enoti. Ne drži! „msec teh vrst je vse dostopne lw6, te one dobe pregledoval... da ozopovci niso imeli stal-lSa stika s slovenskim bafca-^°m, da zato ta niti ni bil Jih0, Dne 13. junija je dopolnil dr. Anton Slodnjak, sin kmeta iz Bod-kovcev v Slovenskih goricah, literarni zgodovinar, kritik in pripovednik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sedemdeset let življenja, od tega nad štiri desetletja neutrudnega, obsežnega in bogatega pisateljskega dela, kakor nam priča kar čez 300 razprav in knjižnih ter vrsta drugih del, ki jih je že izdal ali jih še ureja. Da prikažemo njegovo ogromno delo ob tej priložnosti tudi kot sodelavca našega lista primorskim rojakom, ki jim je prof. Slodnjak vsakoletni dragi gost — predavatelj, se bomo oprli na naslednjo razdelitev delovnih področij: literarni zgodovinar in prešernoslovec, urednik leposlov. noznanstvenih izdaj in leposlovec, pri čemer bomo upoštevali le tista najvažnejša dela, ki pomenijo tehten prispevek slovenski kulturi. Če se ustavimo ob prvi dejavnosti jubilanta, moramo najprej Hiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||i||||||||,l|l||l„|,l,|||||,l|l||„|,mt„ll,IIIIIIIIII||m|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||M|||||||||s|||||||||1||||(|||||||)||||||||||||n|||I||||||||||||||||||||1|(|) S TURNEJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA PO JUGOSLAVIJI Tržaški rojak Karlo Bulic beograjski gledališki umetnik 460-krat Dundo Maroje doma in po evropskih odrih - 32 filmov in nešteto televizijskih nastopov - Človek bogate srčne plemenitosti Trojni je bil pomen turneje Slovenskega gledališča po Jugoslaviji: nastop na Sterijinem pozorju v Novem Sadu je predstavljal umetniško kontinuiteto našega gledališča in naših piscev dramskih tekstov, saj je bilo SG tokrat že petič od ustanovitve Ste-rijiraaga pozorja uvrščeno med deset najboljših jugoslovanskih gledališč z izvirnimi domačimi novitetami; nastop x .Beogradu je predstavljal prodorno umetniško afirmacijo SG na odru najpomembnejšega jugoslovanskega dramskega gledališča, umetniško odkritje za beograjsko gledališko javnost in pa — kot je dejal ravnatelj Jugoslovenskega dramskega pozorišta Bojan Stupica — dokončno afirmacijo narodnega in kulturnega potenciala tistega dela slovenskega naroda, ki je ostal izven meja svoje matične države in ki je zaradi svojega manjšinskega statusa naravni posrednik med dvema kulturama; nastop v Sarajevu je pomenil prodbr našega gledališča v eno izmed jugoslovanskih republik, s katero doslej niso obstajali še nobeni kulturni stiki; predstavljal je zato razširitev akcijskega radija našega gledališča v matični deželi in odprtje vrat za odnose, ki bodo obojestransko obogatili kulturno življenje z medsebojnimi gostovanji in obenem sprožili večje zanimanje za naša vprašanja v tem delu Jugoslavije. Ansambel Slovenskega gledališča na stopnišču ga junaka na Avali mavzoleja Neznane- To so, po moji sodbi, poleg poudarka, ki ga je dobilo gostovanje v Beogradu s prisotnostjo predsednika republike Tita in drugih visokih državniških osebnosti, glavne postavke v na splošno visoko aktivnem obračunu turneje, ki pa je imela še polno drugih čudovitih strani, po svoji vrednosti visoko presegajočih — da tako rečem — uradno bilanco, Mislim na človeške stike, na skupna In osebna spoznavanja, na srečanja in na tisto toplino, ki so jo ti stiki, ta spoznanja in srečanja izžarevala in ki nas je na vsakem koraku spominjala, da smo bratje med brati. Beograd zlasti, prestolnica, ki utripa svoj velemestni ritem, ki se zdi, da v kaosu prometa in mraličnosti svoje rasti ne more Imeti smisla in posluha za gledališko poslanico majhnega gledališča majhne narodne skupnosti, ki pa je prek svojih eminentnih gledaliških osebnosti odprlo svoje veliko in čuteče srce in v hipu stkalo vezi med seboj in nami, tako pristne in človeško tople, da zlepa ne bodo popustile. • * • Ob našem prihodu z avtobusom iz Novega Sada pred beograjsko gledališče so bili zbrani skoraj vsi; Ljubiča Jovanovič in Branka Veselinovič, Ljuba Tadič in Stevo Žigon, Miša Janketič in Slavko Stanič, sivolasi Milan Aj-vaz in drugi. Sama velika imena jugoslovanske gledališke umetnosti. In med njimi Karlo Bulič, mož za korak preko srednjih let, svetlih prijaznih oči in dobrohotno nasmejanega obraza, s prvo sivino paprašemdmi lasmi in po profesionalni nuji neobrito brado. Saj bi si lahko izbral za pomen koga drugega, kogarkoli izmed teh čudovito prijaznih in odprtih ljudi Iz Jugoslovenskega dramskega pozorišta, pa me je pritegnila Buličeva pristna tržaška italijanska govorica in tisti njegov «ostregheta», ki ga vrže tu in tam med besede. Karlo Bulič - Karleto mu pravijo vsd počez - je Tržačan. Rodil se je pred dobrimi 60 leti v Ul. Udine, v tisti rdeči hiši na vogalu s trgom. Starši so bili Iz Dalmacije. V šolo je hodil v Trstu in drugod po Italiji, živel Je v hrvaški družbi In rasei v zavednega narodnjaka. Doživel je požig Narodnega doma in druge fašistične zločine nad slovenskim življem in ker je vedel, kje mu je mesto, je moral leto 1929 zapustiti rodni kraj tal se zateči v Jugoslavijo. Za gledališče se je navdušil že kot študent v kolegiju, resno pa se je gledališkega poiklica lotil leto 1935 v Zagrebu kot član potujoče Pioekove gledališke Skupine. Igralska pot ga je potem vodila v Banjaluko, v Dubrovnik, Split in ponovno v Zagreb. Med vojno se je pridružil partizanam in bil Je med ustanovitelji Gledališča narodne osvoboditve Dalmacije. Po osvoboditvi je bil član gledališča v Splitu ln ko je Bojan Stupica leta 1947 ustanovil v Beogradu Jugoslovemsko narodno pozorište, ga je med prvimi poklical v nastajajoči ansambel te osrednje jugoslovanske gledališke hiše. Bilo je to veliko priznanje umetniku, ki si je medtem izklesal svoj Igralski izraz in postal ime. Odtlej je Karlo Bulič stolni član Stupčevega gledališča ln realizator neštetih pomembnih gledaliških stvaritev. Držičevega Dunda Mano j* je tora! 460-krat in le malo manjkrat Bepa v Goldonijevih ((Primorskih zdrahah«. Našteval bi lahko še ln še, vseh vlog se niti sam ne spominja. Z Dundom je prepotoval domala vso Evropo od PaTiza do Mostove, Budimpešte do Varšave. Prejel je dve državni nagradi na Sterijinem pozorju, nastopil je že v 32 filmih v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, igra na televiziji in pravkar snema v Dalmaciji flttan, v katerem igra starega ribiča (odtod tudi kosmata brada). Trer nutno je tudi lektor za novo postavitev Dunda Maroja, s katerim bo Jugoslovensko dramsko gledališče gostovalo v Benetkah. • * • Moral sem povedati o Buliču vsaj to, kajti Karleto je še vedno Tržačan s srcem ln dušo prav tako, kot je s srcem in dušo Jugoslovan. lin morda je prav v tej njegovi dvojnosti, združeni v Idealno sintezo, tisto kar ga je ob gostovanju našega Slovenskega gledališča iz Trsta v Beogradu tako prevzelo, da je imel solzne oči, ko ml je ob turški kavi v gledališki kavarnici govoril: ((Presrečen vzhičen sem, ko vidim Slovensko gledališče iz mojega rodnega Trsta v Beogradu, ker me je znova spomnilo Slovenskega gledališča iz moje mladosti. Kot da bi bilo danes se spominjam prve predstave, ki sem Jo kot mladenič gledal v tržaškem Narodnem domu. Igrali so Desetega brata, živo vidim pred seboj pokojnega velikega igralca Skrbinška, Brutalen požig Balkana je bil za vse nas, jugoslovansko čuteče ljudi v Trstu, strahoten udarec, zato sam danes, že prileten, presrečen, da Imamo v Trstu spet svoje narodno gledališče, da tam spet živi slovenska gledališka beseda, da je tam naše gledališko občinstvo...« Karletu Buliču prihajalo besede in misli počasi, premišljeno, s čustvom prežete. «Vaše gledališče me je mladostno presenetilo. Vem, da mu ni lahko, komu pa navsezadnje je? Pa Je vendarle z maloštevilnim igralskim kadrom toda z velikim njegovim umetniškim potencialom podalo tri predstave, ki me zadovoljujejo v celoti; kot Igralca in kot človeka. Nikdar si ne bi mogel predstavljati, vse do danes, da je mogoče v tako neugodnih delovnih okoliščinah, kot so Vaše v Trstu, doseči tako izredno kvalitetno raven, tako iskrivo in globoko gledališko ustvarjanje. Tri predstave, tri različne teme, tri različne odrske zvrsti, trikrat povsem drugačne kreacije, pa vendarle vedno isti gledališki en-tuzlazem, isto bogastvo izraznih moči, ista čudovito, osvajajoča melodija odrske besede. Vašim čudovitim igralcem ploskam iz vsega srca. Zelo so mi dragi ln želim jim še mnogo uspehov v odgovornem a plemenitem delu. V Trstu je vredno delati...« • * * Ko smo odhajali izpred hotela Slavlja na pot proti Sarajevu, so bili kljub zgodnji uri prisotni naš iskreni prijatelj Bojan Stupica Pa Branka Veselinovič, nepozabna Persida lz Nušičeve «Protek-cije« in nekateri drugi. Bil je tudi Karlo Bulič. NI si mogel kaj, do zadnjega trenutka je hotel biti z nami, vzeti nam zase nekaj našega In dati nam nekaj svojega Trsta, tistega iz mladostnih let. Vsem je stiskal roke, z vsemi se je objemal in skoraj sramežljivo skrival rosne oči. Malokdaj sem doživel, da bi ko- ga kakšno srečanje tako prisrčno človeško prevzelo in ganilo. Hvala Vam, dobri Karleto, tudi za to... Jože Koren Karlo Bulič zapisati, da je bil od 1947-1950 izredni profesor za slovenski jezik in književnost na univerzi v Zagrebu, od 1951-1959 pa redni profesor na univerzi v Ljubljani, ko je po, kakor je nekje zapisano, «povsem nepotrebni gonjh moral prostovoljno zapustiti univerzo in svoje študente; a že čez kratek čas je bil povabljen m Goethejevo univerzo v Frankfurt kot predavatelj o jugoslovanskih jezikih in književnostih. Za njegovo učiteljsko delovanje moremo upravičeno zapisati, da so mu bile vodilo besede s spomenika njegovega profesorja Ivana Prijatelja: vLepoto slovenske knjige pravično presojati, goreče ljubiti, vneto oznanjati.» Ob številnih razpravah in člankih iz literarnozgodovinskega področja, ki so izšli v revijah in zbornikih v slovenskem in drugih jezikih, pa se dvigajo naslednja dela: Pregled slovenskega slovstva (1934), Slovenska književnost med obema vojnama (Primorski dnevnik 1951), Geschichte der slo-wenischen Literatur (Berlin 1958); ta prva obsežna literarna zgodovina Slovencev za inozemstvo (ok. 400 strani) je imela v tujem znanstvenem svetu velik odmev; za tem so sledili prispevki k Zgodovini slovenskega slovstva, ki jo izdaja Slovenska matica, in sicer: Realizem (polovica druge in tretja knjiga) ter četrta knjiga Nove struje — 1895-1900. Ob njih pa stoji zadnje Slodnjakovo delo, SLOVENSKO SLOVSTVO (izdaja v Ljubljani in v Celovcu, obe 1968, obseg 616 strani s slikami), ob katerem je avtor na vprašanje, kako gleda na to svoje delo, povedal podpisanemu tako: «Ko pomislim. na to, da sem avtor knjige, ki si ji pripisal tako velik pomen, se zdim sam sebi podo- ben junaku narodne pravljice, ki se mu je eno oko smejalo, drugo pa pretakalo solze. Čemu bi na tako neposredno vprašanje, kakor si mi ga zastavil, tajil, da sem na eni strani zadovoljen, ker sem poskusil tisočletno življenje našega jezika in duha tako časovno, estetsko in miselno razčleniti, da bi čim laže spoznali sami sebe, našo moč in nemoč, veličino in malost, ustvarjalnost — in lenobnost. Zato pa tudi toliko bolj obžalujem, zdaj ko je prepozno, da nisem bil med pisanjem bolj občutljiv, domiseln in kritičen». (Knjiga ’68)- O tem delu je napisal J. Sn. naslednje: «Zaobseči celotno ustno in napisano literarno dejavnost z vsem ostalim pismenstvom vred v tako velikem časovnem okviru, vrednotiti jo skozi lastna doživetja kolikor mogoče objektivno, spraviti jo na skupni imenovalec nacionalne literarne zgodovine, skratka, napisati slovstveno zgodovino brez pomoči specialistov za posamezna obdobja — pomeni fenomelno dejanje, ki ga je od ene same človeške pameti, vrednosti in razsodnosti komajda mogoče pričakovati.» (Tovariš, 21.1.1959.) Preden nadaljujemo z opisom tega delovnega področja prof. Slodnjaka, naj zapišemo prav ob tej knjigi še nekaj besed spričo dveh značilnih glasov ob Slod-njakovem Slovstvu: V nacionalističnem koroškem glasilu D ie Kartner Landsmann-schaft za mesec marec t.l. beremo v naslovu Koroški obrambni zbor. da je dobila slovenska gimnazija v Celovcu bogat dar od vlade za izdajo tega dela, in da je to naravnost groteskno spričo tega, ko srednie šole v Slovenili še nimajo takega učbenika. Zato poziv: «Obmeistvo bodi budno!* V revi n Sodobnost pa je mala letos izšla povsem nenatima oce- j na dela, posebej še glede na šolsko uporabnost, torej tiste izdaje revije izsia je o. jumjsaa številka XIII. letnika mesečnika »Mladika«. V uvodnem članku razvija Jože Peterlin misli ob zaključku letošnje kulturno-prosvetne sezone in ugotavlja, da moramo biti z njo veseli, »čeprav nismo v celoti izvedli programa, ki smo si ga zastavili«. Navaja glavne dosežke in osrednje prireditve in pravi nato, da se zdi, da je k poživitvi prosvetnih prireditev prispeval tudi čut odgovornosti mladine, da razgiblje poleg športnega življenja tudi prosvetno in kulturno delo. Mojca Rant objavlja nekoliko dolgovezen in literarno nepretenciozen spis »Njeno življenje«, Josip Kravos pa nadaljuje s priobčevanjem svojih spominov in doživetij, včasih bolj včasih manj (kot tokrat) posrečeno zapisanih (Zakrita prava podoba). Med literarnimi prispevki so še Brecljev prevod odlomka iz dela poljskega pisatelja Micha! Rusinek «Z barikade v dolino lakote« pod naslovom »Deček brez spomenika« (iz odlomka in lepega prevoda se odseva močna avtorjeva pisateljska o-sebnost) in pa 5 Slavkovih pesmi. Drev razglablja o regulacijskem načrtu tržaške občine, ki je v zadnjih dneh predmet številnih razprav tudi v slovenski javnosti. Njegova navajanja so koristen prispevek k tej diskusiji, vendar stališče v njem ni izčiščeno. Maks Šah objavlja nekaj šolskih vesti, ki pa so le kronološki zapis in kot tak ne sodijo v revijo. Martin Jevnikar nadaljuje s svojim pregledom sodobne slovenske zamejske literaturi in tudi tokrat piše o ljudeh v Argentini. V zapisih na robu beremo o papeževi blagoslovitvi temeljnega kamna Slo-venika v Rimu, Kondor polemizira s predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipom Vidmarjem (čeprav ga ne omenja) v sestavku »Poteptana načela«, F.M. povzema neke črnoglede ugotovitve iz 9. številke Naših razgledov in se zaskrbljeno vprašuje »Bomo Slovenci postali analfabeti?« Poleg običajnega kulturnega koledarčka za Goriško in Tržaško za mesec maj prinaša revija »tržaški pismi« S. Kobilarja in Danila Lovrečiča, ki se v prvih vrstah svojega pisma sprašuje, če je Mladika padla tako nizko, da potrebuje njegovih člankov. Odgovor je dobil z objavo svojega pisma. Na notranjih straneh platnic so običajni dopisi v rubriki »Pisma nam in vam«, med katerimi sta «Odprto pismo. Mladi ki materi letošnjega maturanta«, ki so ga poslali profesorji slovenskih višjih srednjih šol v Gorici, in pa pismo našega odgovornega urednika. Številka, ki prinaša tudi nekaj fotografskega gradiva, ni na ravni prejšnjih in se v njej že odseva poletna stiska s kvalitetnim gradivom. J. k. zn Koroško. Kritik se obregne ob Slodnjaka, ki je bil med okupacijo trikrat zaprt in je na koncu za las ušel pokolu na Turjaku, s sveto jezo še zaradi ocene slovstvenih del naših emigrantskih pisateljev v Trstu in Argentini; očita mu krivičnost do tistih pisateljev in pesnikov, ki so po zmagi Osvobodilne fronte nad fašizmom in nacizmom zapustili domovino, češ da «njih zadržanje v svetu dovolj izpričuje, kaj jim je slovenstvo bilo in kaj jim je*. Tako prof. Vinko Beličič iz Trsta, ki se po 25. letih prvi od teh zunanjih oznanjevalcev slovenstva oglaša v osrednji reviji, kakor je to zapisal Primorski dnevnik (25. maja t. L). Menda se zares lahko vprašamo: kdo, kaj in kako brani ali ne brani slovenstvo in komu je pravo slovenstvo cilj in življenjska naloga!? Vrh Slodnjakove literarno-zgodo-vinske dejavnosti pa predstavlja njegovo delo za spoznavanje Prešerna, ki ga ustvarja iz najglobljega nagiba, kar je izrazil v besedah: «Prešernov ideal svobodnega, dobrega naroda naj se uresničuje v našem narodnem občestvu vse do onega daljnega, a ne bajnega trenutka, ko se bo Prešernova želja Zdravljice zlila z željami vseh človeških rodov n živo resničnost!» (Iz govora ob 150-letnici pesnikovega rojstva.) Ob številnih izdajah Prešernovih Poezij, med katerimi so tudi po nakladah, ki segajo že do četrt milijona izvodov, na prvem mestu le-te za ljudstvo obrazložene, je njegova knjiga PREŠERNOVO ŽIVLJENJE, naša prva zaključena Prešernova monografija, sinteza lastnih in tujih dognanj o pesniku, kar označuje on sam za o-največji problem naše slovstvene zgodovine». Ob vseh teh knjižnih izdajah, ki se vrstijo že skozi 25 let, pa so izpod Slodnjakovega peresa tudi uvodi za tujejezične izdaje Prešernovega dela v drugih jugoslovanskih jezikih in za več angleških izdaj: Poems by France Prešeren in The Parnas-sus of a Smoli Nation (oboje v več izdajah). Nekatere od omenjenih knjižnih izdaj segajo tudi na Slodnjakovo uredniško delovanje, iz katerega rase v temeljito in kritično podrobnost obdelava naše duhovne zgodovine — FRAN LEVSTIK (devet knjig zbranega dela); Levstika pa je predstavil v več izdajah tudi ostalim Jugoslovanom. Dalje moramo omeniti še izdajo Erjavčevih spisov (štiri knjige), izbra-ne spise Frana Milčinskega, dve knjigi izbranih esejev in razprav svojega učitelja in vzornika Ivana Prijatelja, knjigo del Matije Murka, oboje s spremno študijo, ter knjigi o Stanku Vrazu, ki sta izšli v Zagrebu. Tako smo navedli le tisto glavno, saj vseh monografskih spisov, ki so po zbornikih, revijah, leksikonih (npr. o Prešernu) in drugod ne moremo naštevati. Anton Slodnjak, ki se je lotil že v gimnazijskih klopeh leposlovnega ustvarjanja (ljubezenske pesmi), napisal celo nekaj dram, objavil nekaj odlomkov na široko zasnovanih proznih del, je znan širokemu krogu bralcev po dveh obsežnih in rado branih romanih: prvi je roman o Prešernu z naslovom NE1ZTROHNJENO SRCE; prvi izdaji iz 1938 je sledilo še troje popravljenih ali dopolnjenih izdaj, drugi je roman o Levstiku POGINE NAJ - PES! (v dveh izdajah). To bt bil bežen, le pregledno zabeležen oris tega, kar je napisal naš jubilant za slovensko besedo od njenih začetkov v današnji dan. V knjigi z izborom Slodnja-kovih člankov in esejev, ki naj bi bila izšla za njegovo 60-letnico (izšla pa 1966 v «omejenem obsegu*), smo dobili prvi celoten pregled njegovega dela do 1965. leta. kasneje izpopolnjen v Slovenskem bibliografskem leksikonu. Za priložnost, ki se je s tem člankom spominjamo, sta napovedani še dve prigodni izdaji. Mi vsi, ki poznamo prof. Slodnjaka, smo prepričani, da mu to ni bilo in ne bo pogodu. Vendar pa je naša javna dolžnost, da se Slodnjaka in vsakogar, ki se z obema rokama in vsem srcem na tem ali onem področju razdaja za našo slovensko skupnost, ob takem življenjskem mejniku spomnimo s pogledom na nazaj in srčnimi željami za naprej. Ob tem pa naj nam stopi pred oči naš jubilant tako in takšen, kakršnega je začrtal v že omenjeni knjigi njen urednik in njegov učenec Jože Pogačnik: Slodnjakova zunanja podoba razodeva lastnosti njegove duševnosti. Koščeni, podolgovati obraz, ki ga razsvetljujejo pametne in dobre oči. Vanj je vrezalo delo, pa tudi trpljenje, preštevilne poteze. V njem je nekaj, kar priča o estetski zadržanosti in o goreči vnemi. Na njem se bere slast ustvarjanja, pa tudi muka spoznavnega nemira, ki piše nanj mrke poteze. Za to vnanjo podobo pa je videti odtis človeške dobrote in topline, ki je njegovim poznavalcem posebno veliko doživetje. Kakor mu je v literarni zgodovini jedro in smisel vsega človek, tako mu je človek merilo v življenju. To pa potrjuje; da med njegovim življenjem in vrednotami, ki jih ugotavlja v književnosti, ni prepada.« Bogomil Gerlanc Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25, najnižja 16.4, ob 19. uri 24.6 stop., tračni tlak 1005,9 stalen, veter 3 km zahodni, vlaga 67 odst., nebo 3/10 po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj. Tržašk dnev Danes, NEDELJA, 15. junija Vffi „h Sonce vzide ob 5.15 in z*t0^_e , u. 20.56 — Dolžina dneva 15.41 na vzide ob 4.59 in zatone o jutri, PONEDELJEK, 16. Juniji JOŠT V ODSOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OSREDNJIH OBLASTI Na Montebelu se danes odpre XXI. mednarodni tržaški velesejem Zadnje priprave so trajale vso noč - Štirinajst dni mrzličnega poslovanja ■ Jutri «Dan Jugoslavije» Do trenutka, ko pošljemo dnev- | Jutri bo na sporedu Dan Jugo-mik v rotacijo, ni iz Rima prispelo slavije. Ob 10.30 bo prispel na sejmišče veleposlanik v Rimu Srd j a Priča, napovedan pa je obisk tudi večjega števila gospodarstvenikov iz sosedne republike, predvsem pa iz Slovenije in Hrvatskc. Ob 13. uri bo slavnostno kosilo, ki ga prireja uprava velesejma; popoldne bo na trgovinski zbornici sestanek s predstavniki mešane italijamake-jugoslovanske trgovinske zbornice, v večernih urah pa bo v prostorih generalnega konzulata SFRJ na Greti cocktail,, M ga prireja generalni konzul v Trstu ing. M. Tepina. Tudi spored za Dan Avstrije, ki bo v torek, je precej razgiban. Avstrijsko gospodarsko odposlanstvo se bo namreč ob 9. dopoldne sestalo na trgovinski zbornici z za stopniki tukajšnjih poslovnih krogov, ob 11.30 bo skupen ogled sejma, ob 17. uri pa bo na zbornici tiskovna konferenca avstrijskega odposlanstva. Zaradi bolezni ing. Schrama pa odpade običajno srečanje predstavnikov dunajskega tobačnega monopola Austria Tabak-werke s časnikarji. KPI o izidu delavske borbe nobeno sporočilo o tem, ali bo kdo Izmed predstavnikov osrednjih oblasti sploh prisostvoval današnjemu odprtju XXI. tržaškega velesejma. Zato bo odprtje skoraj gotovo brez vsake slovesnosti in ob 9.30 bodo prvi obiskovalci enostavno lahko stopili na sejmišče. Uro pozneje bodo prišli na sejem zastopniki krajevnih oblasti, med temi deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci, tržaški župan ing. Spaedei, generalni vladni komisar dr. Cappellini in nekatere druge osebnosti, ki jih bo do ob glavnem vhodu pričakali člani izvršnega odbora Neodvisne ustanove za tržaški velesejem s predsednikom dr. Stocovichem in glavnim tajnikom dr. Chiaruttini-jem na čelu. Na sejmišču so priprave na začetek velesejma trajale vso noč in marsikje bo treba še danes dopoldne opraviti še to in ono, preden bo vse zares v redu. Pred stavbo sejemske uprave so na primer delavci vso noč hiteli postavljati montažno hižo iz lesa, za Sovjetsko zvezo, prav tako mrzlično pa je bilo v paviljonu, v katerem je razstavljeno pohištvo, medtem ko je bil pred niirn včeraj ves dan nepopisen promet tovornjakov Med letošnjimi novostmi bo močno izstopala, kakor je bilo moč predvidevati že med zadnjimi pripravami, deželna razstava domačega marmorja. Za to razstavo se zanimajo tudi v oddaljenih deželah. Tako so že pred časom zagotovili svoj obisk strokovnjaki celo iz daljnje Kanade in iz Avstralije. Nadaljnja novost je prikaz turističnih filmov, ld bo trajal vas čas sejma in ki ga bodo prekinili le tiste dni, ko so na sporedu druge privlačne točke, tako denimo nastop Rockyja Robertsa, Alighie-ra Noscheseja ali Caterine Caselli-jeve. Za ta prikaz so prispevale turistične filme številne tuje države^ pa tudi naša dežela. V tej zvezi naj zabeležimo, da je uprava velesejma letos nabavila popolnoma novo napravo za predvajanje kratkametražnih in celovečernih filmov, tako da je tudi s tega ■vidika obiskovalcem zagotovljen poseben užitek Tudi letos bodo vsak večer razdeljevali med obiskovalce številne nagrade, glavni dobitek pa je avtomobil fiat 500. Danes, nedelja prvi dan sejma, bodo podelili naslednje dobitke: gramofon na baterije Philips (Radio Ancona), dve zapestni uri (Cinty Watch), štiri konfekcije Dixan (Hemkel Italiana S.p .A.), konfekcijo likerjev (Baker AA S.p.A.), letna naročnina na revijo «2 +» (Lorusso G — Agencija Mondudori), konvček-hladnik s proizvodi SIBET (Sibet-Coca Cola), dvaj zavojčka kave «Zlata mešanica« (Hausbrandt H.), in zbirno kemičnih in navadnih svinčnikov (Marazzi G.). Danes je na sejmu Dan posvečen nemški zvezni republiki. Ob 19. uri bo v hotelu Adiriatico v Grljamu cocktail, ki ga prireja za-hodnonemški veleposlanik v Rimu Rolf Lahr •■liiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiinii n i iiiiii im iiiiiiiiiiimi iki m m lini n imiiimimi nun mil iiiiiiiiiiimiiim Hlinili DRAGO PLAČANA GALANTNOST Alžirski turist brez beliča okradel svojo gostiteljico Policija je tujca izsledila in pri njem našla še kar precej denarja Včeraj se je v zvezi z izidom borbe ladjedelniških delavcev sestalo vodstvo tržaške federacije KPI, ki Je izdelalo resolucijo, v kateri trdi da je izid enajstdnevne bitke predstavljal v trenutnih okoliščinah prvi korak naprej v širšem boju, ki se mora nadaljevati, za izpolnitev vladnih obveznosti, da bo Trstu dana materialna možnost za reorganizacijo in ponovno okrepitvijo njegovega industrijskega in pomorskega gospodarstva«. «Zasedba Sv. Marka dokazuje«, nadaljuje resolucija, «da mora Ita lija nujno spremeniti svojo pomor sko gospodarsko politiko, ki .iaj temelji na sodobnih in kompetitivnih ladjedelnicah, obnovljenem bro-dovju in pristanišči z vsemi potrebnimi napravami«. Da se krajevne in osrednje oblasti prisilijo, naj spoštujejo tržaško gospodarstvo so potrebne »kolektivna budnost, enotno nastopane, rastoča bojevitost, stvarna solidarnost«. w, , V zaključku obsoja tržaška federacija KPI, da ni vlada poslala svojega predstavnika na odprtje vzorčnega velesejma. Študija o lesni industriji Tržaški center za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini bo pod okriljem deželnega združenja trgovinskih zbornic izdalo posebno študijo o ustroju lesne industrije, trgovine in obrtništva v Furlaniji Julijski krajini, študija je zamišljena kot nekakšen vodič, ki bo obsegal vsa podjetja in posameznike, ki se kakor koli ukvarjajo z lesno trogovino, industrijo in obrtjo v okviru naše dežele. Zaradi splošne zanimivosti in koristnosti tega dela, je centru za dokumentacijo svoj čas zagotovila primerno finančno pomoč tudi deželna uprava. Spisek organizacij, ki poslujejo na področju lesa, bo obsegal podrobne anagrafske podatke o posameznih tvrdkah, podjetjih, družbah ali posameznikih, poleg tega pa bo navajal tudi pretežno področje njihovega delovanja in ustrezno proizvodnjo. Kakor smo svoj čas že napovedali na tem mestu, bo vodič izšel v italijanščini, angleščini, francoščini in nemščini. Deželno združenje trgovinskih zbornic priporoča vsem operaterjem z lesnega področja, naj dvignejo pri Centru za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini ustrezne vprašalne pole, ter naj jih nato v najkrajšem času vrnejo, izpolnjene na isti naslov, da bo delo pri sestavi vodiča čim prej lahko steklo, in da bo sam vodič čim bolj popoln in veren prikaz dejanskega stanja na tem področju. «Centro di Documentazione per il Commerci) Internazionale del Legno« ima svoj sedež v Trstu, Ul. Roma štev. 30. V SREDO V SESLJANU Kosovelov večer v italijanščini Pohvalna pobuda revije «Umana» V sredo, 18. t.m. ob 19.30 bo v Sesljanu v prostorih poslopja Av tonomne letoviščarske tn turistične ustanove zanimiva kulturna prireditev, za katero je dala pobuda literarna revija «Umana», ki jo vodi prof. Aurelia Gruber-Benco. Prireditev bo obsegala biografski m kritični prikaz našega kraškega pesnika Srečka Kosovela, seveda v italijanščini, z izborom nekaterih najpomembnejših pesmi iz njegovega intenzivnega literarnega ustvarjanja v kratki življenjski dobi dvaindvajsetih let. Italijansko verzijo Kosovelovih pesmi sta za revijo pripravili Jol-ka Milič in Lidija Dekleva, znani prevajalki Kosovela v italijanščino, podajala pa jih bosta Ezio Biondi in Corrado Solari iz igralske šole Anne Gruber. Temu vsekakor zelo pomembnemu kulturnemu večeru, ki se koristno vključuje v pobude za boljše poznavanje slovenskih literarnih vrhov med italijansko kulturno javnostjo, bo verjetno prisostvoval tudi francoski pesnik Marc Alyn, prevajalec Kosovelovih pesmi v francoščino. Pobuda je vredna, da ji polnoštevilno prisostvuje tudi slovenska kulturna javnost. Premaknjeno postajališče proge št. «29» Ravnateljstvo avtobusne in tro-lejbusne službe Acegata javlja, da bo iz prometnih razlogov z nedeljo, 15 t. m. postajališče avtobusne proge «29» v Ulici D’Alviano v višini križišča z Ulico Lorenzetti premaknjeno za kakih sto metrov in bo, vedno v Ul. D’Alviamo, v bližini križišča z Ul. Battera. Podporno društvo DIJAŠKA MATICA bo imelo svoj redni OBČNI ZBOR v torek, 24. junija 1969 v Trstu v Ulici Geppa 9 ob 20 uri. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii SMRTNA NESREČA PRI UNIVERZI Zaprla so se vrata avtobusa preden je ženska izstopila Voznik avtobusa se ni pravočasno zavedel nesreče in je z vozilom povlekel žensko Včeraj popoldne ob 17.30 je na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice podlegla hudim telesnim poškodbam 74-letna gospodinja Paola Giicrgio por. Di Bello iz Ulice San Gioirgio 7. Priletno žensko je približno eno uro prej z vso naglico pripeljal v bolnišnico rešilni avto Rdečega križa. Sprejeli so jo s pridržano prognozo zaradi verjetnega zloma medenice ter številnih zlomov na obeh nogah. Zdravniki so se zaman trudili, da bi id rešili življenje. Poškodbe so bide tako hude, da je bila vsa zdravniška nega zaman. Nesreča, ki je terjala novo življenje, se je pripetila okrog 16. ure pred avtobusnim postajališčem v Ulici A. Vaierio, t. j. v višini tržaške univerze. Di Bello se je ob omenjeni uri peljala v avtobusu Acegata (TS 103332), ki ga je v smeri Ulice San Cilino upravljal 32-letni Pietro Pellegriml iz Drevoreda Terza Armata 12 Pred postajališčem je ženska izstopila pri srednjih vratih iz avtobusa, toda še preden je stopila na pločnik, so se vrata nepričakovano zaprla ter ii stisnila roko. Veznik avtobusa se ni zavedel, da se ženska vedno z desno roko trdno oklepna ročaja in da je z ostalim delam telesa izven avtobusa, za. cu šolskega leta pri ocenjevanju dobili popravne izpite iz katerega kok predmeta. Vpisuje se v zgoraj imenovanem zavodu v Čampo S. Luigi štev. 11 ali Ul. GArmastica 72 (autobus 25 ali 26) ob uradnih urah od 9. do 12. želimo, da z vpisom v tečaj pohitete, ker lahko sprejmemo samo določeno število dijakov in dijakinj. Z vpisovanjem zaključimo v ponedeljek dne 30. junija. Ravnateljstvo PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL V soboto, 21. junija, ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva (Soščeva hiša) INTERNI NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Vljudno vabljeni! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA sklicuje danes, 15. junija svoj 18. OBČNI ZBOR ki bo v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13. Začetek ob 9. uri. Prosvetno društvo Skedenj bo predvajalo v torek, 17. t.m., ob 20.30 v društvenih prosto rih film Aljoše Žerjala RIŽARNA Na sporedu so še recitacije in glasbene točke. Vabljeni vsi rojaki. Vstop prost. Mali oglasi ■CITROEN« — mebamCna delavnica Samarittant In Miceo tn prodaja oa-domestnih delov Ulica Rittmeyer 4/a MODERNE BARVE za stanovanje, laki in tirneži, ki se dajo prati, tem. pere, CopiCi In druge potrebščine po ugodnih cenab. Ul. Vespucci 13 (vogal Ul. Concordia). prodam HIŠO — zaradi odhoda — 7 lučjo in vodo na deželni cesti s 6000 kv. m zemljišča v Strunjanu v bližini BELVEDERJA, oddaljena 1500 metrov približno od morja. Božič — Dobrava 26, Strunjan, iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinmiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiii Vceraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 14. junija 1969 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 59-Ietni Romeo Bernet-ti. 84-letni Giuseppe Tedeschi, 33-ittna Maria Kmet por. Radilovieh, 87-letna Govanna Pecchiar por. Can tu, 57-letni Piero Valles, 1 dan star Diego Maiorano. 75-letni Oronzo Di noia. OKLICI: gasilec Lucio Stazedontg in uradnica Licia Gaber, elektrome-banik G'orglo D'Amore in trg. pomočnica Angela Marino, trgovec Bachir Bouchkour, 35-letni Alži-1 galantno ljubeznivost izmaknil 40 ec, je zadnje dni maja prispel v1 d«oč lir 100 švicarskih frankov Trst brez beliča v žepu. Potikal se dni maja prispel v1 tisoč lir, 100 švicarskih frankov ter ~ " zlato ogrlico. Celotna vrednost okra- je po mestnih ulicah brez pravega cilja, dokler ga lakota nd prisilila, da se je podal na turistični oddelek kvesture ter zaprosil, naj mu na kak način pomagajo iz težav. Kod se je revni turist potepal naslednje dni ni povsem znano, najbrž je dolgo razmišljal kako bi prišel do denarja, ter iskal priložnosti, da bi koga kratkomalo olajšal za nekaj tisočakov. Očitno rrvu je to tudi uspejo, kajti že 28. maja se je na letečem oddelku tržaške kvesture vsa zbegana zglasila ne ka prikupna gospa iz Švice ter ogorčeno hitela pripovedovati, kako jo je neki priložnostni znanec, Al-žirec po rodu, okradel. Ko ga je tistega usodnega večera povabilo v svojo sobo v nekem mestnem hotelu, ji je nehvaležnež v zameno za denih stvari, skoraj vse njeno sedanje premoženje, je dejala razburjena gospa, 45-letna Lea Weber por. Ganguin, znaša 70.000 lir. Razen Alžirca, je še dodala, ni bilo pri njej liste dni nikogar drugega. Agenta letečega oddelka so takoj povezali dogodek s turistom, ki se je nekaj dni prej zglasil na kvesturi brez cvenka v žepu. Včeraj so ga po daljšem iskanju končno odkrili v eni izmed mestnih ulic ter ugotovili, da je imel pri sebi nič manj kot 56.000 lir. Kako je prišel revni turist v neka.) dneh do tako velike vsote denarja, je bilo na dlani in tudi njemu samemu se :e zdelo odveč, da bi skušal zanikati krivdo. Sedaj pričakuje le to, kako se bo o tem izreklo tržaško sodišče. to je vozilo pognal, pri tem pa jo 1 Francesco Palumbo in trgovka Maria je povlekel za sabo. Ko se je po nekaj metrih vožnje zavedel hude nesreče je bito že prepozno — nesrečna Di Bello je medtem zado-bila hude poškodbe. Na kraj nesreče so kmalu nato prispeli agenti prometne policije, ki\ so uredili vse zadevne formalnosti. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0 30) Alla Bas ulica, Ul. S Giusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Rava sim, Trg Libertž 6. Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43, PODPISANA izjavljam, da ne priznam in da ne bom priznala morebitnih dolgov svojega moža Dušana Butoma. Tea Berger por. Bufon, Trst, Via Livaldi 6 Tečaj za popravne izpite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu Kakor že več let pripravlja Slovenski dijaški dom v Trstu tudi letos tečaj za popravne izpite, ki bo od 1. do 31. avgusta. Ti tečaji so bolid vsako leto zelo učinkoviti in uspešni zlasti še zato, ker učijo v njem resni in strokovno izobražena ljudje. Kdor je pokazal na tečaju le malo dobre volje m vztrajnosti pri delu in učenju, je tudi na popravnih izpitih izdelal in, če je vsako leto izdelalo od vpisanih tečajnikov nad devetdeset odstotkov, je to več kot zadosten dokaz o učinkovitosti in u-spešmosti tečaja. Vpisovanje v tečaj se začenja in se vanj lahko vpišejo vsi dijaki in cLjaldnje slovenskih nižjih in višjih srednjih šol, ki so na kon- Corazza, finančni stražnik Pasquale Gemma in gospodinja Liliana Del ben, pek Gino Mergagliotti in trg. pomočnica W»lma Carli, pomorski kapitan Claudio Granata in gospodinja Giuseppina Russo, zastopnik Vin-cenzo Ierussi in učiteljica Giolena Bislanl, uradnik Francesco Simona-ti in uradnica Maria Cristlna Cacclot-toli, strojnik Gino Depase in zastopnica Luciana Sparatore, cvetličar Claudio Iles in frizerka Marlena Fa-bris, pristaniški delavec Dušan Podreka (n gospodinja Iolanda Pudine, barlst Dino Bray in frizerka Anita Cattunar, trg. pomočnik Paolo Ruz-zier in uradnica Marisa Fragiacomo, učitelj Claudio Maria Paccorini In učiteljica Anna Maria Maestrutti, e-lektromehanik Fulvlo Ricci in trg. pomočnica Margherita Basolo, bolničar Sergio Viola in uradnica Liana Cavlni, delavec Gaetano Marsiglia -n gospodinja Anna Maria Brunetti, tek- LOTERIJA 21. TRŽAŠKI VZORČNI VELESEJEM 15.-29. JUNIJA 1969 N ati 30 držav razstavlja svojo najboljšo proizvodnjo — Bogat prikaz proizvodov in novosti za delavnice, urade, dom in za vsakršno aktivnost in potrebe podjetja kakor tudi za potrebe vsakdanjega življenja. Razstave, srečanja in specifične manifestacije za sektor lesa in lesnih izdelkov, pohištva in kave. Razstava marmorja iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Prireditve in razne privlačnosti. Dnevno žrebanje nagrad za avtomobil «FIAT 500». obiskovalce in zaključno žrebanje za URARNA ZLATARNA LA UReNTI TRST - Largo Santorio 4 — Tel .723240 Pestra izbira najboljših ur šm-carskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti - Poseben popust. stilni delavec Bruno Čeme in tek-stilka Liliana Barzelogna, uradnik Benito Poli in gospodinja Valnea To-solin, uradnik Vncenzo Ollvleri in uradnica Ida Dl Dato, mehanik Lu-ciano Stivanin in gospodinja Marghe. rita Uderzo, uradnik Stello Marchl in obrtnlca Sere n a Fichera, univ. študent Giorgio Carlovatt' in uradnica Glgliola Lussl, Hnotipist Luigi Llggleri in gospodinja Graziella Švara, agent JV Antonio Orologlo in bolničarka Vanda Legovlni, mizar Stelio Frani In šivilja Renata Mlrrl, delavec Dino Scherlioh In delavka Diana Llgovioh, karoserist Mario Zerial in trg. pomočnica Rlna Radin, natakar Loris Tecchiatl in šivilja Anna Maria Copacin, električar Aldo Defranceschl-Clpollone in uradnica Gianna Contento, uradnik Franco Scialpi In uradnica Maria Isatoel-la Santagati, karabinjer Giuseppe Manca In trg, pomočnica Maria Gra-zla Moretto, uradnik Giorgio Marti-nis ln študentka Helena Malic, po morski kapitan Ltvio Sad6 |n gospodinja Adriana Glacconl, tiskar Mario Osvaldella in gospodinja Elena Ten dich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure) Al Uoyd. Ul. Orologlo 6. Ul. Plaz 2. Alla Salute, Ul. GluFa 1. Picclola, Ul. Oriani 2. Vernari, Trg Valmau-ra 11, BARI 34 10 45 39 31 CAGLIAR1 84 53 51 30 65 FIRENCE 76 80 47 67 9 GENOVA 54 4 25 59 65 MILAN 29 60 77 61 84 NEAPELJ 6 37 11 66 18 PALERMO 15 36 29 19 69 RIM I 4 48 78 28 TURIN 85 29 31 63 26 BENETKE 22 48 15 82 47 ENALOTTO X 2 2 X 1 1 1 1 2 I X 1 Dvanajstice prejmejo po 8.095.500 Ur; enajstice po 213.000 lir in de- setice po 18.500 Ur. Nazionale 15.30 «Uno sporco imbro-glio». Susan George, Stanley Mann. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14, letom. Grattacielo 16.00 «Una sera ... un treno«. Anouk Atmee, Yves Mon-tand. Technicolor. Fenice 15.30 «Un professore fra le nuvole«. Walt Disney. Eden 15.30 «Per te nuda mi vendo 1’anima«. E. Remberg, H. Fritz. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «Non tirate il diavo-lo per la coda». Yves Montand, Maria Schell. Technicolor. Prepo vedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «La stella del sud«. U. An-drevvs, S Segal, O. VVelles. Technicolor. Filodrammatico 15j00 «Le meraviglio-se favole di Andersen«. Technicolor. Alabarda 14.30 «1 giovani lupi«. H. Politoff. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Aurora 15.00 «Sette per sette«. Gasto-ne Moschin, Raimondo Vianello. — Technicolor. Cristallo 15.00 «L’urlo dei giganti«. Jack Palance Technicolor. Capitol 16.00 «La scuola della vio-lenza«. Sidney Poitier. Susy Ken-dali Technicolor Impero 15.00 «Non alzare il ponte, abbassa 11 fume» Jerry Lewis. Technicolor Vittorio Veneto 14.45 «11 castetlo di carte«. G. Pappard, I. Stevens, O. VVelles. Technicolor. Astra 16.00 «1 due pompieri«. Fran-chi in Ingrassia. Ideale 14.30 «Uno di piu alFinfemo«. G. Hilton, C. Lange, P. Stevens. Abbazia 14.30 «Indov!na chi viene a merenda«. Franchi 'n Ingrassia. Technicolor. Šolske vesti KINO «|RIS» PROSEK danes ob 16. uri Cinemascope barvni avanturistični film: iMPICCALO PIU IN ALTO Igrajo: C. Eastwood, I. Ste-vens. P, Hingle. KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri Cinemascope barvni dramatični film: LE GRANDI VACANZE Naše čitatelje opozarjamo na reportažo o Rižarni, ki bo danes ob 15. uri v oddaji Radia Koper «Naši kraji in ljudje». Razstave in zaključne prireditve na šolah v območju didaktičnega ravnateljstva Opčine bodo po naslednjem razporedu: Opčine: razstava 22.6. od 9.-19. ure, 23.6. od 9.-13, prireditev 15.6. ob 17. uri. Bazovica: razstava 22.6. od 9. do 20. ure. Prosek: razstava 22.6. od 9.-12. in od 15.-20, prireditev 22.6. ob 17. uri. Repentabor: razstava 15.6. od 9. do 19. ure, prireditev 15.6 ob 16. Sv. Križ: razstava 22.6. od 9. do 21. ure. Trebče: razstava 22.6. od 9.-12. in 15.-20. ure. Osnovna šola pri Sv. Ivanu vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bc danes, 15. t.m. ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv Ivanu. Slovenska osnovna šola v Ricmanjih vl.iudno vab' starše in prijatelje mla. dine na ogled razstave dekliških in deških ročnih del. ki bo v šolskih prostorih danes. 15. t.m. Državna srednja šola Srečko Kosovel na Opčinah priredi ob koncu šolskega leta razstavo pismenih, grafičnih m drugih izdelkov učencev. Razstava bo odprta danes in jutri. Osnovna šola na Repentanru prt-r-dl zaključno šolsko prireditev danes, 15. t.m. ob 16. uri v šolskih prostorih. Razstava bo odprta danes. Slovenska osnovna šola v Skednju vabi na razstavo ročnih del in risb, ki bo danes, 15 junija od 9. do 12 in od 17. do 20. ure ter v ponedeljek, 16. junija od 9 do 12. ure. osnovna soia na Opčinah vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 15. t.m. v Finžgarjevem domu. Pričetek ob 17 uri Učiteljstvo ln učenci osnovnih šol nabrežinskega ravnateljstva vljudno vabijo starše m ljubitelje mladine na ogled razstav šolskih izdelkov, ki bo. do danes, 15. junija v Nabrežni, Cerovljah, Zgoniku in Saležu od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Učenci ln učenke ricmanjske osnovne šole bodo razstavili ročna dela v šolskih prostorih danes, 15. t.m. Razstava bo odprta od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Vljudno vabljen'. Razstave Prosvetno društvo (Slovenec« iz Boišta priredi' v fiedeljo, 6. julija izlet v bolnišnico Franja in Tolminska korita Vpisujeta vaška zastop Dr. JUST GRUDEN zdravnik v Nabrežini ordinira za dobo legalne ure: V Nabrežini vsak dan in sicer v ponedeljek in petek od 14 do 15. ure, v torek, sredo, četrtek in soboto od 15.30 do 16.30 Za občino Zgonik samo v ponedeljek in petek ob običajni uri. si;boii,i:x VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATER1A1 n-st Ul Mazzini 63 Tel 7:43-361 Prijatelje id znance naprošamo da nas obiščejo V umetnostni galeriji «Hussoa in v galeriji aRossoni« na Korzu Italija 9 razstavlja do 20. t.m. slikar Gio-vann’ Babuder. Ze uveljavljeni kra jinar in oblikovalec našega Krasa tokrat razstavlja novo in pestro serijo eksponatov s pretežno kraško motiviko V prostorih italijansko - ameriške, ga združenja v Ul. Galatti 1 bo od 16. do 22. t.m. razstavljal tržaški slikar in kipar Emilio Primossi. Razstavil bo 35 novejših slik v olju v glavnem pejsažev, tihožitij in nekaj portretov ter 4 skulpture figurativnega značaja, ki so že bile deležne pohval kritik in občinstva. Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 16. t.m. ob 18. uri. Ob delavnikih bo razstava odprta od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure V prostorih Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu je odprta osebna razstava zagreb škega slikarja Eda Murtiča. Razstava bo do 29. t.m. V galeriji «La Lanterna« v Ul. S Nicclo 6/a je od 14. junija do 4. julija razstava del beneškega slikarja Maria Baldana. V prostorih Delavske zbornice C1SL n? Trgu Papa Giovanni XXIII. je odprta II. kolektivna sindikalna razstava v stalni umetnostni dvorani «Cesare Soflanopulo«. Razstavljajo člani deželnega sindikata likovne u-metnosti CISL. Razstava bo odprta danes ves dan, nato pa ob delavni kih od 18. do 20. ure. ŠAGRA v Boljuncu V okviru PD «F. Prešeren« priredi mladina iz Boljunca tradicionalno ŠAGRO NA JAM z naslednjim sporedom: Nedelja, 22.6. ob 17.30 — sprevod narodnih noš in godbe na pihala z ®re' ga od Gorice Na jamo; ob 18.30 — nastop folklorne skupine Breg. Sledile bodo nato razne tekme (v vreči, v plesu in P°" dobno); od 20.30 dalje ples. — IP® ansambel «Kras». Ponedeljek, 23. 6. od 20.30 dalje ples. Poskrbljeno bo z bogato za_ toženim kioskom s pršutom kranjskimi in dunajskimi I®1' basami, čevapčiči itd. Vljudno vabljeni! Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Sosiča z Opčin daruje Tereza Danil* Skr«- jvon-d £. udi ujc ~ . vaj 2000 lir za spomenik padlim P tizanom na Opčinah. Namesto c ja na grob pok. Danila Sosiča z čin daruje družina Purič 3000 za Dijaško matico. V počastitev v mina pok. Danila Sosiča daruje <* žina Prelec 2000 lir za spomen-k P lim partizanom na Opčinah. V počastitev spomina pok. J^L, Kreševiča daruje družina Kodrič ^ lir za Glasbeno matico. _t0. V počastitev spomina pok. 0 kar.ia Rutarja daruie Zora Ivanc 5000 lir za Dijaško matico. e V počastitev spomina P°k »n lir Mahnič daruje Mira Suman 2000 za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. piIL Mahnič darujejo Dorka, Pavla Pina 6000 lir /a Diiaško matico. V spomin pok. Josio'ne II'aš d«r ' ieta družini Modriia in Cebulec 3lv lir za Glasbeno matico. ,jia V počastitev spomina pok. Martinuzzija daruieio: družina kovič 2000 lir, AneH Zerial 10™ in Anica Zerial icoo lir za prosv no društvo «Skeden.j». + 13 t.m. nas je za vedno zapu8^ Romeo Bernetič pokoja Pogreb nepozabnega bo danes, v nedeljo, 15. t. m-9. uri iz glavne bolnišnice. Žalostno vest naznanjajo otroci in drugo sorodstvo. žen*' ki ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vseTT1' so spremili k zadnjemu poc®* dragega moža Matija Piščanca in Enaka zahvala č. g. župni®1 vsem darovalcem cvetja. ŽALUJOČA ŽENA OI*1* Konkonel, 15. junija 1969. V ZGONIKU, 15. IN 16. JUNIJA RA IS TA V A in pokušnja domačih vin DANES, 15. junija od 9. do 24.: Odprta razstava ob 9.00: Tekmovanje v bližanju ob 16.00: Tekmovanje v ruskem kegljanju ob 17.00: Koncert proseške godbe na pihala ob 20.00: Tombola z dobitki v višini 100.000 lir od 20. do 24.: Brezplačen ples na prostem Ponedeljek, 16. junija od 17, do 24.: Odprta razstava od 20 do 24.: Brezplačen ples na prostem V soboto ln nedeljo bo igral ansambel «K R A S» V ponedeljek bo igral ansambel «S L A K» iz Ljubljane PRISRČNO VABLJENI Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi oče in ded ANTON ŠKAMPERLE Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 11. uri & glavne bolnišnice na tržaško pokopališče. Žalujoči sinovi, hčerke, neveste, zet, vnuki ter drugo sorodstvo Trst - Koper - Chicago, 15. junija 1969. ZA ZDRAVJE IN VITALNOST ZA DOBKO POČUTJE PRIRODNA MINERALNA VODA EKSKLUZIVNA ZALOGA VEL0X r RIEST E Via Rismondo 9 Tel. 761-884 Po dolgi ln mučni bolezni nas je za vedno zapustil h*5 dragi BOŽIC TENCE Pogreb bo v ponedeljek ob 18. url iz hiše žalosti v Sv-Križu na domače pokopališče. Žalujoči žena ter bratje in sestra z družinah1* Sv. Križ, 15. junija 1969. ZAHVALA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustv0" Prisrčno _ _______________ vali ob izgubi našega dragega STANISLAVA MINGOTA Posebna zahvala darovalcem cvetja, g. župniku ter vsem. ki so ga spremdli na zadnji poti. Boljunec. družini Žerjal in Mingot s sorodniki. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnji Potl šo drago ženo, mamo, no no in pranono TONČKO ŠAJINO por. MARC Posebna zahvala č. g župniku, darovalcem cvetja ter vs«m. ki so počastili njen spomin. DRUŽINA MARC Bazovica - Trst . Podgrad, 15. Junija 1969. PREDA VANJE ČASNIKARJA S. ŠTOKE V KROŽKU P. TOMAŽJČ» Popravki deželnega urbanističnega odbora k tržaškemu občinskemu regulacijskemu načrtu Predavatelj je orisal značilnosti in pomen regulacijskega načrta, zlasti v pogledu gradbenih določil in omejitev, v zgornji mestni okolici načrta iz leta 1962, ki ga je sestavila občinska uprava z večino sredinsko - desničarskih strank. Ta neutemeljena predvidevanja je zavrnila tudi deželna uprava, ki je ugotovila, da sedaj ni pogojev za tako optimističen demografski razvoj prebivalstva Trsta, kar ni mogoče utemeljiti niti s predvideva njem morebitne bodoče industrializacije novih področij, saj je občinska uprava sama zavrnila predlog gospodarskih krogov za določitev industrijskega področja na Krasu med opensko in proseško železniško postajo na površini dveh milijonov kv. m. Po drugi strani pa je znano, je ugotovil predavatelj, da je naravni prirastek prebivalstva že dolgo let negativen in da je skromno povečanje števila pre bivalstva v vseh povojnih letih le rezultat naselitve istrskih beguncev in priseljencev iz drugih italijanskih pokrajin. Vse to je v glavnem ugotovila tudi deželna uprava, je dejal Štoka, ki je s svojimi popravki utesnila oteeg gradbenih področij v mestu in spodnji in v zgornji oko- V krožku za družbene in politične vede TRSTA za KOPER — PORTOROŽ — UMAG — POREČ — ROVINJ — PULJ — MALI LOŠINJ — SILBO prihod v Z A D A R ob 23. uri ZVEZA ZA SPLIT, HVAR, KORCUDO, DUBROVNIK l URO IN 30 MINUT PO PRIHODU V ZADAR ODHODI IZ TRSTA: ponedeljek — sreda — petek ob 9. uri PRIHODI V TRST: nedelja — torek — četrtek ob 20JO INFORMACIJE: ZA VSA POTOVANJA Z LADJAMI JADROLINIJE pri «AGEMAR» — Piazza Duca degli Abruzzl 1 TRST — TEL. 37613 A NEDEUA, 15. JUNIJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 10.00 Godalni orkester; 10.30 Otvoritev tržaškega velesejma; 10.50 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 A. Campa-nile: »Pokojni Pieroo; 17.10 Plošča za poletje; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Operetne melodije; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Pratika; 21.00 Plošče; 22.00 Šport. TRST 11.00 Skladbe za godala; 11.25 Tržaške popevke; 12.15 Športni pregled; 14.00 El Campanon. KOPER 8.30, 12.30, 15.30, 20.15 Poročila; 8.10 Jutranja glasba; 9.00 Prenos RL; 10.10 Zabavni zvoki; 10.30 Svet pod Socerbom; 10.45 Orkester Hunter; 11.00 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Uspeli motivi; 12.10, 13.45 in 16.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.20 Znane popevke; 15.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.00 Prenos RL; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Orkester Cugat; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Športna nedelja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja, 10.30 Otvoritev tržaškega velesejma; 10.50 Glasbeni kvizi; 11.45 Roditeljski krožek; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Program z Morandijem; 15.10 Pisan spored: 16.10 Popoldne z Mino; 17.30 Plošča za poletje; 18.00 Simf. koncert; 19.20 Skladbe za godala; 20.20 Glasbeni variete: 21.25 Koncert tržaškega tria; 22.20 Zbori z vsega sveta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19 30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.15 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.30 Teden aktualnosti; 15.03 Glasbeni dnevnik; 16.10 Preizkušajo se diletanti; 17.30 Glasba in šport; 18.45 Športni prenos; 18.50 in 20.00 Glasbeno-govorni spored; 20.45 Sopranistka B. Scacciati in tenorist F. Merli; 21.30 Ital. maske; Harlekin; 22.45 Francoske nove plošče. III. PROGRAM 10.00 Mozart, Beethoven in Strauss; 12.20 Komorna glasba; 13.00 Beethoven, Hummel in We-ber; 13.55 Tržaška folklora; 14.00 Simf. orkester; 15.30 V. Alfieri: «Mirra*: 17.30 Sličice iz Francije; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Sto let romana « Vojna in mir*; 21.00 Plebe-Di Martino: «Ipotesi strutturale». FILODIFUZIJA 8.00 Sibelius in Tavella; 9.15 Polifonija; 11.00 Balakirev, Arenski in Musorgski; 12.00 Sopranistki G. Pederzini in F. Cossotto; 12.30 Plošče. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.30 Inform. oddaja; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 F. Puntar: «Ka-ko se je teta Mica odvadila sovražiti krave*; 9.46 Skladbe za najmlajše; 10.05 Koncert; 11.05 Še pomnite, tovariši...: Jevšnik-Lvov: Prehod čez Savo — L. Kodre; Zdaj bi bil star 38 let — L. Jurančič: šmarješka pionirska četa; 11.50 Naši poslušalci čestitajo; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Novi ansambli domačih viž; 14.40 Ne-delska reportaža; 15.05 Zabavne melodije; 16.05 Zabavna glasba; 16.30 M. Marinc: Oče in sin; 17.00 «Po domače*: 18.05 Športno popoldne; 20.15 Ansambel Mihe Dovžana; 21.00 «V nedeljo zvečer*; 23.15 Veliki orkestri; 24.05 E. Rotterdamski :Hvalnica norosti; 24.15 Godala v noči. ITAL TELEVIZIJA 11.00 Nabožna oddaja; 12.00 Prvi koncili; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.35 Avtomobilske dirke; 17.00 Spored za najmlajše, 18.00 «Che domenica, ma...»; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 B. Hecht in Ch. Mac Arthur; «In prima pagina*; 22.45 Športna nedelja. II KANAL 17.00 Športno popoldne; 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci; 22.30 Dva poljska filma. PONEDELJEK, 16. JUNIJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Pacchiori; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zborovsko petje; 18.45 Orkester; 19.00 Priljubljene melodije; 20.00 športna tribuna; 20.35 Fansi; 21.25 Romantične melodije; 22.00 Basist Jože Stabej; 22.25 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.45 Drobci iz folklore; 14.05 Jazz. KOPER 7.30, 8.30, 14.30, 15.30, 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Polke in valčki; 10.45 Uspeli motivi; 11.00 Otroški kotiček; 11.45 Znani pevci; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Pesmi; 14.35 Danes pojo; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 16.30 Iz operetnega sveta; 17.40 Priletna glasba; 18.00 Od opere do opere; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Sekstet; 23.10 Motivi za vsakogar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.10 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe; 11.30 Tenorist C. Bergonzi; 12.05 Kontrapunkt; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 15 45 Glasbena mavrica; 16.30 Modeme melodije; 17.05 Program za mladino; 18.55 Kftl-turne aktualnosti; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Izbrane pesmi; 11.10 Franckove skladbe; 11.50 Bobby Solo in An-narita Špinači; 13.00 Športni pregled; 14.00 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.30 Znanstvena oddaja; 17.10 Popoldanski spored; 18 20 Poljudna encildopedija; 20.00 Glasba po željah; 22.10 Kvizi narobe; 22.30 Angleške plošče. III. PROGRAM 10.00 Beethoven in Prokofjev; 10.45 Dvorakova Simfonija štev. 4; 11.25 Od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba: 12.35 R. Vlad: Variacije; 14.00 Pianist A. Watts; 15.30 Rossinijeva opera «L’occasione fa il ladro»; 16.25 Komorna glasba; 17.20 Francoščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.15 J. Saunders: «La pros-sima volta cantero per te*. FILODIFUZIJA 10.10 Villanueva, trije valčki; 10.20 Mozartove sonate za violino in klavir; 11.00 Weber, Viotti in Beethoven; 12.10 Londonski simfonični orkester. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Informativna oddaja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.20 Paleta zvokov; 10.45 Iz mladinskega glasbenega arhiva; 11.15 Pri vas doma; 13.10 J. Massenet: Le Gid; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalni orkestri; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Lepe melodije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Glasbeni in-termezzo; 16 40 Zbor koroških Slovencev; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Iz Verdijevega «Trubadur-ja»; 19.15 «Signali»; 19.35 Lahka glasba; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Škoberne; 21.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.30 Minute z godali; 23.15 Za ljubitelje jazza; 24.05 Literarni nokturno — A. Gradnik: De pro-fundis; 24.15 Lahko noč z velikimi orkestri zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 13.00 Tretja doba; 13.30 Dnevnik; 17.00 Giocagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Literarna oddaja; 19.15 Uvod v kemijo; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Gospodarska panorama; 22.15 Simfonični koncert, . prenos iz dunajske O-pere. JUG. TELEVIZIJA OD 15. DO 21.-VI.-1969 NEDELJA, 15. junija 21.00, 23.05 Poročila; 10.25 Po domače; 10.30 Kmetijski razgledi; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.50 Kmečka ohcet — posnetek; 12.25 Otroška matineja; 12 50 TV kažipot; 13.05 Nogomet BrazilijarAn-glija; 14.30 Kolesarska dirka Alpe-Adria; 14.45 Nogomet Zagreb-Sa-rajevo — prenos; 16.30 Šah; 17.00 Prenos športnega dogodka; 19.00 Med jastrebi — film; 20.45 Cikcak; 21.35 Humoristična oddaja; 22.20 Videofon; 22.35 Športni pregled. PONEDELJEK, 16. junija 21.00, 23.30 Poročila; 18.30 Vidmarjev šahovski memorial; 18.45 'iktak: Mala Lupinica; 19.00 Po Ho veni ji; 19.25 Samoupravna de-itev dela; 19.50 človek, ne jezi e — zabavna oddaja; 20.20 Ljud-e in poklici: Natakar; 21.35 R. Marinkovič: Maestrova smrt; 13.00 Glasbena oddaja; 23.35 En 'rancais. TOREK, 17. junija 21.00, 23.00 Poročila; 18.50 Risanka; 19.00 Oddaja za otroke; 19.20 Obrežje; 19.40 Torkov večer; J0.05 Od zore do mraka; 20.35 Intervju s slikarjem Hartungom; 20.50 Cikcak; 21.35 Ne dotikaj se denarja — film; 23.05 Ples skozi svet. SREDA. 18. junija 21.00, 23.30 Poročila; 18.45 Dvajset slavnih; 19.30 En frangais; 19 45 Velika pustolovščina — film; 20.15 O materialnem položaju slov. študentov; 20.45 TV prospekt; 21.35 Th. Wilder: Francoske kraljice; 22.05 Obiščite z nami Miin-chen; 23.00 Dokumentarni film »Neoplante*. ČETRTEK, 19. junija 21.00, 23.10 Poročila: 18.45 Oton Župančič — Uganke; 19.00 Risanka; 19.15 Po Sloveniji; 19.45 Filmski spored; 20.45 Cikcak; 21.35 A. Marodič: Tatjana; 22.20 Kulturne diagonale; 23.05 Vidmarjev šahovski memorial; 23.20 Wojeck — film. PETEK, 20. junija 21.00, 24.20 Poročila; 18.50 Nenavadne dogodivščine Marka Pie-gusa — film; 19.15 M. Kozina: Padlim, Bela krajina; 20.00 Kam in kako investirati; 20.45 Za boljši jezil«; 20.50 Cikcak; 21.35 Jajce in jaz — film; 23.15 Koračnice in popevke. SOBOTA, 21. junija 21.00, 24.20 Poročila; 16.30 Konj ske dirke — prenos; 18.45 Narodna glasba; 19.15 Mladinska igra; 20.15 Jugoslovanska revolucija — film; 20.45 Cikcak: 21.35 Z modo po glasbi; 22.25 Rezervirano za smeh; 22.40 Orion — film; 23 40 Vidmarjev šahovski memorial; 24.00 TV kažipot. ZOPET GROŽNJA Z ZAPORO TOVARNE Trije sindikati bodo jutri nadaljevali stavko v SAFOG in Nuova S. Giorgio Interpelacija deželni upravi glede zapore obrata Nuova S. Giorgio ■ Posvet mestne sekcije KD Pokrajinska tajništva treh kovinarskih sindikatov pri CGIL, CISL in UIL so sprejele sklep, da bodo nadaljevali s skupno sindikalno akcijo v tovarnah SAFOG in Nuova S Giorgio v Gorici, dokler ne bodo dosegli konkretnega rezultata v naslednjih zahtevah: povišanje plač, ureditev akordnega dela in zaslužka, vprašanje delegatov po oddelkih, zborovanja v tovarnah, delovni pogoji in jamstvo zaposlitve v tovarni Nuova S. Giorgio. Za dosego teh osnovnih ciljev so proglasili ponovno stavko delavcev za štiri ure Jutri, v ponedeljek; prva izmena bo stavkala od 7. do 9. ure in od 9.30 do 11.30; dnevni delavci od 9.30 do 11.30 in od 14. do 16. ure; nočna izmena bo stavkala zadnje štiri ure. Jutri ob 9.30 bo na trgu pred tovarno zborovanje treh sindikalnih organizacij. Omenimo naj, da je zadnja stavka uspela skoro 100 - odstotno in da so se je udeležili tokrat tudi uradniki. Komunistična deželna svetovalca Bergomas in Zorzenon sta glede položaja v podjetju Nuova S. Giorgio poslala predsedniku deželne u-prave Ribezziju pismo, v katerem vprašujeta za vzroke krize v tem podjetju in kaj namerava deželna uprava ukreniti, da bi preprečila premestitev delavcev, odnosno njihov prenos v dopolnjlno blagajno v zvezi z nameravanim skrčenjem proizvodnje v tej tovarni odnosno njeno zatvoritvijo. Tudi mestni odbor KD v Gorici je te dni proučeval na svojem sedežu v Ul. Angiolina pojožaj teh dveh podjetij, ki sta vključeni v državna podjetja IRI. Pri tem so na osnovi zbranih podatkov ugotovili, da je položaj v podjetju SA FOG zadovoljiv ter da bi morali po izgledih v deželnem merilu okrepiti in povečati sodelovanje goriške livarne s tržiško ladjedelnico in s tovarno Grandi Motori v Trstu, kadar bo začela delovati. Kar pa se tovarne Nuova S. Giorgio tiče, je položaj te goriške tovarne zelo kritičen. Zainteresirali so državni svet stranke, ki se bo sestal prihodnji teden, da bi se dogovorili za ustrezne ukrepe na merodajnih mestih za rešitev gospodarskih koristi in tehničnih dobrin Gorice, ki so v tej tovarni ogroženi. Danes bo v Sovodnjah šolska prireditev Učitelja in učenci osnovne šole v Sovodnjah pripravljajo zaključno šolsko prireditev, ki jo bodo imeli na šolskem dvorišču danes ob 17. uri. Na sporedu so petje, rectaioije in krajši prizori, ki jih bodo podali otroci iz Sovodenj in morda bodo sodelovali časno bodo v šolskih prostorih u-redili tudi razstavo ročnih del in risb, s katerimi bodo učenci pokazali, kaj so se naučili med letom. Na prireditev vabijo starše in vse prijatelje mladine iz sovodenj-ske občine, pa tudi izven nje. V primeru slabega vremena bo prireditev odpadla. S seje občinskega odbora v Gorici Na svoji drugi tedenski seji pretekli petek zvečer je občinski odbor v Gorici nadaljeval s proučevanjem organika za občinske usluž- bence, ki ga bodo morali še tekom tega meseca predložiti v razpravo občinskemu svetu. Z razpravo bodo nadaljevali na prihodnji seji, ki bo jutri zvečer. Obenem so odo brili tudi nekaj ukrepov upravnega značaja. Zaprta cesta pri Šlovrencu Vse, ki se poslužujejo ceste šlo-vrenc - Mariano obveščamo, da je pokrajinski predsednik izdal odlok s katerim zapira del te ceste, ki vozi skozi Šlovrenc (San Lorenzo Isontino) v dneh od 16. do 20. junija, ker bodo v teh dneh podirali nekatere stare stavbe ob tej cesti. PRED ŠTEVILNIM OBČINSTVOM V GORICI Gojenci glasbene šole pokazali kaj se se med letom naučili Ravnatelj dr. Demšar je poudaril potrebo in važnost glasbene vzgoje . Priznanje profesorjem in gojencem Gojenci šole Glasbene matice v Gorici so imeli pretekli četrtek v prostorih kluba «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 svojo zaključno produkcijo, na kateri so sterilnim staršem in prijateljem, ki so do kraja napolnili dvoranico, pokazali, kaj so se med letom naučili. Prisoten je bil tudi ravnatelj Glasbene matice iz Trsta dr Gojmir Demšar, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne ter z veseljem ugotovil, da so se v res lepem številu odzvali vabilu šole in prišli na zaključno produkcijo. Nato je govoril o važnem kulturnem poslanstvu, ki ga ima šola Glasbene ma/tice tuda na Goriškem. S tem v zvezi je navedel nekaj zani- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM MARKOM VVALTRITSCHEM Na prireditvah kluba S. Gregorčič je bilo nad 1400 obiskovalcev Klub je v tej sezoni imel 21 večerov - Predavanja so zavzemala najrazličnejša področja kulture m umetnosti Pred dvema tednoma so s predavanjem dr. Franceta Bernika iz Ljubljane zaključili letošnjo sezono v goriškem klubu «Simon Gregorčič*. Da bi nekako povzeli letošnje delovanje tega goriškega kluba, smo se obrnili do njegovega predsednika Marka IValtritsctia, ki ga že šest let vodi. Puščamo besedo predsedniku kluba. «Klub «Simon Gregorčič* je nastal leta 1951 kot ldub naprednih srednješolcev in akademikov. Deloval je v tej obliki več let, v rijem se je zbiralo preko sto akademikov, dijakov in tudi takih mladili ljudi, ki so marali iz osebnih razlogov opustiti šolanje. Klub je takrat prirejal interna predavanja, literarne večere, plese, izlete, imel je folklorno in dramsko skupino. Po večletnih uspehih je klubsko delovanje zamrlo in šele po dolgem molku so se spet znašli nekateri bivši vodilni člani, tokrat že odrasli, ki so obnovili, seveda v drugačni obliki in pogojih, delovanje kluba. Naziv se je spremenil, ime pa je ostalo po našem goriškem slavčku Simonu Gregorčiču. Pred šestimi leti smo pričeli ponovno z delom, ker smo čutili potrebo po kulturnem udejstvovanju. Zlasti smo čutili pomanjkanje vezi na eni strani s tržaškimi Slovenci, na drugi pa z razvijajočo se kulturo v matični domovini. Zaradi tega smo se odločili za morda bolj enostavno, prav zato pa bolj zahtevno oblita) delovanja: prireja- tudi otroci iz rupenske šole Isto- ........................»»lil..........m...IIIII1I1III1.... ARETACIJA NA GORIŠKEM GRADU Prijatelja tujih avtov so spravili v zapore Mladoletnega tatu so spomladi izpustili iz zapora zaradi dobrega obnašanja, a nadaljeval je s tatvinami Po kratkem uživanju svobode da tke na knjižici in je namesto bo 20 letni Umberto Covacich bi- Marieve slike nalepil svo.o. - V zaporu bo mladenič imel do- volj časa za razmišljanje o avtomobilih. vajoč v Ul. Sv. Mihaela 259 (Štan-drežci naj se kar pomirijo: ne gre za njihovega sovaščana, marveč za priseljenca iz ljudskih hiš na koncu vasi!) spet dolgo časa bival za rešetkami. Policija ve, kje dobiti svoje ptičke, saj so ga včeraj popoldne kmalu potem ko je državni prokurator izdal nalogo za aretacijo, našli v gostišču « Lanterna d ’ Oro » na Gradu. Od tam v goriški zapor je pot kratka. Zakaj so ga aretirali? Letos februarja so ga policisti presenetili, ko je vozil ukraden avto. Na zaslišanju je priznal več manjših tatvin in vlomov v avtomobile. V modo je prišlo krasti z avtomobilov radioaparate, gramofone, fotoaparate, oblačila. Zaprli so ga po nalogi« sodnika, Kateremu pa se je fant smilil. V zaporu se je dobro obnašal in upoštevajoč mladost, ga jfe dal izpustiti na svobodo. Fant je to olajšavo napačno razumel in ubral spet staro pot. Klinec aprila so ga obtožili proda, e ukradenega gramofona, ki ga , e mladoletni C. A. iz Gorice ukrad ;1 iz avta Massima Magnaca v Ul. Manzoni. Uradi kvesture so postali za Qo-vaoicha očividno domači, saj se jje konec maja sam javil na letečem) oddelku in dejal, da ga je nejki prijatelj po .eri' ici osumil tatvipe v nekem avtomobilu. Službujoči u-radnik mu je svetoval, na4 tega prijatelja naznani zaradi obreko\ a-nja, a je opazil, da iz žepa Oo-vacichevega suknjiča gleda šofer sko dovoljenje. Policist «e vedel, da nima Covacich takega dovoljenja in je zato zahteval naj mu ga pokaže. Izkazalo se je, da je to dovoljenje ukradel v noči na 14. maj iz avtomobila pokrajinskega u-službenca Vittoria Maria v Ul. Ge nerale Papa, da je poneveril po Obvezno cepljenje psov proti pasji steklini Občinski ririmozeiramik za Gorico dr. Egone Tamba je sporočil, da redno poteka cepljenje psov na področju občine. V zadnjih dveh tednih so cepili pse v prostorih mestne klavnice v Kraški ulici v štandrežu. Tudi v nastopnem tednu bodo cepili v klavnica pse iz mestnega središča in sicer od ponedeljka 16. do četrtka 19. t.m. v popoldanskih urah od 17. do 19. ure. Za okoliške kraje LočnAk, Pod-gora, Oslavje, Pevma in St. Maver pa bodo opravili tako cepljenje psov od torka 17. do petka 20. t. m. v dopoldanskih urah. Tudi v Steverjanu. Doberdobu in Sovodnjah naj pohitijo s cepljenjem psov tisti gospodarji, ki lega še niso opravili v določenem roku, ker zapade zadnji rok konec tega meseca. Izleti SPD Izlet na Stol priredi Slovensko planinsko društvo v soboto 21. in nedeljo 22. t.m. Odhod v soboto ob 15. uri, povratek v nedeljo zvečer. Vpisovanje in pojasnila v Ul. Ascold 1/1. v Gorici tel. 24-95. Izlet bo z lastnimi sredstvi in so bo prenočevalo v Valvasorjevi koči nad Žirovnico. Družinski avtobusni izlet v Ljub ljano, Kranj, Tržič pa bo SPD organiziralo v nedeljo 29. t.m. Vpi sovanje pri A. Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8 kjer bodo dobili intere setiti vsa podrobna pojasnila. nje predavanj in kulturnih večerov. Slovenska prosvetna zveza je usposobila predavalnico na Verdijevem korzu v isti stavbi, kjer se nahaja prosvetna dvorana. Sprva ni bilo delo lahko, čeprav so bili med predavanja uvrščeni filmski večeri, pri katerih so se ljudje sprostili. Tudi prva predavanja so bila z lažjo vsebino, ker je bilo treba pač privabiti obiskovalce na tako obliko pirosvetno-kultumega dela. Večeri so postali redni, ob sredah, tako da je bilo moč izkoristiti kakega predavatelja iz Ljubljane, ki je nastopal večer prej v Trstu v okviru torkovih večerov Slovenskega kluba. Imeli smo poprečno 25-30 večerov v eni sezoni in sčasoma smo dosegli zelo visoko srednjo število obiskovalcev: osemdeset. Tako visoka številka, visoka tako v primerjavi s sorodnimi predavanji italijanskih krožkov v mestu kot tudi slovenskih klubov v Trstu, je razumljiva iz dejstva, da so bila predava nja kvalitetna tako po vsebini kot po imenih nastopajočih in da je naše društvo pravzaprav edino, ki goji1 to obliko kulturnega dela v Gorici z rednim« večeri. V tej sezoni smo dan za naše večere prenesli na petek in to iz dveh objektivnih razlogov. Filmski klub »Cinefomm* je v prejšnjih letih vrtel filme prav ob sredah im tja so radii zahajali tudi nekateri redni obiskovalci naših predavanj. Ob sredah zvečer predvaja televizija športne tekme in zaradi tega so iz predavanj izostajali vsi tisti, ki so za šport navdušeni. Novi stalni dan se je, po prvih začetnih težavah obnesel. Edino kar ni po godu — in to so razni slovenski časopisi tudi opazili in o tem pisali — je dejstvo, da smo imeli ob nekaterih prilikah v tej sezoni »konkurenco* drugega slovenskega društva v Gorici, ki je predavanja priredilo isti dan in isto uro kot naš klub. Ostali smo presenečeni nad takim početjem, posebno še ker je bil vsem znan redni dan za naša predavanja — petek — in še posebno ker obiskuje naša predavanja kulturno in politično raznovrstna publika. Menim, da Gorica ne zmore dveh kulturnih prireditev isti večer in v prihodnje bo treba paziti, da se take stvari ne ponovijo. Letos smo imeli 21 predavanj in kulturnih večerov, nekatere v okviru širše manifestacije Slovenske prosvetne zveze »Goriška pomlad*. Manjše število naših predavanj v primerjavi s tistim, ki smo ga zabeležili v prejšnjih letih je treba pripisati dejstvu, da smo nekatere petke prepustili slovenskemu pla- ninskemu društvu, ki je v isti dvorani imelo svoja predavanja. Publika je zaradi tega prišla na svoj račun in ni bilo izgubljenih tednov. Sezono smo pričeli na predvečer stoletnice prvega slovenskega tabora na Primorskem, šempaskega tabora in smo na ta večer povabili znanega politika dr. Jožo Vilfana, ki je v nabito polni dvorani (malokdaj je bilo v klubu toliko ljudi) orisal borbo slovenskega naroda v prejšnjem stoletju. Začeli smo z eno stoletnico in zaključili našo sezono prav ko so v štandrežu proslavljali stoletnico ustanovitve tamkajšnje čitalnice. Zaradi tega smo k Bernikovemu predavanju o tržaškem pisatelju Alojzu Rebuli dodali še nastop štaindreškega pevskega zbora »Oton Župančič*, na katerem so mladi štandreški fantje pod vodstvom Franca Lupina dosegli zelo lep uspeh. Vrteli smo Ova filma, imeli predavanje o slikarstvu, razstavo domačega slikarja Andreja Kosiča, dva gledališka večera, večer o mehiški olimpiadi. Priredili smo nekaj potopisnih večerov s predvajanjem diapozitivov in nekaj predavanj zgodovinsko tematiko. Naš rojak France Bevk, ki se je v naši sredi pojavil letos aprila, da bi poča stal deseto obletnico smrti humorista Damira Feigla, je spet priva- bil toliko ljudi, da niso vsi mogli v dvorano. Dr. Vilfan je bil letos dvakrat naš gost: drugič je govoril o Osvobodilni fronti slovenskega naroda, teden prej pa je v naši sredi bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Josip Vidmar, ki je govoril o problemih slovenskega naroda. Ne morem mimo zanimivega predavanja o bodočem razvoju Nove Gorice, ki nam ga je prikazal ekonomist Rudi Šimac, ki je bil na nedavnih občinskih volitvah v sosednji Sloveniji izvoljen za novogoriškega župana. Naj omenim še predavanje ljubljanskega časnikarja Draga Košmrlja, ki nam je jeseni, nekaj mesecev po invaziji, govoril o češkoslovaški tragediji. Zaključim z Župančičevo proslavo, na kateri smo poslušali književnika Mitjo Mejaka ter gledališka igralca Staneta Severja in Borisa Kralja. V letošnji sezoni smo imeli na enaindvajsetih večerih nad 1400 poslušalcev. To je za tako obliko delovanja kot je naše precej, posebno če pomislimo na vsakovrstno današnjo »konkurenco* kot so televizija, kino, in druge oblike današnje družabnosti. Bodoče delo klu ba bo usmerjeno v nadaljevanje naše tradicije, nujno pa postaja dobiti še kako drugo obliko delovanja, ki naj dopolni vrzeli, ki se občutijo v življenju Slovencev v mestu* je zaključil predsednik kluba Waltritsch. mivih podatkov o začetkih njenega delovanja in o postopnem razvoju na Goriškem in Tržaškem; omenil je tudi pokojnega goriškega skladatelja in pevovodjo prof. Emila Komela in važno vlogo, ki jo je imel pri glasbeni vzgoji naše mladine. Priporočal je tistim gojencem, Id že obiskujejo glasbeno šolo in njihovim staršem, naj propagirajo njeno delovanje tudi med svojimi prijatelji in znan. ca, da bi posredovali preko naše šole glasbeno vzgojo svojim otrokom in tako tudi s te strani izpopolnili njihovo kulturo. Nato so začeli z glasbeno produkcijo, pri kateri je nastopilo 16 učencev. Najprej sta podala na klavirju štiriročno Majkaparjevo «Pesem» LAvij Semolič in Jadranka Mozetič; sledil je Rudolf Černič na violino z Russovo «Gavota». Za njim je na klavirju zaigral Marko Cubej Tomčevo ((Zadovoljnost«, škerjačevo «Na vasi« ter Tozonov ((Vrtiljak« in se kar dobro odrezal. Miran Vižintin je na violino zaigral Russov «Ruski ples«; Jadranka Mozetič na klavirju Vanhalov «Prvi stavek iz Sonatine e-dur; Ivo Cotič je na violino podal Corellijev «Lar-go«; na harmoniko je Rihard Mi-zerit zaigral dve narodni ((Zagorski zvonovi« in pa «Moj očka ima konjička dva«. Sledila je pri klavirju Dunja Nanut z Kabalewskega ((Variacije na slovaško narodno pesem«; Vladimir Qualizza je na violino podal Staničevo «Andaotino»; An-namaria Pelicon na klavirju Cle-mentajevo «Sonatina op. 36 c-dur»; Aleš Doktorič je na violino zaigral Barisonovo ((Rusko pesem«, Rojec Marko pa je na harmoniko zaigral dve Avsenikovi ((Igral sem na orglice« in pa ((Stari mlin«. Na klavirju je Graziella Furlani zaigrala Schumanovega »Jezdeca« in Clementijev ((Tretji odstavek iz sonatine c-dur»; Aldo Monti je na kitari podal ((Romanco« od neznanega avtorja; Marko Cotič na violino Čajkovskega «Sanje», zaključil pa je «veteran» šole Ivan Klanjšček, ki je na harmoniki podal ((Beneški karneval«. Vse izvajalce, ld so jih prav dobro pripravili prof. Plesničarjeva, Silvan Križmančič in Aleksander Vodopivec, je občinstvo, ki že zlepa ni bilo tako številno pri po- dobni prireditvi, nagradilo * vahnim ploskanjem. Vsem se J ponovno zahvalil ravnatelj • Demšar in še enkrat poudaril no vzgojno poslanstvo te šole p) zamejskimi Slovenci na GorisK'’1’ in Tržaškem. CORSO. 15.15: «Cimitero seto* croci«, R. Hossein in K. ® cier; barvni film. ' jj VERDI. 15.00: «L’uomo venuto Cremlino«, A. Quinn in L. vier. Ameriški kinemaskop® barvah. , MODERNISSIMO. 14.45: «Cat ne un solo impossibile ajn0Tt ’ O. Georges in R. Van Hooll- , lijanski kinemaskop v barv7'w VITTORIA. 15.00: «Top sensatjonu R. Neri in R. Miti; barvni film, mladini pod lotom prepovedan. .. CENTRALE. 15.15: ((Miltoni c“ scottano«, P. Ustinov in ‘ Smith; ameriški film v barv Tržič AZZURRO. 15.00: «Sartana n°” perdana«, G. Matin in G. R°'an • Barvni film. ^ EXCELSIOR. 15.00: «11 grande lenzio«, J. L. Trintignant. K* maskop v barvah. 0 PRINCIPE. 15.00: «01iver», Reed. Kinemaskope v barvah-S. M1CHELE. 15.00: «2 Ring0 n Texas», F. Francki in C. Ingr sia«. Kinemaskope v barvah. /Voivj h uriva Soča (Nova Gorica): «Koraki volverašev«, ameriški barvni 11 ob 16.30, 18.30 in 20.30. . Svoboda (Šempeter): «Nev __ Smith«, ameriški barvni f®11 ob 18.30 in 20.30. Deskle: «Tolpa Al Capona«, 31116 ški film — ob 17. in 20.30. Prvačina: «Smer Santa Cos’ francoski barvni film — in 20.30. ^ Šempas: «Steze slave«, amer film — ob 18. in 20.30. ^ Kanal: «V zenitu sonca«, tranco^ barvni film — ob 17 in ?0.3- ^ Renče. ((Obračun na obali«. “ coski barvni film — ob 18- 20.30. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA sklicuje danes, 15. junija svoj 18. OBČNI ZBOR ki bo v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13. Začetek ob 9. uri. iiiiiiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii OB DOMAČI «ŠAGRI» OD 21. DO 23. T. M. Mladina iz Gabrij pripravlja tridnevno plesno zabavo Igral bo domač ansambel «The sparks > Na programu tudi briškola z nagradami Domači fantje iz Gabrij so se pred nekaj dnevi zbrali na pomenek ter razpravljali o poživitvi delovanja v okviru prosvetnega društva »Skala*, ki prav letos praznuje 60-letni jubilej svoje ustano vdtve. Na koncu so se sporazumeli, da bodo najprej organizirali plesno zabavo v okviru domače »šagre*. Po tej prireditvi, za katero upajo, da jim bo vreme naklonjeno, nameravajo sklicati občni zbor članov društva, na katerem bodo pretresli položai, domače prosvete in proučili vse možnosti, kako zopet razgibati prosvetno življenje med mladino v vasi. Ob tej priliki nameravajo izvoliti nov društveni odbor in izbrati za odbornike delovne in požrtvovalne ljudi, ki naj bi to na logo res dobro in temeljito izvedli v splošno zadovoljstvo vseh vaščanov, zlasti pa tistih, ki si že dolgo želijo prebroditi sedanje mrtvilo na prosvetnem torišču. Plesna prireditev, ki naj bi bila nekak uvod v prihodnje delo druš tva, se bo začela v soboto 21. ju nija zvečer, se nadaljevala v nede ljo 22 in zaključila v ponedeljek 23. t. m. V soboto bo na lepem prostoru v bližini gostilne Pavletič v Gaberjah, kjer so tudi prejšnja leta priredili plesno zabavo, igral za staro in mlado domač godbeni ansambel, v katerem so mladinci iz Gabrij, pa čeprav si je nadel tuje ime «The sparks*, kar pi po naše pomenilo »iskre* Igrali bodo za ples in za zabavo do pozne ure. V nedeljo bodo že popoldne odprli bifč, ki bo dobro založen s pristno domačo kapljico in dobrim prigrizkom. Ob 17. uri se bo začelo že običajno tekmovanje v briškoli, pri katerem so. določene za zmagovalce lepe gastronomske nagrade. Sledil bo ples na odprtem. Tudi v ponedeljek se bo nadaljevala plesna zabava ob zvokih domačega godbe nega ansambla, ki se je že prav lepo uveljavil na raznih priredit- • vah v drugih krajih ter bo prav gotovo ustregel pričakovanju mladine in starejših tudi ob tej priliki. Fantje in dekleta iz Gabrij že sedaj vabijo mladino iz drugih krajev, od blizu iu daleč, da jih obiščejo za to priliko in se skupaj z njimi razvedrijo. Praznik «Unila» v Jamljah Danes se na prostem v Jamljah nadaljuje praznik «Dela» in «Uni-tk«, ki se je začel že sinoči Danes ob 20, uri bo koneert ansambla iz Steverjana «Briški slavček«, ob 2030 bo govoril poslanec škerk, od 21. ure dalje pa bo sledil ples pri katerem igra ansam bel «Boni» iz Tržiča. Jutri, v ponedeljek, od 20. ure dalje ples z izvolitvijo zvezdice plesa. Oba dneva bo deloval tudi dobro založen bufet. in ponoči bojj DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan prta lekarna Pontom Bassi, št. 26, tel. 33-49. TRŽIČ . „ Danes ves dan in ponoči j Tržiču odprta lekarna San N]C v Ul. 1. maggio — tel. 733-28. Mede°t' F orv3^' geometer Giorgio Kocina in *: rSid jalka Silvana Bruuotti; P0”.^ kapitan Giorgio Gabbi to ura Včeraj nekaj po 12. uri so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 35-letno Anp Zollia por. Podver-šič, ki so ji zdravniki ugotovili več reber zlomljenih ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Žena je povedala, da se je ponesrečila malo prej v Steverjanu ko je splezala na drevo, da bi Obirala češnje ter Je padla z vi-1 Silvano F,iyenz šine kakih 4 metrov I na Favaro. ZAHVALA Globoko ganjeni nad tolikimi izrazi sočutja, se toplo hvaljujemo vsem, ki so se na kateri koli način spomnili n male VIDKE RUSTJA V Gorici, 15. junija 1969. Zajujori Rustjevi DEŽURNA CVETLIČARNA .. Danes je v Gorici odprta cV w čarna Voigtlander, Ul. IX Ag št. 3, tel. 2433. ROJSTVA, SMRTI IN POB0^. Od 9. do 14. junija se jo * * * * v fL;o ški občini rodilo 29 otrok, UI’L'ri je 10 oseb, poročili so se 3 " in 7 so jih oklicali. ROJSTVA: Valentina Carlo Troha, Cristina <■ v,jSjn-Mariagrazia Venuto, Daniele v.ena tln, Alessandra Roperti, Sx\ms-Polez, Laura Zulini, Paolo Ba . si, Michela Delneri, Cristian neri, Alessandra Geotti, E lena • rte u novero, Maurizio Boscarol, ratto, Silvio Algadeni, Alberto' 0 novero, Maurizio Boscarol, stt,reS" Turus, Roberto Ulian, Paola san, Isabella Pontel, Walter S; Marco Culot, Michele ^^Tiarti' Cinzia Landi, Fabio Borges-no Cabas, Enrico Coceani, R° Orzan in Ilaria Martinds. .$• SMRTI: upokojenec 61-lctto ^0. JJo Bortot, upokojenec (iž-letru^^ ,ef. domiro Delneri, gospodinja na Maria Lutman vd. Brati. 79-letni Andrej štekar, pet ra Vida Rustja, invalidka 78-Maria Moatagner; upokojene letnd Rinaldo Rossi;-letni Primo Mascalchin; ut'"jn«9' nec 71-letni Pietro Tisto 'n lid 62-letni Antonio Pertovt. ^j. POROKE: mehanik Franco o; nardi in prodajalka Rita r0dii-Giorgio Kocina in P .-vi jalka Adriana Ciaccio. grse- OKLICI: trgovec Giuseppe ^ tig in gospodinja Laura K° > y-vec Livio Ture« in študent pj. dana Mlakar; modelist c!esa erluti: volt in pletilja Luciana Bcn feSori' uradnik Ciuudio Zolia to Prl yiiv ca Annamaria Grossi; ura°nI(ja P1 cenzo Olivieri in uradnica ju Dato; delavec Filippo CopP v0i* delavka Rosa Martino; z aj-iv in gospodinja mi : n j starejših potnic,, ki ne ma blicitete, se’ vrata ' (lomov voljna, da je doživela sv< letalski polet, ki ga kar ne jo- prehvaliti. Poiščem še mmmš Skupna spominska slika na obširnem dvorišču Rilskega samostana. Vreme je bilo kakor naročeno, vendar je bil zrak kar svež: samostan se namreč nahaja v osrčju Rilskega gorovja na nadmorski višini 1150 metrov. Splošno mnenje udeležencev je, je bil letošnji izlet «Primorske-r dnevnika« na Bolgarsko in v U*čijo najbolj posrečen in naj-zanimiv, kar jih je naš list ^ej organiziral v sodelovanju 'Potovalnim uradom «Aurora». V dneh si je nad 430 ljudi o-lo na^Tečie zanimivosti So-a,e in Carigrada ter spoznalo tamkajšnje življenje, na povratku pa še Beograd in njegove »najvažnejše spomenike in zanimivosti. Vse to v spremstvu izurjenih vodičev in v splošnem ugodnem razpoloženju, saj smo bili potniki kljub dolgi vožnji ves čas razmeroma spočiti, ker je imel vsakdo na vlaku na razpolago spalno kabino. KRIŽANKA VODORAVNO: l. eksperiment, t tagleška filmska igralka (Olai-v6)’ 12. radioaktivna kemična pr-,‘na (znak Ac>, 14. Beethovnova , 81mfonija, 15. tvegana napoved, c Pojav na nebu, 18. osebni za-19. pristaš angleške kon-tvativne stranke, 20. prvi zgo-j^nsko znani ruski vladar, 21. .:4ro mestece v severni Dalma-Jj; ki leži na otočku, 22. so-p'“hl nemški skladatelj (Wer-j7r>. 23. znamka toaletne kreme, ,?• Pritok Rena v Švici, 25. kra-‘c* za ((liudski odbor«, 26. mesto I južni Franciji, glavno mesto >artmaja Gard, 27. glas loko-y l'.ve, 28. obdelano polje, 30. uah pred javnim nastopom, 32. i,*°v®ki potnik, 34. šolska potrebna, 36. svečenik pri Keltih, 37. poredi, 39. avtomobilska oznaka ,Wita. 41 del gledališča, 42. sionski umetnostni zgodovinar /fance), 43. staroperzijski voj-oc*ja. 44. rastlina, iz katere ^obivajo opij, 45. mesto na j^enjskem, 46. tisoč kllogra-k, v- 47. začetnici Italijanske pes-ACe. 48. trske, 49. glavno mesto atrije, 50. odlična francoska .buška igralka (Michele), 52. re-j v Severni Ameriki, ki pada M^bamenitlml slapovi, 54. ustvari, 55. gorovje v zahodni , ^AVPičNO: 1. barvna kreda, -^smerokotnik, 3. nemški fizik, Jalovec leta 1919 (Johannes, !8'4-195B), 4. ptica, ki živi samo u- Novi Zelandiji, 5. reka na Čilskem in v Bosni, 6. kemični Jmc za silicij, 7. pasma lovskega n?4, 8. preprosto orožje, 9. tuj jjd^lasnlk, 10. sodobni slovanski S^evnik (Vasja), 11. država ki meji na Kanado, 13. fizl-enota za delo (po angl. 5?'®U), 14. Ime ameriškega film-režiserja Kazana, 17. veliko jjkiato drevo, 20. llterama_ zvrst, 'M m _____ l^buk) ^^*veletok v zahodni novitelj sovjetske države, 40. rimski cesar, 41. narkoza, 42. droben, zmat sneg, 43. orientalsko gostišče, 45. okvara, 46. žalost, 48. ime slovenskega pesnika Grudna, 49. izraz naklonjenosti, poklon, 51. ozek konec polotoka, 53. oslovski glas. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. prezident, 9. Ibar, 13. rudtonent, 14. Abano, 15. Ob, 16. Dana, 17. Brainik, 18. pik, 20. Makarenko, 22. Anam. 24. rop, 25. ser, -s, -n, 27. Rab, 29. Sem, 31. Zola, 33. posestnik, 36. ter, 37. Detela, 38. Ilok, 40. EM, 41. Atila, 42. anakonda, 44. manj, 45. sllnavost. NAVPIČNO: 8. N (ikola) T(esla). _____________ O Pank, 23. ime za sivega konja, I, francoska filmska Igralka i^buk), 26. veletok v zahodni 27. ptičja «obleka», 29. ob-3?“la struga, 31. hlod, 33. aziat, vl.btok blizu Sardinije, 36. četrt-Jp1 jonsko pristanišče v Ukraji-Aaovskem morju, 38. ueta- Začelo se je v soboto, zadnji dan maja, in sicer v Sežani, kjer smo izletniki stopili v poseben vlak. Zaradi uvedbe legalne ure in poletnega urnika v železniški promet je kompozicija, sestavljena iz desetih vagonov, odpeljala s sežanske postaje nekoliko v zamudi. Potovanje se je kljub temu začelo v veselem razpoloženju, nekje med Postojno in Ljubljano pa so začele luči na vlaku ugašati in večina izletnikov se je zazibala v spanje. V jedilnem vozu pa je bilo veselo tudi še dolgo v noč. Medtem se je vleka menjala: električna, parna, die- slova, pa zopet električna, vlak pa je drvel naprej mimo Zagreba po ravnini, se v «trikotu» izognil Beogradu in nadaljeval svojo pot proti Nišu.’ Se pred, poldnem so začeli v jedilnem vozu servirati kosilo. Kljiub velikemu številu klientov (nekaj nad 300) so si izmene po 48 izletnikov, kolikor jih je voz lahko sprejemal naenkrat, sledile razmeroma naglo, S postrežbo in hrano so biili izletniki kar zadovoljni, njihovo zadovoljstvo pa je biilo še toliko večje na povratku, ko je jugoslovansko podjetje, ki upravlja park jedilnih in spalnih vagonov KSR priklopilo na kompozicijo še drugi jedilni voz. Že v Beli Palanki so stopili v vlak jugoslovanski obmejni organi, ki so hitro opravili svoj posel, kompozicija pa je prispela na mejno postajo Dimitrovgrad še v pravem času, da je ujela še zadnji sončni žarek. Tudi bolgarski organi so hitro zaključili pregled, ki je bil na moč diskreten in vlak je lahko nadaljeval svojo pot proti Sofiji. Tu nas je pred postajo čakala vrsta avtobusov, da nas popeljejo v hotele. Izletnike je v avtobusu čakalo prijetno presenečenje: na vsakem sedežu je bila poleg turistič-no-propagandne tiskovine tudi dišeča bolgarska vrtnica. V vsakem avtobusu je bil po en vodič, ki nas je prevzel v «varstvo»; pozneje se je izkazalo, da je večina teh spremljevalcev obvladala italijanski jezik zelo dobro. Avtobusi so kmalu odpeljali v razne smeri: približno polovico izletnikov v hotel «Hemus.>, po lovico pa v «Plisko». Sam sem bil v skupini «Hemus» in sem zato ves čas doživljal usodo te skupine, medtem ko je za skupino nPliska« veljal nekoliko drugačen program. «Hemus» je nov 16-nadstropni hotel, iz katerega je krasen razgled na mesto. Šteje kakih 400 sob in je torej precej velik objekt, domačini pa so nanj razumljivo ponosni. Prihod nad dvesto tujih turistov hkrati pa je menda nekoliko zmedel osebje v hotelu, tako da se je razmeščanje izletnikov po sobah precej zavleklo. Zgodilo se je tudi, da je nekdo s »pravimi« ključi odpri »prava« vrata in... obstal, ker je bila postelja v sobi že obljudena. Skrivnosti kozmopolitskih hotelov v velikih mestih... Toda kmalu so bile vse težavice za nami in prvi dan izleta, bila je nedelja, se je brezskrbno zaključil. Nov teden se je začel z lepim sončnim in vetrnim vremenom; že zgodaj zjutraj smo lezli iz hotela, da si ogledamo vsaj njegovo neposredno bližino. Kdor ni bil «prišvercal» levov, je hitel zdaj menjati lire polovico slabše kakor v Trstu. Kmalu so se prikazali vodiči in avtobusi, pripravljeni, da nas odpeljejo na ogled mosta. Vodiči med potjo pridno razlagajo nastanek mesta Sofije pod zeleno gmoto Vitoše planine in njegovo zgodovino. Ogledamo si oerkev S. Georgija, impozantno notranjost bazilike A. Nevskega, nacionalno knjižnico Cirila in Metoda, narodno gledališče I. Va-zov, cerkev sv. Sofije, grobnico G. Dimitrova, peljemo se mirno vrtov, univerzitetnih stavb, pa zopet mimo vrtov in parkov, da se narodne motive, zato nismo prav nič začudeni, ko zagledamo izletnika iz naše srede, da stante pe-de odkupi lok in gadunko ter se še komaj zadrži, da ne bi odkupil tudi muzikanta. Dobre volje se vrnemo v mesto, kjer se porazgubimo na vse strani. Popoldne je prosto in komaj čakamo, da pridemo še v to ali ono cerkev, v ta ali oni muzej ali še v veleblagovnico CUM (Centralen Univerzalen Magazin), o katerem smo slišali marsikaj zanimivega. No, sodeč po poznejših komentarjih, je bilo v tej veleblagovnici precej razočaranja med našimi potencialnimi kupci, vendar pa so ti kljub temu zapravili v njem precej denarja. Zlasti za spominčke, tipične domače izdelke in seveda za rožno olje, vse po zelo zmernih cenah. V glavnem velja, da so cene na Bolgarskem razmeroma nizke. V večernih urah imamo ponovno zabavo z domačim triom v nekem lokalu pod Vitošo, od koder se precej pozno vrnemo k počitku. Naslednji dan je na vrsti izlet v Rilo. Vozimo se z avtobusi v 120 km oddaljen samostan, ki je, kot kmalu vidimo, precej dobro obiskana turistična postojanka, lepo urejen, sveže prepleskan in redno vzdrževan objekt.. Fotografiranje je v notranjosti prepovedano, ali pa moraš dobro plačati. Po temeljitem ogledu samostana in muzeja se odpel jemo v nekdanji Izletniki avtobusa št. 6 si ogledujejo spomenik, ki so ga Bolgari postavili osvoboditeljem (Rusom). Spomenik je delo italijanskega kiparja Zocchija. še vedno svobodno ozemlje pod ZVU. Težko jim je tudi dopovedati, da smo pripadniki neke slovenske manjšine v Italiji. Naš čas pa gre hitro h koncu: na letališču zapravimo še zadnje turške lire za nakup spominčkov, tobaka in žganja, ter se odpeljemo v Sofijo. Tu se zopet združimo z izletniki, ki so ostali v glavnem mestu Bolgarije, in ki se pritožujejo, da jih je popoldne pral hud dež, ter se ponovno vkrcamo na vlak, ki nas je zvesto čakal ves čas, pod skrbnim varstvom zastopnika TT biroja Adama Cirila in oskrbnika spalnika, simpatičnega P. Jereba. Po hitro opravljenih mejnih formalnostih se trudni zazibljemo v štirimotomo letalo je pravkar pristalo na carigrajskem letališču. Čaka nas dežela Jurčičevih janičarjev, mesto z evropsko in azijsko dušo. Med plovbo po Bosporu smo se večkrat približali obali azijske celine, ne moremo se pa pohvaliti, da bi bfla naša noga stopila nanjo kar čudimo, koliko zelenja ima kraljevi dvorec Borovec, nato pa na razpolago poprečen državljan v Sofiji. Se ogled veličastnega spomenika padlemu partizanu-bojevniku sredi prostranega parka, nato pa zopet v avtobus in naravnost v strme bregove Vitoše planine. Kmalu smo v sodobni restavraciji «Kapitoto», iz katere je lepo videti mesto, razgrnjeno pod nami v spokojni dolini. Bolgarska turistična organizacija Balkantourist, ki se je potrudila, da je bito naše bivanje v Bolgariji kar najbolj prijetno, nam med kosilom pripravi presenečenje: nastop domačih folkloristov, ki nas po eni strani zabavajo s šaljivimi domačimi vižami, po drugi pa navdušujejo s prelepim petjem in plesom. Posebno navdušeni smo nad muziciranjem domačina, ki mojstrsko izvablja iz svoje gaduhke zdaj slavčkovo petje, zdaj najmilejše Brhke Srbijanke v narodni noši pozdravljajo izletnike pred poslopjem beograjske železniške postaje. Nageljne, ki so Jih malo pred tem poklonile našim izletnikom, so ti pozneje skupno položili na grob Neznanega vojaka na Avali. se mimo umetnega jezera, ob katerem polagoma nastaja počitniški center za Sofijo, in mimo tobačnih, hmeljskih in drugih nasadov vračamo v mesto. Za naslednji dan je na sporedu izlet v Turčijo. Vse je v redu, zadnji hip pa zvemo, da ni na razpolago naročenih letal. Medtem ko se izletniki zabavajo, nekateri kar v hotelu, dirugi že v nočnem baru, Egon telefonira na vse vetrove in končno uredi tudi to: naslednje jutro res letimo v Carigrad. Vreme nam sprva ni naklonjeno, ter se sonce nad nami in svet pod nami prikažeta šele zadnji trenutek, ko že letimo nad Marmarskdm morjem in ko se spuščamo na carigrajsko letališče. Vse formalnosti ob izhodu so kmalu za nami in že sedimo v avtobusih podjetja «Sultan Turizem« z vodičem, to pot prikupno mladenko, !d nas takoj opozori, da pomeni Istanbul »mesto polno muslimanov«. Mi bi pristavili, da | Je mesto tudi polno Američanov, saj že pri letališču zagledamo nekaj ameriških vojakov, povsod pijejo Coea Colo, vozimo se mimo tovarne Scjuibb, taksiji, ki j švigajo mimo nas, so Chevrolet, i tovornjaki, ki se vzpenjajo po mestnih klancih pa Dodge. Naše bivanje v Turčiji traja le nekaj ur, vendar si utegnemo o-gledati bizantinsko dirkališče, baziliko S. Sofije, trezor v palači Topkapi, Sultanahmet ali Sinjo mošejo in še nam ostane časa, da se odpravimo na krajše potovanje s parnikom po Bosporu in da obiščemo carigrajski bazar. O-rfent sili iz vseh strani v naše žepe, bodisi da izvablja iz njih drobne kovance, bodisi da zahteva kar celo denarnico, ne da bi nas vprašal za dovoljenje. V bazarju se komaj prerineš skozi množico, ki se ti na vse načine nastavlja in ponuja svoje blago. Najdlje se zadržujemo v trgovini, kjer prodajajo usnjene izdelke in preproge. Ko se odpravljamo iz bazarja, smo vsi obteženi s paketi najrazličnejših razsežnosti. Ko se pogovarjamo s Turki, seveda ne v turščini, saj so ti ljudje pamalem doma v vseh važnejših jezikih, ugotovimo, da vlada splošno mnenje, da ja Trst spanje, naslednje jutro pa smo že v Beogradu, kjer nas pričakajo zastopniki krajevne Turistične zveze s predsednikom in nekaterimi odborniki na čelu, in skupina brhkih deklet v narodni noši, ki nam poklanjajo rdeče nageljne. Serija avtobusov nas odpelje s postaje na ogled zanimivosti Beograda, Avale, Kale-megdana, Košutnjaka, opoldne pa smo ponovno vsi zbrani v «Grad-skem podrumu«, kjer imamo do- bro in izdatno kosilo. Popoldne smo prosti in vsak najde svojo pot po mestu. Vreme nam nekoliko ponagaja, po malem dežuje, nato pa se zopet prikaže sonce. Toda čas, ki ga imanšo na razpolago je kmalu mimo, in zopet smo zbrani na postaja ter se odpeljemo, to pot definitivno, proti domu. Kako so bili izletniki zadovoljni z letošnjo turo? Friderik Maver iz Boljunca je navdušen, zanimal ga je. predvsem življenjski standard na Bolgarskem, ter ga zdaj primerja s standardom na češkem in Madžarskem, kamor je tudi potoval z izletom »Primorskega dnevnika«. Pripadnik mlajše generacije, Karel Avguštinčič iz Rojana je tudi na moč zadovoljen, izmed kopice vtisov, ki mi jih je v par minutah natresel, pa naj zberem naslednje: Bolgari vse preveč zapostavljajo domače zaslužne može in preveč poudarjajo zasluge Rusov. Sofija je lepo mesto, vendar brez pravega središča, Istanbul pa je že pravo orientalsko središče, kjer je zelo izrazit kontrast med bogastvom in revščino. Skupina treh potnic, _ ki ne mara pušč' ' vračk' 'domov zado-da je doživela svoj prvi ne more-nekaj starejših izletnikov: 84-letni slikar Silvester Godina je kar dobro prestal petdnevno potovanje in se vrača zadovoljen in poln svežih vtisov. Najstarejši izletnik pa je 88-letni Žerjal (imena si žal nisem zabeležil) iz Križa, ki zatrdno računa s tem, da bo še velikokrat potoval s »Primorskim dnevnikom« na izlete, in ki je zelo zadovoljen, da si je letos ogledal vsaj del Bolgarije. V mladosti je mnogo prepotoval, saj je bil celo onstran luže, zato bi utegnil biti precej izbirčen. V resnici pa se kar hitro zmeniva: kaj ga je na tem našem izletu najbolj prevzelo? Odgovor je kratek in jedrnat: Avala. Sežana, Opčine, Nabrežina, kolesa drdrajo, še nekaj minut in smo v Trstu. Izleta je konec. Hvaležni smo jugoslovanskim, bolgarskim in turškim železnicam in turističnim organizacijam, ter seveda našemu potovalnemu uradu «Aurora», da so nam pripravili to lepo doživetje. Medtem ko se nasmejani še rokujemo na postaji, se zato že sprašujemo: kam pa prihodnje leto? E. F. V Turčiji moraš barantati, tudi če kupuješ spominček. Na sliki Je skupina izletnikov, ki si Je pravkar pribarantala dolge pipe. Pogajanja so bila precej živahna, zdaj pa so vsi zadovoljni: tudi Turek, ki je popustil na polovico prvotno zahtevane cene. OPTIKA o FOTO o KINO — ZIGLIO — TRST - C0RS0 ITflUfl 28 - TEL. 94-030, 94-095 APARATI :i: FILMI PAPIR POTREBŠČINE VELIKA IZBIRA OČAL NA DROBNO NA DEBELO NA TRADICIONALNEM IZLETU S PRIMORSKIM DNEVNIKOM in mestu - bazarju Carigradu Izleta se je udeležilo nad 430 ljudi, ki so preživeli pet dni v veselem razpoloženju - Na povratku so si ogledali tudi beograjske zanimivosti V lepem mestu - parku Sofiji Veljaven od 15. do 21. junija 1969 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Venera vam bo pomagala izbra-I ti ljubljeno osebo in vam »prišepnila« tudi primemo taktiko. Na vsak način pa bodite zelo taktni. Na delu bo prišlo do maipjiših sporov in prepirov, vendar to ne bo preprečilo uspeha. Pazite se pred revmatizmom. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Imate mož-f nost, da si pridobi- I J te simpatijo in spo- N. y štovanje osebe, ki vas že dolgo zelo zanima. Ne vdajte se v usodo, marveč vztrajajte. Na delu so odprte vse možnosti, uspeh bo zato odvisen le od vaše odločnosti. Z zdravjem boste še kar zadovoljni. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V zvezi z ljubezenskimi zadevami se lahko zanesete na iskrene prijatelje, ki bodo pokazali vse razumevanje in vas bodo podpirali v iskanju sreče. Na delu boste zakrivili neko neprevidnost, ki vas utegne drago stati. Hodite zelo zgodaj spat. KAK (od 22. 6. ao 22. 7.) Neka oseba vam bo odkrila nenadoma svoja čustva, tako da boste kar žareli od sreče. Sploh vam priporočamo večji optimizem. Na delu poslušajte nasvete neke osebe, ki vam bo mnogo koristil. Priporočamo vam skoraj izključno rastlinsko hrano. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Spričo svojih svežih čustev boste zelo privlačno vplivali na osebo drugega spola in boste lahko uresničili svoje sanje. Cas je primeren, da se gospodarsko in družbeno uveljavite. Poslušati pa morate nasvete prijateljev. Čutili se boste precej utrujeni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Imeli boste neko zelo ugodno priliko. Vse se bo dobro končalo in boste res srečni. Odločiti se boste morali za neko izbiro in glejte, da boste razsodni in oprezni. Na delu ne izgubite poguma, kajti niste več daleč od cilja. Preobilica dela vas bo zelo utrudila. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) V ljubezenskem odnosu morate ohraniti v prvi vrsti mirnost. Uspelo vam bo, da vas bo oseba drugega spola razumela in vam pomagala. Potrebno pa je malo več poguma. Na delu boste morali biti bolj diplomatski, saj je včasih važen zunanji videz. Zdravje je ugodno. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) V družim bo nastal spor, toda neki prijatelj bo pomagal, da se izgladi. V ču stvenih zadevah ne smete ni koli zahtevati nekaj nemogoče ga. Našli boste novo zaposli tev, ki bo pomenila precejšnji napredek. Pazite se pred vlago in vetrom. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) V ljubezenskih zadevah morate odkrito spregovoriti, saj se bo le tako vrnila v odnose vedrina. Drugače utegnejo nastati nesporazumi. Na delu boste bol j pogumni in boste zato končno napredovali. Vzemite poživiina sredstva. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zvezde vam bodo pomagale, da se odločite v ljubezenskih zadevah za dobro izbiro. Neka oseba, ki vas ima rada, vam bo takoj pomagala. Na delu morate biti malo bolj previdni, saj boste le na ta način izboljšali svoj položaj. Vaš organizem potrebuje boljšo hrano VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne bodi te preveč radoved ni, sicer se utegm ljubljena oseba žaliti. Sklenili boste neko iskreno prijateljstvo, ki bo zelo dolgo trajalo. Napredovali boste le, če boste napeli vse sile, kar pa se zelo splača. Napravite vitaminsko kuro. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V družini bo nastal spor zaradi ljubosumnosti, toda stvar se bo izravnala z iskreno izpovedjo in odnosi bodo postali še bolj topli. Prejeli boste izdaten prispevek za neko o-pravljeno delo. Mučila vas bo nekoliko skmina, toda z delom na soncu jo boste odpravili. no Spored dnevov in v okviru tržaškega prireditev velesejma iiiii Hlinili m mi im miniiiiiii niiiiiiiii m iminiiiiimumiiiiiiiiimiiiniimiiiiimiiininiiiiiiiiinnmiiiiiimiinmimi min iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuii IZBOR SLOVENSKE POEZIJE Iz roda v rod duh išče pot Značaj neke antologije je odvisen predvsem od nje namena, potreb, pa tudi od okusa urednika, V zadnjem času sta dve slovenski založbi skoraj istočasno napovedali izid izbora slovenske poezije. Prvo knjigo imamo zdaj že pred seboj. Gre za knjigo, ki jo je pod naslovom IZ RODA V ROD DUIT IŠČE POT pripravil in uredil znani slovenski pesnik Janez Menart, izdala pa založba Mladinska knjiga v Ljubljani. Drugo knjigo slovenske poezije, ki jo pripravlja uredniški odbor, bo izdala Cankarjeva založba. Kakšna bo ta izdaja, ne vemo. Za pesniški izbor, ki ga je pripravil Janez Menart, pa lahko ze izrečemo svojo sodbo. Gre za sorazmeroma širok izbor slovenske umetne pesmi od njenih začetkov pa do današnjih dni, izbor, ki naj ustreže kar najbolj širokim potrebam m zadovolji pri tem okuse najširšega kroga prijateljev poezije. Gre za ljudsko izdajo antologije slovenske poezije, izdajo, ki naj ustreže pomanjkanju tovrstne knjige na našem knjižnem trgu; za knjigo, ki najbrže niti po obsegu niti po svojem značaju ne bo preveč problematična, ki naj predstavi vse, kar je bilo v teku stoletij vrednega, k»r je bilo najznačilnejšega in umetniško dognanega na področju pesništva. Gre torej za zbirko, ki naj predstavlja neki kompromis med nujnostjo predstavitve širšega izbora slovenske poezije, predstavitve vseh količkaj pomembnih pesnikov, in med zahtevami umetniške kvalitete. Ne gre torej za reprezentativno izdajo, za antologijo, ki haj bi nam predstavila najboljše od najboljšega, kar je bilo v poeziji ustvarjenega, temveč za knjigo, ki naj nam sploh predstavi v zaokroženi podobi vso slovensko poezijo od njenih začetkov do danes, ko pač take knjige nimamo. In ko po njej zaman povprašujejo dijaki, študentje, profesorji, recitatorji in številni ljubitelji rimane besede. Sicer pa poglejmo, kaj pravi urednik sam v uvodni besedi. Jasno je, da je moral tudi sam upoštevati želje založbe. In kakšne so bile te želje? Pričujoča antologija naj bo namenjena širokemu krogu bralcev, postreže naj jim s pregledom slovenske pesmi od začetkov do danes, pri tem pa naj bo poudarek na umetniški vrednosti. Bralec naj bi tore. v tej knjigi našel najbolj zanimive predvsem pa umetniško najbolj uspele slovenske pesmi, ki mu bodo nudile neposreden umetniški užitek, obenem pa mu omogočile, da si bo ustvaril razvojno pooobo slovenske poezije To je osnovno pojasnilo, h kateremu Janez Menart dodaja nekaj svojih besed. Predvsem o tem, po katerih kriterijih se je ravnal pri izbiranju pesmi. Razen v začetnih poglavjih, kjer skoraj ni bilo izbire, se je ravnal bolj po kvaliteti kot po razvojni zanimivosti Izbral je tisto, v čemer je začutil utrip resničnega življenja in potrebo po izpovedi. Celo pri avtorjih, ki se nagibajo k novatorstvu, je poskušal izbrati umetniško prepričljivejša dela. V nasprotju z drugimi antologijami je upošteval tudi epiko in ne samo liriko. Glede razmerja med pesniki je to moralo biti porušeno v škodo boljših. Ni pa prezrl, da so pesmi znanih avtorjev lahko dostopne, tiste manj znanih pa včasih sploh ne To velja zlasti za prva razvojna obdobja, kjer so upoštevani pesniki, ki pozneje ne bi našli prostora v izboru. Sicer pa nam antologija slovenske poezije postreže s skoraj 500 pesmimi, ki so delo 139 slovenskih pesnikov Med njimi so zastopani najbrže vsi slovenski pesniki od Jurija Dalmatina, Sebastjana Krelja, mimo Valentina Vodnika, Koseskega, preko Prešerna, Jenki, Aškerca in Gregorčiča do Saše Vegri, Dušana Mevlje in Marijana Krambergerja kot zadnjega. Seveda so pesniki in njihove stvaritve razdeljeni po obdobjih. Protestantski cerkveni pesmi sledi katoliška cerkvena pesem, tej pa poglavje z začetki posvetnega pesništva. Ljudski pesniki in čbeličarji so predstavljeni posebej, kot je samostojno poglavje posvečeno Prešernu. Od Prešerna do Modeme je naslov obsežnega razdelka, ki mu sledi poglavje z naslovom: Pesništvo v času Moderne. Poezija med dvema vojnama je obdelana posebej, prav tako poezija med narodnoosvobodilno vojno. Sodobna poezija je predstavljena v zadnjem razdelku. Zakaj najmlajše pesniške generacije urednik ni sprejel v zbirko, pojasnjuje v sklepni besedi. Predvsem zato, ker imajo vse pesmi te zbirke kljub različnosti nekaj skupnega, namreč željo po izpovedi. Večji del mlajšega pesniškega rodu pa je pretrgal vse vezi s preteklostjo. Biti hoče nekaj novega. Kakšno bo to novo, če bo, bo pokazal čas. Naj omenimo, da nam urednik na začetku vsakega razdelka predstavlja obdobje in poglavitne predstavnike,' sicer pa** nam o vsakem pesniku daje vsaj najnujnejše, življenjepis- ne podatke in podatke o umetniški dejavnosti. Na koncu knjige so še nekatera pojasnila k tekstu posameznih pesmi. Nova antologija slovenske poezije je torej daleč od reprezentativnosti, temveč je namenjena konkretnim potrebam. Skuša ustreči predvsem najširšim potrebam, zato zajema kar največ pesnikov dovolj široko, čeprav pri tem ne prezira kriterija kvalitete, življenjepisni podatki bodo dobrodošli vsakomur. Odlika knjige je torej predvsem v njeni širini, njeni praktični porabnosti, v tem, da nam je marsikaterega ali manj znanega pesnika sploh napravila dostopnega. (Kdo pa naj drugje najde kako pesem sicer znanega Pogaliaruzzija - Krila-na ali manj znanega Franceta Cegnarja ali Miroslava Vilhar'??) Neenotni koncepti pri karakterizaciji posameznih obdobij in posameznih pesnikov bodo morda koga motili. Glede izborov posameznih pesmi pa povsem objektivnih kriterijev ni. Menart nam je prikazal svoj izbor. V knjigi, ki bo močno koristna, vsakomur do-*btopna j.jjzjšla je v dragocenejši opremi iri ceneni .broširani izdaji), in priročna. s] Ru Danes dopoldne se pri Motite-bellu odpre XXI. mednarodni vzorčni velesejem. V blagajni pri Ul. Revoltella bodo začeli prodajati vstopnice ob 9. uri. Kakor znano, bo letošnji sejem trajal do vključno nedelje, 29. junija, ko se bodo njegova vrata po običajnem pozdravnem nagovoru predsednika Slooovicha ponovno zaprla za leto dni. Na prošnjo številnih bralcev objavljamo podroben spored dnevov in prireditev v okviru velesejma. Pri tem so seveda možni razni popravki, kolikor bi zadnji trenutek pri tej ali oni prireditvi na sporedu prišlo do posebnih težav. Danes, nedelja, 15. junij — Odprtje sejma Dan Zahodne Nemčije Mednarodni prikaz turističnega filma (začetek ob 21. uri). Jutri, ponedeljek, 16. junij — Dan Jugoslavije. Ob 10.30 obisk veleposlanika Srdje Priče. Ob 16. uri gospodarsko srečanje na trgovinski zbornici. Ob 21. uri predvajanje turističnih filmov. Torek, 17. junij — Dan Avstrije. Oh 9. uri na trgovinski zbornici sestanek avstrijskih in domačih gospodarstvenikov. Ob 11.30: avstrijsko odposlanstvo obišče sejem. Oh 17. uri tiskovna konferenca na trgovinski zbornici. Ob 21. uri predvajanje turističnih filmov. Sreda, 18. junij — Dan Gabona. Ob 21. uri nastopi Caterina Caselli. četrtek, 19. junij — 5. mednarodni dan kave. Začetek ob 9.30. Ob 21. uri predvajanje turističnih filmov. Petek, 20. junij — 4. mednarodno srečanje o lesni trgovini. Začetek ob 9.30. Ob 21. uri predvajanje turističnih filmov. Sobota, 21. junij — 4. mednarodno srečanje o lesni trgovini — Nadaljevanje. Ob 21. uri predvajanje turističnih filmov. Nedelja, 22. junij — 12. mednarodno srečanje o pohištvu. Začetek ob 9.30. Ob 9.30: I. zbor ((Tržaškega velesejma-) avtomobitov-vetera-nov. Ob 11. uri start, ob 12.30 konec tekmovanja, ob 15.30 skupen ogled sejma. Ob 17. uri nagraditev tekmovalcev. Ob 18. uri razdelitev nagrad 9. natečaja o pohištvu. Ob 21. uri predvajanje turističnih filmov. Ponedeljek, 23. junij — 1. mednarodno zasedanje o marmorju Furianije-Julijske krajine. Začetek oh 9.30. Ob 19. uri skupen ogled razstave deželnega marmorja. Oh 21. uri nastopi Rooky Roberts. Torek, 24. junij — ob 17. uri de- lili! želni zbor članov Italijanske- ga združenja upravljavcev I iiiiiii javnih lokalov. Ob 21. uri predvajanje turi- stičnih filmov. Sreda, 25. junij — Dan češkoslovaške. Ob 9. uri srečanje s češkoslovaškimi gospodarstveniki na trgovinski zbornici. Ob 11.30 skupen ogled češkoslovaškega paviljona. Ob 15. uri simpozij o elektroniki na ladjah (začetek). Ob 21. uri predvajanje turističnih filmov. Četrtek, 26. junij — Dan Ma- džarske. Simpozij o elektroniki na ladjah (nadaljevanje). Oh 21. uri predvajanje turističnih filmov. Petek, 27. junij — Strokovno posvetovanje o upravljanju podjetij. Ob 21. uri nastopi Alighiero Noschese. Sobota, 28. junij — Ob 21. uri predvajanje turističnih fil- mov. Nedelja, 29. junij — Ob 21. uri predvajanje turističnih fil- mov. Ob 24. url zaključek XXI. velesejma. \\V\ POL?a Nov komponibilen program Meblo sedaj v prodaji tudi v Italiji TOVARNA POHIŠTVA Nova Gorica MEBLO ..................................iiiiiimililm........... Ob zaključku 31 letnika «Prateusa «Proteus», časopis za poljudno prirodoznanstvo, ki ga izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije, je zaključil 31. letnik svojega obstoja. Kot posebna publikacija pa je nedavno izšlo Kazalo o vsebini tridesetih letnikov ((Proteusa«. To kazalo kaže, da je »Proteus« objavil v tridesetih letih na več Kakor 10.000 straneh nešteto zanimivih in poučnih člankov z najrazličnejših področij naravoslovja. Sedanja številka je zadnja, Ki jo je uredil dr. Lavo Čermelj, ki je začel list urejevati pred tridesetimi leti. Prirodoslovno društvo Slovenije se v posebnem članku pod naslovom ((Našemu uredniku!« spominja dolgoletnega požrtvovalnega dela, ki ga je dr Čermelj posvetil društvu in ((Proteusu«, z naslednjimi besedami: «še malo in stekli bodo stroji, ki bodo natisnili zadnjo številko 31. letnika našega Proteusa. Tolikokrat se je to že zgodilo, da samo po sebi ne bi bilo omembe vredno. Pa vendar pomeni pričujoča številka dogodek, ob katerem bi se radi za trenutek pomudili. Napisali smo že, da je naš sedanji urednik prof. dr. Lavo Čermelj med izhajanjem tekočega letnika izrazil željo, da bi mu poiskaili naslednika pri urejanju Proteusa. Upravni odbor našega društva je to storil, novi urednik pa bo prevzel uredništvo s prihodnjim letnikom. Tako je ta številka zadnja, ki jo je uredil dr. Čermelj. Ob tej priložnosti, bi Vam radi, spoštovani in dragi urednik, vsaj v skromnih besedah povedali, kako smo Vam hvaležni za vse že neizmerljivo delo, ki ste ga posvetih našemu društvu in še posebej ((Proteusu«. Čeprav vemo, da bo jeseni priložnost, ko se bomo lahko obširneje u-stavili ob Vaši dejavnosti, naj nam bo dovoljeno, da nekaj kratkih vrstic zapišemo že tokrat. Za večino današnjih bralcev ((Proteusa« se bo slišalo skoraj neverjetno, da ste prvi članek za tedaj zamišljeni slovenski poljudnoznanstveni Ust napisali že v daljnem 1918. letu. Petnajst let pozneje ste bili med tistimi slovenskimi naravoslovci, ki so uspešno utrli pot takšni reviji, to je ((Proteusu«. Pred tridesetimi leti ste prevzeli njegovo urejanje in od tedaj je Vaše ime s ((Proteusom« neločljivo povezano. Vmes so medvojno obdobje, ko ((Proteus« ni izhajal in ko ste živeU svoje najtežje dni, in dve povojni leti, ko ste delovali zunaj Ljubljane. Od prve številke desetega letnika pa do pričujoče, ki je zadnja v enaintridesetem, pa je obdobje dvaindvajsetih let, ki ste ga neprekinjeno posvetili »Proteusu«. Težko je v kratkem povedati, koliko dela je vloženega v nepregledno vrsto »Proteusovih« številk in letnikov. Koliko je bilo truda s pridobivanjem sodelavcev, branja člankov in tiskarskih korektur, poti v Mišamo, tiskamo, na upravo... Prišla so obdobja, ko je bil obstoj ((Proteusa« ogrožen. Ljubezen in požrtvovalnost, ki ste ju do lista gojili Vi in Vaši somišljeniki, pa sta premagali vse oviTe. Pa ne samo z urejanjem, temveč s pisanjem daljših in krajših člankov ste ustvarili prispevek, kot ga ni nihče od »Proteusovih« sodelavcev. Nedavno izšlo ((Kazalo« nam zgovorno priča o tem. Urejanje «Proteusa» pa pomeni le del Vaše dejavnosti. Z Vaše delovne mize je prišlo še toliko drugega: knjig, razprav, člankov in prevodov. Izredna delavnost, ki Vam je lastna, Vam ne pusti, da bi izgubili tudi sa mo delček časa. Zgledna je toč nost, s katero izpolnjujete prevzete naloge. Na letošnjem občnem zboru ste bili ob navdušenem odobravanju vseh prisotnih izvoljeni za častnega urednika «Proteusa». Ali torej še ni konca Vašemu uredniškemu delu? Mislimo pač, da je prav, ko smo Vas oprostili od večkrat utrudljivega in včasih tudi nehvaležnega bremena uredniške odgovornosti, pri tem pa si iskreno želimo, da boste s svojimi dragocenimi izkušnjami in tehtnimi prispevki tudi v prihodnje bogatili naš in — Vaš «Proteus». t:s^e MIKLOŠIČEVA UL. 10 - Tel. 310-688, 311-335, 311-325, 311-326, 311-327 Telex Ljubljana 31379 Telegram: SLOVSAD Hladilnice ZALOG PRI LJUBLJANI n»i BOHOVA PRI MARIBORU Zastopstva in skladišča MARIBOR, BEOGRAD, SUBOTICA, ZAGREB, VOLČJA DRAGA, KANAL, KOPER in BRČKO Zahvaljujemo se trgovskim zvezam v Avstriji in Italiji za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi za naprej! Tudi v bodoče kakor doslej se bomo skupno s kmetijskimi zadrugami, ki proizvajajo sveže sadje in zelenjavo za izvoz, s trgovskimi podjetji in predelovalnimi obrati trudili, da izvršimo sobdno in takoj vsa naročila naših inozemskih komitentov z najkvalitetnejšim blagom. Popolna komponjbilnost posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen kuhinje in kopalnice. Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih izvedbah in furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m. Zahtevajte pojasnila in prospekte pri Vašem trgovcu s pohištvom. Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Vaših želja se obrnite na naslov MEBLO ITALIANA S.p.A., GORIZIA, VIA ROMA, 31 od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnilo pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupite. impol INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV - SLOVENSKA BISTRlC* Telex 033113 —Telefon: Slovenska Bistrica 81-060 — Maribor 22-914 — Tekoči ra* 5181-1-513 — železniška postaja: PRAGERSKO — Brzojav: Impol Slovenska Bis“ IZDELUJEMO: IZ ČISTEGA ALUMINIJA IN ALUMINIJASTIH LEGUR PLOČEVINO, TRAKOVE, RONDELE, RONDELICE; PALICE, CEVI, PROFILE; ŽICO, VRVI, VRVI Z JEKLENIM VLOŽKOM; KONSTRUKCIJE OKEN, VRAT IN FASADNE ELEMENTE TER NOSILNE KONSTRUKCIJE. Tržaškemu rojaku dr. Čermelju čestitamo ob tem delovnem jubileju, ki je — kakor se poudarja v gornjih besedah — le del njegove vsestranske plodne dejavnosti SLOVENIJALES TEiiFON: 23930-9,2o«2i LJUBLJANA, Beethovnova 11 - JUGOSLAVIJA tele«: 03-112,03-i3> PODJETJE ZA IZVOZ UVOZ IN NOTRANJI TRG NUDI SVOJIM POTROŠNIKOM V PRODAJALNAH POHIŠTVO, KI GA IZDELUJEJO RENO MIRANE TOVARNE POHIŠTVENE INDUSTRIJE. PRIZADEVA SI V LASTNEM PROJEKTIVNEM BIROJU IN OB SODELOVANJU Z ZUNANJIMI SODELAVCI, ZLASTI Z INŠTITUTOM ZA LESNO INDUSTRIJO. OBLIKOVNO POPESTRITI FORME, DOSEČI, DA BO STANOVANJSKA OPREMA ŠE BOLJ FUNKCIONALNA IN MODERNA. TEL. 2174 - 2266 - 2246 PRIPOROČAMO NAŠA KVALITETNA ISTRSKA VINA MAI. V AZIJA REFOŠK BURGUNDEC PINOT MERLOT IN DRUGE PROIZVODE PREHRAMBENE INDUSTRIJE ....................... KO SO SE SLOVENSKI KMETJE BRANILI PRED POTUJČEVALO Jančarji so pred sto leti branili rodno grudo Spominek na 23. maj 1869, ko so preprosti hribovci pregnali vsiljive nemške turnarje - Rešili so čast svoje vasi in si nakopali na glavo vojaško zasedbo Hribovska vas JANCE, v neposredni okolici Ljubljane — ^upravno so v Ljubljanski ob-čini Polje — geografsko pa v ' Zasavskem gričevju, na sredini med Ljubljano in Litijo i p- so praznovale v- drugi ponvici maja polnembno zgodo-. vinsko stoletnico. | Pred sto leti, pa malo prej 'o pozneje, so bile vasi slovanske dežele v takratni av-stro-ogrski monarhiji politično zelo razgibane. Takrat je bila doba narodnih taborov. T času od leta 1868 do leta 1871 so priredili po slovenskih : krajih, meštih in nekaterih . večjih trgih 18 taborov, kljub lomu, da jih je takratna vlada močno ovirala in nekate-re celo prepovedala. , Tabori so se rodili na Štajerskem, po zgledu naprednih Čehov so se vršili v Ljutome-‘ vu, v Vižmarjih, pri Ljubljani In na Primorskem. Slovenski taboriti so razpravljali na javnih zborovanjih pod milim nebom o svojih narodnostnih pravicah. ; Med drugim so zahtevali Zedinjeno Slovenijo, ker je bila jezik v šole in urade. K nam pa se vsiljujejo nepoklicani in nepovabljeni izletniki, ki sovražijo slovenskega človeka in njegov jezik. Hribovci so se spontano odločili, da bodo vsiljive izletnike napadli in pregnali, če se bodo pojavili na temenu njihove vasi. Prišla je predzadnja majska nedelja, dne 23. maja 1869. Dan je bil prelep, pokrajina vsa v zelenju in cvetju. Sonce je toplo prigrevalo. V Ljubljani pa so se na vse zgodaj začeli zbirati turriarji na izlet na Janče. Rano zjutraj je krenilo kakih 60 nemškutarskih turnar-jev po ljubljanskih ulicah — z vojaško godbo na čelu — na ljubljansko železniško postajo. S hlaponom so se popeljali do postaje Zalog, ki Je bila tisti čas najbližja dohodna točka na Janče. Danes uporabljajo obiskovalci Janč železniško postajo Jevnica, če si žele najbližjega vzpona na ta hrib. Jevnica je dobila lastno postajo šele med obema vojnama. Tumarji so pod vodstvom zloglasnega Deschmanna prikorakali na vrh Janč z razvito velenemško zastavo — tako imenovano frankfurtari-co. To nemško mesto, Frankfurt, je bilo tiste čase simbol velenemškega gibanja in tur-narji, pa Sudmarka in še nekatere druge vsenemške organizacije so bili samo oporniki in podporniki vsenemškega pohoda proti Vzhodu — Drang nach Osten. Pot je vodila skozi naše slovenske kraje. Ko so se izletniki ustavili sredi Janč, so posedli po mladi travi, frankfurtarski prapor pa so pritrdili na drog in ga zabodli v zemljo. Izzivalno so zaplapolale velenemške barve v sredini savedne hribovske vasj med Ljubljano in Litijo. / žaljeni in razjarjeni Jančarji in okoličani so protestirali zaradi izzivalnega obnašanja nemških telovadcev. Pretili so jim in zahtevali, da takoj zapuste vas in zginejo v dolino. Zvitorepi poveljnik tumar-pa jih j L' tJU/VClliJU, IVPi JC Krm* \ ^ša zemlja takrat ločena in * razdeljena na osem avstrijskih ; fležehkronovin, na Kranjsko, | štajersko, Koroško, Primor- ko z Goriško in Trstom, pa ' k v nekaj drugih pokrajin , 'Slovenci so živeli tudi v Be-beški Sloveniji idr.). Na tabo-! hh so postavljali enoglasno ; rahtevo po Zedinjeni Slove-j hiji in tudi po slovenskem šol-. 8tvu in slovenskem uradovanju v vseh uradih, kjer žive , Slovenski prebivalci. Te zahte-| ve so bile za takratne nemške ' plasti, ki so vladale v Ljub-* Hani, na Kranjskem, pa tudi to ostalih deželah-kronovinah 'čhke nemške imperialistične ®rzave, neljube in sovražne. Josip Vošnjak, po rodu iz Šoštanja (1834-1911), pisatelj politik, je sodeloval pri taborih in piše o njih, v svojih sPominih: «To je bila najkras-hejša doba naše narodne zgodovine. Na odru cvet slovenske 'oteligence, vsi zbrani v enotnosti. Pred odrom pa na tiso-oe in tisoče naših mož in že-ha, ki napeto poslušajo govornike. .Na posameznih taborih je “Ho po več tisoč ljudi — od “800 do 7000. — Največ je bi-udeležencev na prvem taboru dne 9. avgusta 1868 v Ormožu na Štajerskem. 15.000 udeležencev je prišlo Juie 6. septembra 1868 v Žalec. Leto dni pozneje, dne 17. maja 1869 se je zbralo v Vižmarjih Pri Ljubljani celo 30.000 tabori tov. .Tabori pred sto leti so bili v‘soka šola politične vzgoje basih ljudi, meščanov, tržanov tu tudi podeželanov. Na zbo-^vanja so prihajali tudi kmet-1" iz samotnih in odročnih krajev, kjer so si krepili nasilno zavest in politično razgledanost. Tam so spoznali tarodne prvake ih naše zahteve. , Prav zato so postajali takrat tudi naši preprosti krneč chi ljudje prekaljeni, borbeni 1,1 uporni. Vladajočemu nemškemu slo-ki je bil v naših krajih v trecejšnji manjšini, ni šlo v *ačun, da se je stopnjevala ?aVednost slovenskega člove-S- Nemško telovadno društvo TPrnverien v Ljubljani je pri-Jedil v tistem času nekaj izletov, da bi s tem dokazali svoj ?bst0j in «pomembnost» nem-skega sloja. Turnverien je hbel pri oblasteh vso oporo to podporo. Vojaška oblast v Ljubljani jim je dala za izlete 3 podeželje celo svojo godbo. da bi s tem dvigali svečanost svojih izletov in si pri-,.°t>ili namišljeno slavo in ve-‘Javo. zavednim podeželanom t,a taki izzivalni izleti tujega • ~vlja niso bili všeč. Ponekod “P jih celo napadli in predali. > Takoj po krasnem taboru v nžmarjih so ljubljanski tur-iarii začeli s pripravami za PN v Zasavske hribe. Za “bisk so določili malo hribovcu vas Janče. Tumarji, ki 3 je vodil slovenski narodni .Sadnik dr. Karei Dežman 1 >2neje preimenovan v Desch-toann — so pozivali k izletu ?a Janče v —več pozivih, ki 3 je objavljal ljubljanski 3?bški list Tagblatt. Pozivi in vabila so bila pod ■juslovom «Auf nach Jant-che!» _ Na Janče! ..vodstvo slovenske politične franke je svarilo ljubljanske Jbharje, naj ne gredo na Jan-e> ker imajo zavedni domači-Sj ta iZiet zgolj za izzivanje. Ucb slovenski Sokoli so P°' avariii nemško oblast, naj ne Fedo tumarji na zasavske 3be. Znalo bi se jim pripe-1 b kaj neljubega. Najbolj pa 3 vrelo med prebivalci hri-f°vških vasi med Ljubljano in ^bjo. > Janče so bile tisti čas vklju-s?ne v litijsko okrajno glavair-j v°- Med fanti in dekleti na rpbčah, v bližnjem Gabrju, na 3'avijah, na Trebeljevem, ff^ganlu in dmgod je vrezalo. Ljudje so bili polni je-In rdečice. Bolelo jih je: , ^hgod se zbirajo zavedni Slonic: na tabore in zahtevajo Ginjeno Slovenijo, slovenski jev Deschmann pa jih je z iiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiifiiiiifiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiinmiiimiiiiiiiiiiiim Kulturni praznik v Repnu drugimi tumarji — pomagal je tudi nemški praporščak D or ni gg — vaoili v svojo sredino: ((Prisedite k nam, prigriznite in popijte z nami kupico v znak prijateljstva. Glejte, vsega imamo dovolj!» Jančarji pa so jim odvrnili togotno: «Mi pa imamo tudi vsega dovolj... Vas in vaše izzivalne ’fane’...» In že se je začel spopad. Domačini in okoličani, fantje in možje so planili na turnarje, ki so bili sicer oboroženi s samokresi. Pa se domačini niso dali ustaviti. Mahali so po vsiljivcih, da so nazadnje odnesli svoje pete in zbežali v dolino. Niti svojega nemškega simbola, frakfurtarice, niso u-tegnili ponesti s seboj. Praporščak jih je umih krač potegnil v dolino. Kakor politi kužki so se začeli zbirati v Vevčah, kjer so imeli prav tedaj ljubljanski Nemci in nemškutarji z oficirji ljubljanske garnizije veselico. Ko so pripadniki avstrijske soldateske, zbrani na zabavi v Vevčah, zvedeli, da so janški domačini pregnali turnarje in so jim celo odvzeli prapor, so navalili na slovenske domačine v Vevčah. Ta njihov izpad je zahteval celo nekaj žrtev. Žandarji pa so odšli na lov za uporniškimi Jančarji in okoličani. Precej so jih aretirali, postavili pred sodišče, ki jim je izreklo težke in dolge zaporne kazni. Vojaška oblast je poslala na Janče in v okoliške vasi kazensko ekspedicijo pet kompanij, ki so iskale odvzeto frankfurtari-co. Niso je našli. Vrla janška dekleta so jo skrila v vrh visoke in goste smreke. O dogodkih na Jančah je pisalo slovensko časopisje. Akcijo je vodil sam vodja mladoslovencev pisatelj, politik in ljudski organizator France Levstik, ki je bil tedaj glavni dopisni’' Slovenskega naroda. Ta je začel izhajati eno leto pred dogodkom na Jančah v Mariboru. O zavednih in upornih janških kmetih so pisali tudi drugi listi po Avstriji in Evropi. O Jančah in nemških nasilstvih so pisali mnogi časniki tako so postale Janče slavne povsod. Ne bi bilo prav, če bi pozabili na slavne dogodke, ki so jih preživele male Janče. Bile so člen v dolgotrajnem uporu proti nasilstvu in v bojih za osvoboditev. JOŽE ŽUPANČIČ Podpredsednik SPZ Miro Kapelj izroča repenskemu pevovodji Mirku Guštinu zlato kolajno stvo nasploh so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in so svoje navdušenje kazali z občutenim ploskanjem, ki so ga bili deležni pevci in član Slovenskega gledališča Stane Raztresen. V četrtek zvečer je bil v Repnu res lep kulturni praznik. Z zadoščenjem hkrati beležimo, da se je tega praznika udeležilo zelo veliko ljudi, predvsem seve da domačinov in ljudi iz sosednih vasi, pa tudi iz mesta samega. Na dvorišču Kraške hiše, ki že' ‘ dolgo zvablja veliko' ljudi iz mesta in okolice, je domače prosvetno društvo ((Srečko Kumar)) pripravilo Večer slovenskih balad in romanc. Gledališki u-metnik Stane Raztresen je s svojim sporedom najlepših slovenskih pesmi obšel že malone vse kraje našega zamejstva in smo zato o njegovih recitacijah že poročali. Tokrat bi radi omenili le to, da je okolje — bor-jač Kraške hiše — bilo kot ustvarjeno za njegovo umetniško podajanje. Prireditev je pridobila na svoji vrednosti tudi zaradi nastopa domačega zbora, ki je številnemu občinstvu zapel več slovenskih umetniških in narodnih pesmi. Ob koncu sporeda pa je podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Miro Kapelj izročil Gallusova priznanja, diplome in kolajne, petim članom repenske-ga pevskega zbora. Vsi nagrajenci so dobili bronaste kolajne, kajti repenski zbor je še razmeroma mlad in zato srebrne in zlate kolajne ne pridejo še v poštev Le pevovodja Mirko Guštin je bil nagrajen z zlato kolajno, ker se pač trudi na prosvetnem in prvenstveno pevskem področju že dolgo dolgo let. Prebivalci Repna in vse občin- SUPER MARKET Najkvalitetnejše prehramoene potrebščine Tobačne izdelke • Tekstil in konfekcijo • Obutev Galanterijo in igrače • Kozme. tiko Izdelke domače obrti. PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih bogato založenih trgovinah na Kozini, v Divači. Lokvi. Senožečah Dutovljah. Komnu in Brestovici. ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 10% POPUST PRI PLAČANJU V TUJI VALUTI. MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT DIREKCIJA: KOPER TELEFON: 21-830 Pristaniški trg 3 TELEX: 34-117 • carinjenje blaga • transportno zavarovanje blaga • kontrola transportnih dokumentov • dodajanje ledu in uskladiščenje blaga • redni zbirni promet iz eviopskih centrov • čezmejni prevozi z lastnim kamionskim parkom • agent organizacije IATA • blagovni tranzit preko pristanišč Rijeka in Koper • sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini Poslovne enote v vseh republiških središčih, v vseh jugoslovanskih pristaniščih in na vseh obmejnih prehodih ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER SPECIALIZACIJA ščefe darilo?... POSKUSITE Z GARNITURO EMO NOVUM CELJE j I ijj | j Iposlovnoiiidmi feenjef INDUSTRIJE POLJOPRIVREDNIH MAŠINA BEOGRAD - BULEVAR VOJVODE MIŠIČA Br. 39 JUGOSLA VIJ A & l-MT . W BEOGRAD 1 ipm SOM BOR iSMORAVA POŽARE V A C je poslovno združenje 12 glavnih jugoslovanskih proizvajalcev kmetijskih strojev in orodij, katerih asortiment je naslednji: Traktorji na kolesa in gosenice Stroji in kombajni za pobiranje pridelkov (pesnice,koruze,sladkorne pese in drugih kultur) vse vrste priključkov za: • melioracije • obdelavo zemljišč • setev • zaščito rastlin • prevoze v kmetijstvu • mehanizacijo gozdarskega dela Agregati za umetni dež LES KOVAČ Sušilnice za kmečke pridelke, živinsko krmo> povrtnino in sadje O S I J EK ROJ proizvodni U B LJ ANA Pr<>gram vsebuje celotno mehanizacijo za kmetijstvo in gozdarstvo I It/l L TUZLA CC R C A C A K njm_ na račun svojih članic prodajo in nakupe v državi in v inozemstvu JSSTRBMC N I Š C TELEFONI: 51943 - 50065 J te., &1I f;!v!vK V.V.V.V. V.V.V.V,— n.v.•.■■•. IB mmI .•..••v.v.l J 88j/ fOUTOM, ___. MM j ■■ .........., ''^|ii^^Ci|,|||1n........lwli,.L„-'■• L ' . ”'.£ V soboto, 28. junija, bo proseško Primorje gostovalo na Škotskem in bo odigralo prijateljsko tekmo z enajsterico Aidrie Academv Jootball Club. S tem bo Primorje vrnilo obisk škotskemu klubu, ki je bil ie v gosteh Prosečanov. — Na sliki je Cliftonhill Stadium v v Coatbridgu, kjer bo Primorje igralo. OBVESTILI Društva, ki nameravajo poslati svoje odbojkarice in odbojkarje na poletni tečaj v Rovinj, naj se udeleže sestanka, ki bo v ponedeljek, 16. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/1. Tečaj bo predvidoma v začetku avgusta za fante in sredi avgusta za dekleta. Predstavniki društev naj prinesejo s seboj približno število svojih tečajnikov. • * • V ponedeljek ob 21. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/1 drugi sestanek društev, ki nameravajo nastopiti na letošnjih slovenskih zamejskih igrah. Vabljena so tudi društva, ki se niso udeležila prvega sestanka. Dl JAKI NAJ SE TUDI MED POČITNICAMI PRIMERNO UDEJSTVUJEJO V ŠPORTU Šole so zaprle svoja vrata in naši dijaki so (razen maturantov) nastopili svoje letne počimice. Po naporih, ki jih je terjalo od njih učenje je nastopil zdaj čas zasluženega počitka in oddiha ter sprostitve. Dijaki bodo ta čas preživeli vsak po svojih načrtih. Ta se bo morda podal na potovanje, oni na letovanje, večina pa se bo verjetno predajala užitkom sončenja in kopanja. Prav bi pa bilo, da bi naši dijaki poletne počitniške mesece dobro izkoristili tudi kot športniki, •imiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMii Danes v Zgoniku turnir v bližanju in kegljanju športni krožek Kras je za danes organiziral tekmovanje v dveh panogah, ki privabljata zadnje čase vedno večje število naših zamejskih športnikov, namreč v bližanju in ruskem kegljanju. Prvi bodo stopili na plan bližavci, ki bodo začeli metati ploščice že ob 9. uri zjutraj in prav gotovo bomo videli v tem tekmovanju zelo napete borbe, saj bodo nastopili mnogi priznani «strokovnjaki» v tem športu. Popoldne na bo na vrsti rusko kegljanje. Tekmovanje se bo začelo ob 16. uri. Organizatorji so namenili vsem bolje uvrščenim tekmovalcem bogate nagrade. Grčiji, kar je povzroča !o po vsej državi veliko ogorčenje. Po pisanju švedskih časopisov namreč skoraj 80 odstotkov Švedov nasprotuje tenu, da bi njihova reprezentanca odpotovala v Grčijo, ker se ne strinjajo «s politiko vladajočega vojaškega režLma». Večina švedskih časopisov je skenila, da ne bo poslala svojih dopisnikov na evropsko atletsko prvenstvo v Atene. ATLETIKA STOCKHOLM, 14. - švedska at letska zveza je sklenila, da se bo s svojo reprezentanco udeiežila evropskega atletskega prvenstva v DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 15. mnija 1969 ODBOJKA Deželni finale mladinskih iger Zjutraj v Vidmu Nastopa Polet (ženske) • * » Moška promocijska liga 08.00 v Gorici, igrišče Dam Juventina - Velox BLIŽA NJE Prireja ŠK Kras 09.00 v Zgoniku RUSKO KEGLJANJE Prireja SK Kras 16.00 v Zgoniku NOGOMET Prijateljsko srečanje 18.00 v Sv. Križu «suhi» - «debeii» ■: rt- I o l LEV Hotel LEV Ljubljana VOŠNJAKOVA I TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEl Teiex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan-cing kavarna Zabavni in artistični program plesna glasba Aperitiv bat Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne in konferenčne ivorane Čitalnica Frizerski salon Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor ■ Pristajališče za helikopterje Boksi za pse H’a-dilnica za divjačino. zlasti ker je med njimi danes že kar lepo število aktivnih tekmoval-oev, ki se udejstvujejo v raznih društvih. Poletni. meseci pač ne smejo pomeniti prenehanja športnega delovanja, pač pa le prida-godilev in vmesno obdobje med dvema sezonama. Dobro bi bilo zato, da bi naši dijaiki-športndiki svoje počitnice načrtovali tudi kot tekmovalci in ne le kot — dijaki. Kdor hoče danes dosegati dobre rezultate v športu mora predvsem zelo mnogo trenirati in predolg poletni premor bi bil v tem smislu vsekakor precej bolj škodljiv, kot koristen. Kaj naj hi naši dijaki - športniki počenjali v juliju, avgustu in delno v septembru? Udejstvovali naj bi se vsekakor v bolj sproščenih oblikah telesnih vaj, svojo telesno kondicijo naj bi vzdrževali predvsem z izleti, zlasti v planine, kamor naj se podajo pod vodstvom poznavalca gora tudi na nekaj večdnevnih tur. Svoje telo naj krepe in utrjujejo z zračnimi in vodnimi kopelmi, prosti čas pa prežive v sproščeni in prijetni družbi. Komur bo njegovo matično društvo omogočilo, naj se udeleži tradicionalnih vsakoletnih poletnih športnih tečajev za izpopolnjevanje v panogi, v kateri se udejstvuje. V poletnih mesecih naj tudi pogosteje obiskuje razne športne prireditve, saj mu to čas zdaj bolj dopušča. Ogleda pa naj sd tudi dis- cipline in panoge v katerih sicer sam ne tekmuje, da si razširi svoje športno obzorje. Proti koncu prvenstva naj se začne izdatneje pripravljati najprej na letošnje zamejske slovenske športne igre, ki bodo jeseni, nato pa na nastope v svoji panogi. Pravi športnik naj nikoli ne pozabi, da se mora podvreči določenemu športnemu režimu življenja, če hoče v svoji panogi uspevati. Za I. mladinski pokal V nedeljo v Lonjerju štafetni tek 4X800 m Lonjerska mladina organizira v nedeljo, 22. t. m., ob 10. uri štafetni tek 4x800 m za I. mladinski pokal Lonjerja. Ekipe, ki se nameravajo udeležiti teka, obveščamo, da bo vpisovanje v ponedeljek, 16. t. m., v sredo, 18. t. m. in v soboto, 21. t. m., na sedežu prosvetnega društva Lonjer Katinara od 20. do 2J. ure. NOGOMET MOSKVA, 14. - Slavni sovjetski nogometni vratar Lev Jašin se je sklenil ob koncu letošnje sezone posloviti od aktivnega športa. Jašin ima 39 let. Restavracija Marinella Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila 'Obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni popust. Vsak večer godba s plesom. Hotel «S0ČA» Moderno urejen hote) - Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — domača postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba ln ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna. MOST NA SOC! tel1 7 RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut m salame ter izbrana domača vipavska in briška vina. SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA ' KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI Preko svojih trgovin na ŠKOFIJAH in v KOPRU SVEŽA JAJCA / 1,11 m ARETTA ULTRA T H 1N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo