Struktura aktivnega prebivalstva po dejavnostih
Razdelitev delovne sile po gospodarskih in drugih tavnih dejavnostih je zelo va-. žen pokazatelj n.jihoveRa razvoja, če pa ffledamo v celoti, pa tudi stopnje, na ka-teri. je gospodarstro neke države. Na te-melju relativnesra deleža delovne sile, zn-poslene r določenih sospodarskih dejav-nostih, t razmerju do vsega aktivne^a prebivalstva je zato mogoče točn-o ugoto-viti ne samo pometi teh de.favnosti s sta-lišča njihoveffa tnaterialneffa proizvodne-jra uoinka, temveč tudi stopnjo.drnžbeno ekonomskesra razToja države. stopnjo raz-voJH  nfenih   proizrajalnih  sil.
Tabek strukture aktivneRa prebival-stva Nemčije zelo pr-epričlfivo registrira fribanje proizva.jalnib sil NemČije, Kme-tijski ppoizvajalci so z-astopani v aktiv-nem prebivalstvu 1. 1939 le s 14 odstotki. medtem \o so pred 50 leti predstavfiali 42 odsfotkov rseh proizvajalcev. Vse druse dejaTnosti zaznaraujejo porast na račun kmetij«tva, pri čemer so posebno tiagplo napredovale trgovina, protnet im drupe uslužnostne dejavnosti, ki so poye6ale svof delež v skupnem prebi-ralstvu za 100 odstotkov. Ta težnja, kj je zelo opazna tn-di t drupih razvitih državah (ksterih razvo.f bomo opisali r prihodnfi Stevilki) kaže, da razToj jndustrife nujno povzroči
zelo iiDitenziveii porast trgovine, obrti, ppometa in dru^ih uslužnostnih dejavno-sti in javnih služb.
Tabela o strukfuri aktivnesra prebival-=tva Indije prav tako kaže zelo čvrto tež-nfo, vandar v nasprotni smeri Na prvi pogled bi lahko sklepali. da je bila indu-strija r Indi.fi bolr razvita ob koncu pre-tekle^a stoletfa kakor y 50 letih tega sio-letja. Dejansko pa gre1 za nezadostni in-dustrijski razroj. Absolutno število de-lovne sile, ki fe zaposlena r industriji, ffradbeništvu in rudarstvu, se fe rsekakor oovečalo, vendar v nesorazmerno ma.f-hn^m odnosu do povečan.ia šte-rila kmetij-skih proizrafalcev, kar pa je bilp zopet po^ledica velikeffa porasta prebivalstva in prereč počasnesa industrii?kesra razvo-fa (če o indu.strirskem razroju do dobe po drugi sTetorni rojni sploh lahko sro-vorimo).
V razliiko od tega kaže težnja pri dru-gih dejavnostih vzpon, vendai tokrat iia raZvm industrife in n« na račun kmetij-stva. Tako gibanje .}« mogoče pojasniti Ie s politiko kolonialnih oblasti, ki so usmerjale ffospodarski razvoj v pospe-šeni napredek drugotndh služb in dejar-nosti, ko so zanemarjale, pog^osfo pa tudj preprečevale razroj domače industrije.
1682               190?              1939
41.9                29.4                14.0
38.9                45.2                47.1
10.1                15.9                19.4
Nemčija
(odstotek skupnega aitiviie^a prebiTalstva)
Kmetijstvo an gozdarstro Industrija, rudarstvo in jrradbeništ-vo Trgovina, bančništvo in promet Dnife zasebne in favne uslu^e •(rključno državni aparat)                               9.1                  9.5                19.5
* Ozemlje Tretjega rajha obsesa tudi ozemlje ATstrije in Sudetov,
Indija
(odstotek rsega aktivsiefra  prebivalstTa)
1881                19U               1951
Kmetijstvo                                                          59.9                65.3                63.9
rndustrija, jjradbenišfvo in rudarsfvo            28.4                16.1                13.9
Tr^ovina in transport                                        3.1.                 9.8   ¦             9.0
Koiminalne uslujre. obrti in dmiro                 ">&                7.0                9.6
Vojska in državni aparat                               2S                3.8               3.6
Vir podaikvv: Coljn Clark — Pogoji gospodarskegn Dapredka. London, 1.1951.