?,tJZTJ3!'.I RAV; ELJ LJUB J .-i IJ Žt, 116 List izhaja r*ak e S meaece L 22— L 6.50 več. — f ▼ iirokovti 1 V fa ftice. zahvale, v Trato, v torek. 17. mala 1937. Posamezna številka 30 cent Letnik Lil Naročnin*; za t m»nc L a—« L 75-—, v inocemstvo meeečn« — Oglasnlna za 1 nun prostor« in obrtne oglase L I.—. za oamrt-oglase denarnih zavodov L 2— strani L X- ■ EDINOST Uredniitvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Asstsi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se poiiljajo izključno nredniitvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniStvu. Rokopisi m ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edino>U Poduredniitvo v G o r i c i s ulica Giosne Carducci It 7, L n. — Telet it 327. Glavni in odgovorni urednik: prot Filip Peric. Se enkrat o priimkih Zakon o priimkih, ki je bil Izdan v začetku lanskega leta "Samo za Gornje Poadižje (nekdanje Tirolsko) ter bil v aprilu letošnjega leta raztegnjen tudi na ostale nove pokrajine (tržaška, gorlSka, pulska, reška in kći drska pokrajina), se je začel izvajati. Prejšnji teden smo sporočili čitateljem, da je imenoval tržaški prefekt komisijo, ki naj pripravi gradivo za izvajanje tega zakona. Isto so gotovo ukrenili vsak v svoji pokrajini tudi drugi prefekti prizadetih pokrajin. Za danes — 17. maja — je napovedana prva seja tozadevne komisije za tržaško pokrajino. Napram vprašanju priimkov smo zavzeli v našem listu že ponovno stališče. Zadnjič smo pisali o tem v «Edinosti» od 7. aprila t. 1. Tf*daj smo poudarjali, da je ime (priimek) nedotakljiva lastnina Jocrb^, ki gra nosi. Nihče nima pravice se dotikati te najosebnejše vseh imovin. Iu kakor je naloga državne oblasti čuvati vsako drugo lastnino državljanov ter skrbeti za njeno nedotakljivost, tako mora čuvati tudi imena in skrbeti za njihovo nedotakljivost. V tem pa je—smo rekli že tedaj — tudi podlaga upravičenosti no- ki so toponoma stičn e narave, in sicer oni, ki so napravljeni iz krajevnih imen, ki so bila prvotno italijanska in potem prestavljena ali popačena. Mislimo, da pri slovanskih družinah ni ne ene ne druge kategorije priimkov. Drugi člen zakona o priimkih le* olajšuje prostovoljno po*-italijančevanje. Kakor so pokazale razprave v ltaljianskih listih, se hoče s tem iti na roko onim družinam, ki so bile nekdaj slovanske ali nemške, a so sedaj, ko se ne čutijo več Slovane ali Nemce, imele radi tudi drugačen priimek, ki bi bil bolj podoben italijanskim priimkom. Skratka nas Slovane novi zar kon nikakor ne zadeva. Komisije za priimke bodo imele sploh v nadih krajih lahko delo, razen če si ga ne bodo same hotele delati. Končno opozarjamo še, da ima vsak oni, ki bi mu bil priimek neupravičeno spremenjen, pravico rekursa na državni svet in izrednega re- se potem poitalijančile ter bi I kursa na kralja. Novb zasedanje senata Odobritev proračuna ministrstva za aeronavtiko Prva seja RIM, 16. (Izv.) Danes popoldne se je vršila prva seja visoke zbornice v tem zasedanju. Seji je kot običajno predsedoval on. Tittoni. Po otvoritvi seje in preči tanj u zapisnika poslednje seje naznanja predsednik, da je postal sin genovitega vojvode, ki je dosegel starost 20. let član senata. Po spominskih govorih za senatorje, ki so umrli tekom počitnic, pristopa visoka zbornica takoj k razpravi o proračunu ministrstva aeronautike. Prvi povzema besedo poročevalec senator Rava, ki pojas- Kralj v Neaplju Velik« manifestacije prebivalstva NEAPELJ, 16. Včeraj ob 9. zjutraj se je s posebnim vlakom pripeljal v Neapelj N. vel. kralj, pozdravljen od aoettske vojvo-dinje, ministra Fedeleja, za-' stopnikov senata in fcbomica, mnogih drugih dostojanstvenikov in ogromne množice občinstva, ki je prirejala vladarju velike manifestacije. Na obeh straneh ulic, ki vodijo s postaje na trg «Plebiscito», kjer se vega zakona o priimkih. Tam, j nj13iP v kratkih besedah svoje kjer so bili priimki y resnici poročilo. Ker je z njim izčrpan popačeni in pokvarjeni — smo pisali — tam je na mestu odredba, da se da užaljenemu načelu nedotakljivosti imen zadoščenje. Danes ne nameravamo ponovno razpravljati o tem. Pač pa je potrebno, da si je vsakdo med nami na jasnem, kakšen je njegov položaj po novem zakonu s čisto pravnega stališča. Oni naši ljudje, ki čitajo tudi italijanske liste iz naših krajev, so bili gotovo zbegani, ko so videli v omenjenih^ listih brezkončne sezname naših starodavnih priimkov,, ki morajo spremeniti. Ce pa pogledamo v zakon — m ta do mer oda j en, ne pa fantazija — ne najdemo nič v njem, kar bi bilo v skladu s takim samovoljnim tolmačenjem. V naslednjem hočemo na\e-sti natančno besedilo dotičnih določb. Čl. 1- kr. odloka.zakona od 10. januarja 1926, št. 11, ki je bil pozneje spremenjen v zakon in je sedaj v veljavi tudi v naših krajih, pravi dobesedno. «italijanske družine, ki imajo priimek, kateri je bil prvotno it ali j an. ali latinski ter bil preveden v druge jezike ali popačen s tujim pravopisom ali z dodatkom tujega obrazila, dobijo zopet prvotni priimek v prvotni obliki. Istotako se spravijo zopet v italijansko obliko nriimki toponomastičnega izvora t. j. oni, ki so izvedeni iz imen krajev, katera so bila prevedena v kak drug jezik ali popačena s tujim pravopisom, in tudi plemenitaški naslovji. ki so bili prevedeni ali spravljeni v tujo oblike. Vzpostavitev italijanske oblike se proglasi z dekretom prefekta pokrajine. Dekret se sporoči prizadetim, se objavi v uradnem listu «Gaz-zetta l'fficiale» ter zabeleži v seznamih civilnega stanu. Kdor po tem rabi priimek ali plemenitaški naslov v tuji obliki, se kaznuje z globo od 500 do 5000 lir». J Cl. 2. pravi: «Tudi v drugih slučajih razen enih, ki jih predvideva čl. 1., se laliko spravijo tuji priimki ali priimki tujega izvora v italijansko obliko s prefektovim dekretom, če prizadeti to zahtevajo. Tozadevni dekret se zabeleži v knjigah civilnega stanu. Polfeg teh določb velja za to stvar še ministrski odlok od 5. avgust 1926. («Gaiza. Uff.» od 25 avgusta 1926), ki pa vsebuje le navodila za prefekte in občine, kako imajo postopati pri izvajanju tega zakona, ter ne vsebuje ni kakih dodatnih novih določb. Iz vsega tega je torej jasno razvidno, da naše slovanske družine sploh niso ali bi ne smele biti prizadete po določbah zakona o popravljanju pri-fmkov. Njegove določbe govorijo razločno le o onih priimkih, ki so bili najprej italijanski in potem prestavljeni v kak drug jezik ali popačeni. Poleg tega Se omenjajo tudi oni priimki, por seznam govornikov, mu takoj sl^di držami podtajnik v ministrstvu za aeronavtiko; on. Bal-bo, ki pojasnjuje v daljnem govoru delo ministra za aeronavtiko. Njegov govor je bil precej sličen onemu, ki ga je podal v posl. zbornici. Zato omenjamo iz njega samo nekatere vr.žnejše točke. Ministrstvo za aeronavtiko posveča vso svojo pažnjo popolni nacionalizaciji aeronavtične industrije, ki naj bi omogočila državi v sluča>u njene eventuelne izolacije skrbeti za ojo ourarniH*. niio vprašanj«; zlasti zanima on. Mussolinija: konstrukcija motorjev na olje za letala, kar bi na mah razrešilo mnogo vprašanj. Razvoju civilne aeronavtike posveča ministrstvo veliko pažnjo. Že obstoječe zračne proge Turin-Trst, Genova-Rim-Terra-nova - Cagliari, Rim - Neapelj, Trst-Zadar in Brindisi-Carigrad bo treba spcpolniti, čim bo dovoljeval proračun, z zračnimi progami Milan-Monakovo, Mi-lan-Brindisi, Rim - Terranova-Cagliari, Rim - Neapelj - Brm-disi, Brindisi - Valona, Turin-Genova in z zračno progo Bnn-disi-Tobruk, ki bo mogoče podaljšana do Aleksandrije, ako se posreči dobiti tozadevno koncesijo. Na svojem nedavno dokončanem potovanju se je on. Balbo prepričal, da omogoča u-goden položaj države in njenih kolonij zadostno nadzorstvo Italije nad Sredozemskim morjem. kjer ji je nujno potrebno svobodno kretanje, ako naj tu svobodno diha tudi italijanski polotok. Po govoru on. Balba stopa na predsedniško tribuno novi senator De Vecchi, ki polaga prisego v roko predsednika senata Po glasovanju o raznih zakonskih načrtih in o proračunu ministrstva za aeronavtiko, ki je odobren s 113 proti 14 glasovom, zaključuje predsednik ob 18.30 sejo. nahaja vhod v kraljevsko palačo, so bile razpostavljene čete vojaštva. Ko se je kralj prikazal na trgu «Plebiscito», ga je navdušena množica spet viharno pozdravljala in mu prirejala dolge ovacije. V kraljevski palači je kralj sprejel predpoldne zastopnike mestnih in pokrajinskih oblasti, nadškofa kardinala Asca-lesija, ministra Fedeleja in Rocca in druge. Ob 15. je kralj zapustil palačo. Obiskal je neapeljski muzej, kjer je minister Fedele imel daljši govor. Davi ob 9.30 se je kralj podal v Herculaneum, kjer so se vršile razne svečanosti. Poslanik Raklć odpotoval t LJubljano RIM, 16. (Izv.) Jugoslovenski poslanik pri Kvirinalu gospod Rakić je odpotoval včeraj zvečer iz Rima v Ljubljano, kjer se bo sestal z jugo slovenskim zunanjim ministrom dr. Ma-rinkovićem na njegovem povratku iz Prage. • lunersM te IftaHd odpotovala ▼ Loadon PARIZ, 16. Predsednik republike Doaimergue in zunanji miniser Briand sta davi ob 8.15 odpotovala v London. ZiKUaHtM kotferace Hite asteti \i\m ministra Kftneneaa JAHIMOV, 16. Včeraj se je vršila zadnja seja ministrov Male antante. Po seji je bil izdan komunikš, v katerem je med drugim rečeno, da se bodo ministri sestali spet meseca septembra v Ženevi tekom zasedanja Družbe narodov. Prihodnja konferenca se bo vršila v prvih mesecih 1. 1928 na Romunskem. Popoldne so ministri sprejeli novinarje in jim podali razne izjave. Glavno poročilo ie podal _ __-ti v nHvi^ift jt PRAGA, 16. (Izv.) Romunski zunanji minister Mitilineu je izjavil dopisiniku «Jutra» na konference sploh omenil ni, ssl-mo kratko poročilo pod naslovom «Polom konference Male antante». Po tem poročilu predstavlja izid konference v političnem pogledu popoln polom. Politični spored konference je namreč obsegal eno točko kardinalne važnosti: ustanovitev enotne fronte proti Italiji, kar je zahtevala Jugoslavija vsled tiranske pogodbe. Radi odpora Romunije pa je bilo nemogoče doseči sporazum o tej točki, ker Romunija se ni hotela postaviti proti Italiji, ampak hoče v svojih odnešajih z Italijo ostati neodvisna od isvojih zaveznikov. Neka nasprotja so se pojavila tudi v vprašanju povratka Habsburžanov na Ogrsiko. Nekoliko boljši uspeh je imela konferenca v gospodarskem pogledu. Robert Cantalupo pravi v svojem članku v «Tribuni», da ;se nahaja Mala antanta pod velikim vplivom Beneša, ki je prenesel njeno težišče z Balkana, kjer bi ga rada ohranila Jugoslavija v srednjo Evropo. Skrbna mati daje svojim otrokom Kakao De' Jongz« da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To je prvovrstno krepilno sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen. kana v srednjo Evropo se postopoma ublažuje jo protiitali-fanski interesi Jugoslavije. Zato Beneš nikakor ni bodril Jugoslavije v njeni protiitalijan-ski pustolovščini, ampak je Beogradu najbrž svetoval, naj pogasi ogenj na Jadranu ter naj rajši naveže nove stike z Ogrsko ter tako podpira ustanovitev kompaktnejšega sistema srednjeevropski ili sporjazu-mov. Po člankarjevem mnenju namerava Čehoslovaška ustanoviti blok, v katerem bi bili po možnosti zbrani vsi dediči Avstrije. Ta blok bo predstavljal novo in zelo nevarno utelešenje Male antante, ki bi utegnila biti v svoji novi obliki še bolj nevarna, nego je bila v do-S prenosom tega težišča z Bal- sedanji. _ Hud potres v Srbili Panika v Beogradu - Razna ministrstva poškodovana - Epicenter južno od prestolnice - Precejšnja materijalna škoda - Dvajset človeških žrtev BEOGRAD, 16. (Izv.) V včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah je povzročil nenavadno močan in dolgotrajen potresni unek v Beogradu in okolici njegovo vpraša:.je, kakšno sta- veliko paniko. Ob 3.49 zjutraj lišče zavzema Romunija na- se je zemlja močno zazibala, pram tiranskemu paktu: I tako da se je porušilo več dim-«Dovolil sem vam staviti k*- nikov. Prebivalstvo je v prvem kršnokoli vprašanje. Vi ste me strahu drvelo po uhcah n be-stavili v zadrego. Romunija je g*Io brez ciljaokrog. Sele, ko jugoslovenska zaveznica, obe- so sunki prenehali m so obustnem pa tudi italijanska prijate- ni organi začeli miriti zbegano Ijica. S prvo jovežejo skupni ljudstvo, _ _ —Mer.prijateljski pakt. gg^? C^K vedTOSr je W5t£ £ I -gj* fe"« pisniku « Tribune«. munija. In z vsem srcem sim- ja iu ovec RIM, 16. (Izv.) Romunski zu- v tej težnji z vami I terialna . ,. _s_z IfUilinAH ta no- I - ... r> __i*__a_ škoda je v Beogradu a Tribuna« naeieanje dfll Tazloga„ da bi --uka seizmo «1. Odnošaji Male antante na- v pimu g. Raki- ™ga pram Franciji so prlsrfm in £ka nova navodila za po- |Sptne^ obsti Posebno a I M spravilo Cehoslovaškp in Ro- | ^T —e arhiva jrjer so prevrnjene vse police m jih napram Ogfski stremi Mate I " | razmetane vse listine. Tudi mi- antanta za srednjeevropskim BeneŠCVe izjave Locarnom, ki naj bi garantiral J status quo. Dokler bom jaz im- RIM> ie. (Izv.) Včeraj je r>o- nistrstvo notranjih del je zelo poškodovano. Spodnja tri nadstropja so ostala sicer nepoškodovana, četi to nadstropje in podstrešje pa sta skoraj docela razdejana. Vesti, ki prihajajo o potresu iz okolice, pričajo, da je potres zlasti južno od Beograda, kjer leži njegov epicenter, zahteval velike materialne pa tudi človeške žrtve. Glavno središče katastrofe leži v okolici Buku-lja in Kuršumlije, kjer so vsi kraji zelo prizadeti. Nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Zidovie i§ T>opokalo, miioRo hiš Najbolj sta prizadeta Gornji Mi-lanovac in Bjelo Polje, kjer je našlo pod ruševinami 20 oseb grozno smrt. Veliko Škodo je povzročil potres tudi v Kragu-jevcu, čačku, Kruševcu, Valje-vu, Aradjelovcu, Lazarevcu, O-brenovcu, Smedero\ni, Aleksan-drovcu in Užicali. BEOGRAD, 16. (Izv.) Beograjski seizmografični zavpd je izdal o potresu sledečC komunike: «Do 9. ure zjutraj so zabeležili aparati 22 potresnih sunkov, od katerih je bil najbližji v razdalji 10 km in najoddalje-nejši v razdalji 80 km jugozapadno od Beograda. Deset potresnih sunkov je bilo tako močnih, da jih je bilo mogoče beležiti brez aparatov. Gibanje zemlje je trajalo skoraj ves dan in so aparati do 18.38 zabelezili 38 sunkov. Zvečer se je to število zvišalo na 50. Listi in revalutacija lire RIM, 16. (Izv.) Predsedništvo fašistovskega udruženja izdajateljev listov sporoča: «Clani udruženja so vabljeni, da se udeležijo izrednega občnega zbora, ki se bo vršil v Turinu v prostorih novinarskega sindikata dne 20. maja ob 10. uri zjutraj. Na občnem zboru se bo razpravljalo o položaju, ki je nastal vsled zboljšanja vrednosti lire ter sklepalo o oportunosti znižanja cen listov.» De Pinedo ? Chicagu NEW YORK, 15. Polkovnik De Pinedo, ki je odpotoval davi ob 7.8 iz Memphisa, je pristal \ Chicagu ob 15.19. Nad Saint Louisom je «Santa Maria 11» plula ob 11.14._ Kapetan GiuHettl konfiniram RIM, 16. Pokrajinska komisi-ia v Genovi je sklenila konfini-rati za dobo petih let bivSega poslanca kap. Josipa Giuliet-tija. Rusija \n Hala cnianfa nister za" zunanje zadeve, ne bo I daY"zunanji~minister df. Beneš 1 P^.^'^^-S^aLan^e^jll mogoie govoriti o kaki reviziji ^„eevalcu rimske «Tribune» renči držav Male^antante^ trianonske pogodbe, ker tvori Redečo izjavo: «Moj vtis je, da iz teovirtske R ulije ta jjogodba podlago Male an- ^ 3e pretiravale sodbe o du- veliko tantTf Sporazumi posameznih ševnem razpoloženju, ki naj bi m je bilo sploh opažati vci ko mnic Male antante z Ogrsko obstojalo med Italijo in Jugo- 'n .ntenzivno ja. so nemogoči, kajti pred skle- slavijo. m „ikekega italijan- skA repubUk za raz^e v^ pom podobnih sporazumov je .^o-jugoslovenskega konflikta, himovu. Sovjetski po- potrebno soglasje vseh Cla^c. samo navadna nespo- Pragi 1» ^SSriftor itaf Ne odgovarja resnici, da bi bila razGmljenja, ki bodo kmalu u- venske n®ra»an® tei Jim uai Romunija, ki je zaveznica Ju- glajena Mislim, da bo to v i^eresantne izjave glede s^U goslavije in prijateljica Italije, «istJ Jugoslavije, Male antante ^a aovJPtske Rus^e napnun v Jahimovu ščuvala Jugoslavl- in miru. Vi ostanete morda Mali antanti oznoma jo, naj se ne sporazume z Ita, skeptičen ob moji trditvi, ako ^ Med^ drugnn ,e sovjete^ li in • N vam zalriuiem, da mi je tako posianns. «« .. ._ ' 4 Napram Bolgarski se naSi gov(>ril JtuJdi dr. Marinković. sovjetska odnoLji boljšajoT napram Ru- Toda to je čista resnica. Vsa nimanjem diplomatsko boiba siji pa se še niso v ničemer Mala antanta hoče čimprej pre- med Italijo m Jugoslavijo. spremenili. mgnti to krizo, ki je navadno j * ~~ ij 5. Romunija se pogaja z Av- ohlajenje, ker prijateljstvo še i UTODIie VeSll strijo fca sklenitev arbitražne venskega prijateljstva, pravim naraiku. pogodbe. Upam, da se mi kma- ohlajenja, ker prijateljstvo še WMW V~ , ^ , Hnenla rimskih listov b^^rr^"^ čja, Naši odnošaji napram Qd današnjih dospei parnik do holandsko- Nemčiji so normalni. Naše zbU- ^^ list^v 9e bavi z ravno- indijske obali. Blago, ki ga j e mo- žanje je v popolnem soglasju s ^^^ konferenco Ma- ral prepeljati Parnik v Evropo, so politiko Briandai naiMPam WU- ^ Tribuna«, bile divje zven za neko veliko liplmstrasse K sanJ° < V Tisto, dne 17« uiftjfi 1927» London In Moskva Buljt In Anglijo rodi - Uipehl prebkaTe ▼ LONDON, 16. Tiskovni urad sovjetskega poslaništva v Lon-ttomi je objavil komunlkć, v katerem je med drugim rečeno, da sovjetski odpravnik po-•lov kljub mnogemu prizadevanju ni mogel priti 12. maja »večer, ko se je pričela preiskan va v prostorih sovjetskega trgovinskega poslaništva, v stike % angleškim zunanjim ministrstvom Pri vpadu v prostore je policija zaplenila ključ za šifrirane sovjetske brzojavke. Preiskava se je sploii izvedla na tak način, da sedaj ni več mogoče ugotoviti, ali so se listine, o katerih pravi angleška policija, da jih je našla pri preiskavi, res nahajale v prostorih «Arkosa». «Tako postopanje, pravi komunike sovjetskega poslaništva, zamore pač samo poostriti že itak napete odnoša-je med Rusija in Anglijo.» MOSKVA, 16. Agencija. «Tass» objavlja naslednje poročilo: Zgražanje, ki ga je vzbudila vest o preiskavi, izvršene s strani angleške policije v prostorih vseruskih zadrug in sovjetske trgovinske delegacije v Londonu, je dobilo svoj izraz v zborovanjih in demonstracijah. V moskovskih tovarnah in delavnicah so se, po dokončanem delu, vršila zborovanja, na katerih so bile sprejete resolucije, ki pozivajo vlado, naj energično nastopi. Prostore angleškega poslaništva stražiio ojačeni oddelki vojaštva, ki so zavrnili demonstrante, kateri so večkrat hoteli vdreti v prostore poslaništva. Sovjetski tisk ostro napada angleško vlado radi preiskave v Londonu. Listi naglašajo, da je Anglija s tem svojim korakom prekršila angleško-sovjet-ski sporazum. «Pravda» pravi, da je bila preiskava že prej po- drobno ori pravljena, ker so bili mnogi voditelji angleške konservativne stranke že prej dobro obveščeni o vsem, kar se je pripravljalo. Preiskava v Londonu je bila izvršena zato, ker provokacija v Pekingu ni dosegla svojega namena Ta korak angleške vlade je samo en slučaj iz Chamberlainove politike, sledicc za svetovni mir. Poluradni list «Izvestja» nagi aša, da bo sovjetska vlada e-nergično protestirala radi zlostavljanja {sovjetskih zastopnikov. Ce Anglija ne bo dala zadoščenja, ne bo preostalo sovjetski vladi drugega, nego da prenese svoje trgovinske operacije v druge države. LONDON, 16. O uspehih preiskave v prostorih sovjetske trgovinske delegacije se širijo v londonskih političnih krogih najrazličnejše vesti. Nekateri pravijo, da so se našle zelo kompromitirujoče listine, ki dokazujejo, da so bile mnoge uplivne osebe v službi sovje-tov, da so sovjeti sodelovali pri zadnji splošni stavki itd. Gotovega pa ni mogoče do sedaj se nič vedeti. Preiskava se še vedno nadaljuje. Notranji minister Sir William Joyson-Hicks je izjavil, da preiskavo popolnoma upravičujejo njeni dose danji uspehi. O tej stvari bo najbrž še danes podal nekatere izjave. . . «Observer» pravi, da j« noira nji minister s svojim korakom prinilil zunanje ministrstvo, da nastopi proti Rusiji v trenotku ko bi so ne smelo dražiti spečega medveda. Chamberlain se je večkrat izjavil proti prekinitvi odnoSajev z Rusijo. Izgle da, da so njegovi tovariši v vladi, ki so nasprotnega mnenja, izsilili sedaj rešitev tega spornega vprašanja_ DNEVNE VESTI AM.I. Občinski urad nam je poslal sledeči proglas občinskega komisarja kom. Fronteri-ja: « M eš ČanS! S1 a vrč- in hrabri pohabljenci Italije pridejo 18. t. m., da v pobožnem romanju obiščejo Trst, za katerega so v sveti osvobodilni vojni pustili kose svojega mesa med mukami strelskih jarkov in na ospor-jenih in proslavljenih bojiščih. Z njimi bo, najhrabrejši med hrabrimi, posl. Karlo Delcroix, ki je najčistejši in najsvetlejši izraz junaštva in plodnega mu-čeništva. S srcem polnim vdanega in hvaležnega občudovanja naj sprejme mesto slavne brate, ki so se zanje žrtvovali in so trpeli. Meščani! Tej sveti pomladi italijanskega junaštva, njim, ki jih domovina časti kot vzvišene poveli če val ce slave in hrabrosti, naj dokaže tudi naše mesto, kako ni v zadnji vrsti med onimi, ki obdajajo s svojo ljubeznijo in s svojim občudovanjem one, ki so ga s toliko krvjo in toliko vrlino pomagali napraviti svobodno in spoštovano hčer Italije. I>ne 22. t. m. bodo meščani, društva in oblastva še enkrat ploskali pohabljencem domovine v gledišču Rossetti. Manifestacija naj bo dostojna patrio-tičnega dogodka in naj postane pravi plebiscit navdušenja, so-mišljeništva in prepričanja. Iz mestne hiše Prefekturni komisar: Fronteri.» Čuvanje račje in turizem Pišejo nam: ' Komaj je nekoliko skopnel sneg v naših julijskih Alpah, že so se podale tja prve skupine hribolaz-cev. Ustavili so jih miličarski od-jdelki, zahtevali legitimacij; pokazale so se jim istovetnice ter nato ife izkaznice Touring Cluha. Niso priznali teh izkaznic za zadostno ea pohod na obmejno goro. Zahtevali so še posebno dovoljenje od strani kvesture. V drugih gorskih dolinah spremljajo miličarji turiste prav do meje. Na gorifiki kvesturi nimajo nobenih posebnih novih navodil glede turističnega prometa. Pri italijanskih planinskih društvih odsvetujejo zaenkrat pohajanje v neposredno bližino meje. Tako negotovo stanje zamore pač trajati v početku poletne sezone, bo pa nujno potrebno, da se izdajo točna navodila. Gorske doline se bodo kmalu napolnile z mestnimi letoviščarji, posebno iz Trsta; ob sobotah in nedeljah bodo vedno . U * L t boli sk upine mladih ^službe prostih Sloveniji, kjer je hribolastvo doseglo malone švicarsko razširjenost in kjer se vrste planinske koče tik ob meji, peljejo gorske steze menjaje po italijanskem in jugo-slovenskem ozemlju. Izključeno, da bodo mogli miličarji vse te množice hribolazcev posamezno spremi iati ali pa jih ponekod odvračati zopet v dolino. Treba je* da poveljništvo obmejnih Čet izda svojim podrejenim oddelkom za vse enaka navodila ter da potom časopisja obvesti javnost, kako se ima zadržati v obmejnem pasu. t ANTONIJA GRAHU. Prejeli smo: V nedeljo dne 15. t. m. je nenadoma umrla, zadeta od srčne kapi gospa Antonia Grahli. Rojena je bila iz daleč znane rodbine Metlika v Klancu, dne 25. maja 1865. Pozneje se je poročila s prvim klanškim učiteljem Antonom Grahli jem, po katerem je pa kmalu postala udova. Čeprav je imela dosti pretrpeti kot udova, je razvila ona vsestransko delovanje. Ustanovila ie Ciril-Metodovo podružnico v Klancu, bila odbornica Ciril-M-etodove podružnice v Klancu, bila odbornica Ciril Metodove podružnice v Sežani in je bila med ustanovitelji izobraževalnega društva Slavnik v Klancu. Delovala je kot odbornica zavoda sv. Nikolaja in je sploh stala v prvi vrsti narodnega ženstva. Za vse dobro je bila vneta. Po vojski je u«tano-vila v Klancu tečaj za ročna dela in še sedaj vedno budila in klicala k delu za prosveto. — Bila je dobra svetovalka, ki je s svojim svetom pomagala daleč naokoli. Občudovanja je bila vredna njena pridnost: vsako delo je prijela v roko, vsako ji je uspelo. Pokojno je vse ljubilo, ne le v svoji družini, vsem je bila ljubeča mati. Ob njenem mrtvaškem odru žaluje vsa okolica in se je spominja s hvaležnim srcem. ZADNJI KONCERT KUBANSKIH KOZAKOV. V nedeljo se je vršil v gledališču Politeama Rossetti zadnji koncert kubanskih kozakov. Gledališče je bilo razprodano. Skoro popolnoma spremenjeni spored je zelo ugajal. Temu dokaz je bilo gromovito ploskanje po vsaki točki in neprestane zahteve po ponovitvi. Zbor je moral mestoma ugoditi poslušalcem. Največ aplavzov so izzvale efektne pesmi, kakor «Večerno zvonenje», «Himna Kozakov*, «Ku-kavica in slavček« i. t. d. Prvi del — cerkveno petje — je dal zboru možnost, da je dokazal krasno umetniško višino. V drugem delu je vladala ruska narodna pesem. — tretji je bil posvečen veselim popevkam. Ugajal je bariton Semenov, ki je posebno v pesmi Stenjka Razin žel aplavze. Tenor Borisjevič je imel ta dan na koncertu razmeroma malo «dela». Teh nastopov Trst ne bo tako kmalu pozabil. i itn. JteSm rtan" ; e Izšla te dni. Prinaša mnogo le-Mga i it aanimivega čtiva ter je bo-i jato opremljena s slikami. Prinašamo sa danes samo vsebino nove fttevilke: Legi Kraigher: Matej in Matilda vKozmc.) Marijana 2eljeznova-Ko-laij: On ji je pisal, Stjepan Stic: J proletnoj noći, Grazia Deledda: Žanjčevo voščilo (Prev. Slavko Slavec), Iskrice, Marica V. Aram-feašin: Majka u studinovoj umetnosti, Marijana 2eljeznova-Kokalj: Plašč. Zajuumt In moja: Prof. F. Peric: življenjski ustroj osebe. 1. Nezadostnost in neresničnost izključnega egoizma, Dovoljenje za javne prireditve, Iz zgodovine premoga, Inž. I-iČ: Arhitektura tržaške katedrale, Mrtvo Morje, Mirko Luin: Lahka atletika: 6. Tek. Listek: Priroda: Opičja ljubezen. — Drama: Ljudsko gledališče v Gorici (Lojz Kraigher). Kritika: «Pergameni brata u Hristu Stra,to-nika» od Jele Spiridonović-Savi'će-ve, prevedeni na talijanski (Ive Mihovilović). — Miran Jarc, »Človek in noč.» — Zapiski: Sto g. Ur-banaz-Urbani sprema. — Jugoslavenska mlada lirika. — Naše slike: Marin Studin. — Naši spisi: Grazia Doledda. — SmeŠnice in Listnica. — Slike: Marin Studin: Dalmatinska Madona. — Franjo Cermak: Istarski motivi. — Veno Pilon: Montmarire. — Milko Bam-bič: Babica pripoveduje turško pravljico. — Tržaška katedrala. — Najboljši slovenski lahkoatlet v Italiji. —♦ Podzemska jama pri 5 liv ju. — Na platnicah: Rešitev križanke iz 4. štev. — Pojasnilo. Prispevke in naročnino po poštni položnici treba pošiljati na naslov: «Naš Glas», Trieste, Casella postale 348. _ ŠAHOVSKI TURNIR. Berginc je še vedno na čelu in je gotov prvega meeta, za drugo, tretjo in četrto nagrado pa bodo še hudi boji. Senzacija tedna j« bilo prebujenje Karla Vouka. V par urah je pomandral ta kar pet nasprotnikov, preskočil jo desetorico soigralcev in je prilel od 14. na 4 mesto. Rezultat pc dveh tednih je sledeči: 1. Berginc 10« (11), 2. Širok Alb. 9 (14), 8. Vesel 7 (10), 4. Vouk Karel 7 (11), 5. Kocjan čič 7 (1«), 6. Kranjc 6 (7), 7. Sardoč 4X (8), 8. Logar 4 (8), 9. Vovk Iv. 4 (10), 10. Kjuder 3K (7), 11. Pavletič 2H (4), 12. Cer-kvenik 2H (10), 13. Širok K. 2X (12) 14. Grbec 2 (8), 15. Kanauc 1 (14). • • • Da se pospetii zaključek turnirja se je določil sledeči urnik: ^ ClFi£flI38r "ob % ~po^~Vovk Ivan Logar ob 5. pop., Berginc-PavletiČ ob 9. zvečer, Vovk Karel-Kranjc ob 9. zvečer, Širok Karel-Gerbec ob 9. zvečer. V sredo, lt. t. m. igrajo: Kjuder-Kranjc ob 2.30 pop., Vovk Iv.-Pav-letič ob 9. zv., Gerbec-Kranjc ob 9. zv.. V četrtek, 19. t. m. igrajo: Kju-der-Sirok K. ob 4. pop., Vovk K-Sardoč ob 9. zvečer, Vovk Iv.-Ber-ginc ob 9. zvečer, Kranjc-Logar ob 9. zvečer. V petek, 29. t. m. igrajo: Kranj c-Vesel ob 1.30 pop., Vovk K.-Gerbec ob 9. z več., Cerkvenik-Logar ob 9. zvečer, Kranjc-Pavletič ob 9. zvečer. Zamujene partije se ematrajo za izgubljene! Tukajfinja prefektura sporoča, da je razpisan izredni natečaj za sprejem 15 mornariških kadetov v 6. razred kr. Pomorske akademije v Livornu. Podrobnejše informacije se dobijo na prefekturi (soba štev. 40). _ •Gospodarski Vestmik* Izšla je peta številka s to-le vsebino: Vzajemnost (Janko Furlan). — Zadružništvo: Nekaj navodil zadrugam (Zadr. zveza v Trstu). — Živinoreja: Živinorejske zadruge in biki; Za povzdigo živinoreje; Zelena klaja. bodi sočna; Pašništvo v raznih legah. — Mlekarstvo: Mlečni posnemalnik. — Čebelarstvo: Čebelar v maju (Janko Vodopivec); Vesti. — Vinogradništvo: Žveplanje in škropljenje trt (Just Ušaj); Grozdni molj (Just Ušaj). — Sadjarstvo: Oljkova mušica (dr. Peter Vallig); Jabolčni zavijač. — Svilogojstvo: Navodila umnemu svilogojcu (F. G.). — Poljedelstvo: Gnojenje turščici; Pravočasna košnja. — Gospodarski koledar: Junij. — Vprašanja in odgovori: 31.) Kako odpravim bradavico pri juncu? 32.) Ali so krneti ski vozovi podvrženi davku? 38.) Kako naj zatiram oljkovo mušico? 34.) Kako naj zdravim Šibko kozo? 35.) Ali lahko sejem spomladi travo na žito? 36.) Ali mi pritiče zavarovalnina za ponesrečenega vola? 37.) Kako naj ravnam z opuščenim vinogradom? 38.) Ali naj škropim kumare? — Praktične drobtinice: Uporaba kuhinjskih odpadkov, Krmite vedno ob določen uril, Da bodo rastline v loncih uspevale, Koprive kot hrana v mali živinoreji, Da ne pojde čebula v seme, Ako je drevo odrgnie-no, Da se krava laže oteleti, Kako visoke naj bodo jasli? Kakftna je najboljša stelja? Laneno seme, Sredstvo zoper plesnobo pri vrtnicah. — Gospodarski drobiž. Hnrotslte „Hlnor Iz tržaškega življenja tiiktvia — zdravilo za Jezo 19-letna Nerina Pugliesi, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 8, se je včeraj opoldne spo-rekla s svojo 17-letno sestro Sido-nijo. Ni znano, kaj je dalo povod prepiru, ki moral biti pač cej oster, kajti Nerina se je tako i.^^jila ±ii jezna, ua je KiauiO-malo sklenila končati z življenjem. Preskrbela si je stekleniči-co jodove tinkture ter se podala naravnost na pokopališče pri Sv. Ani, kjer je izvršila svoj nespametni naklep. Izvršila ga je pa le deloma, ker ji je v odločilnem trenutku odrekel pogum in se je zbala smrti; strup je komaj dobro po-kusila. Njeno ječanje je kmalu zbudilo pozornost ljudi, ki so obvestili o stvari nekega mestnega stražnika. Ta je takoj telefoniral za pomoč rešilni postaji, odkoder je prihitel na lece mesta zdravnik, ki je nesrečni Nerini izpral želodec in jo s to operacijo rešil iz vsake nevarnosti. Iz previdnosti pa je bila samomorilna kandidatinja nato prepeljana v mestno bolnišnico. Okrevala bo v tednu dni. Artoosebilna nezgoda pel Devina V nedeljo zvečer se je zgodila na cesti med Tržičem in Devinom huda avtomobilska nezgoda, ki pa po čudežnem naklu-čju ni imela tragičnih posledic. Okoli 20. ure je vozil ondot, v smeri proti Trstu avtomobil tržaškega brodolast-nika comm. Rudolfa Brunner, ki ga je vodil šofer Bruno Miiller. Ko je avto, ki je vozil z naglico kakih 90 km na uro, dospel v bližino gradu v DevinU; je nenadoma počila pri zadnjem kolesu pnevmatika, radi česar je šofer izgubil oblast nad avtomobilom, ki je trčil ob kilometrski kamen, pomandral obcestno ograjo iz bodeče žice, podrl par malih dreves ter se naposled prevrnil v obcestni jarek. — Ljudje, ki so od daleč bili priča dramatičnemu prizoru, so prestrašeni prihiteli na lice mesta, misleč, da bodo potegnili izpod avtomobila dva mrtveca, toda na splošno začudenje sta se comm. Brunner in šofer izkobacala izpod polomljenega avtomobila skoro popolnoma nepoškodovana; le com. Brunner se je pri nezgodi nekoliko opraskal po desni roki. Moža sta pač imela izredno srečo. Comm. Brunner je nadaljeval svoje potovanje z vlakom, dočim je šofer ostal pri avtomobilu, ki so ga pozneje privlekli v Trst. Dva miličnika napadena pri Šempetra na Krasu. Eden hudo ranjen V Tviulalin CO ifi dOSOdJl pri Šempetru na Krasu Krvav dogodek, ki jo zelo razburil tamošnje prebivalstvo. Okoli 21. ure so neznani zločinci napadli na cesti med Petelinjem in SeJcami dva miličnika, ki sta patruljirala ondot; čakali bo ju ob cesti ter iz-palill proti njima več revolverskih strelov. Miličnik Gino Cicimbri se je zgrudil nevarno ranjen; zadelo ga je pet krogel v trebuh, osem pa v levo nogo. Njegov tovariš Josip Musina, ki je ostal nepoškodovan, se jc po prestanem hipnem presenečenju, takoj postavil v bran napadalcem, toda ker se mu je v usodnem trenutku pokvarilo o-roije, da ni mogel streljati, je hitel iskat pomoči. Medtem so zločinci planili proti Cicimbriju vpijoč v italijanskem jeziku: cStojte, Če vam je drago življenje!« ter izpalili še tri strele. Nato so zbežali. Kmalu potem so prihiteli na lice mesta miličniki iz Šempetra, ki jih je Musina poklical na pomoč. Ti so za silo obvezali ranjenega Cicimbrija, ki je bil nato prepeljan v bolnišnico v Postojni. O krvavem dogodku so bili obveščeni orožniki, ki so skupno z miličniki začeli z vso vnemo iskati napadalce. Aretiranih je bilo kakih 30 oseb, a se ne ve še, ali so krivci med njimi. • Dve nezgodi pri delu Pri delu na parniku «Conte Gran-de», ki ga popravljajo v ladjedelnici S. Marco, je 47-letni mehanik Dominik Fratto, stanujoč v ulici Sani ta št. 10, včeraj popoldne moral po nekem opravku v podpa-lubje. Idoč po temnem hodniku, je mož stopil v veliko odprtino in zapazil, ter pri tem padel tako nesrečno, da si je zlomil več reber na levi strani prs. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral najmanj tri tedne. — Ko je včeraj popoldne prena-Štl vreče v skladišču št. 58 v prosti luki Duca D'Aosta, je 24-letni težak Rudolf Bais, stanujoč v ulici Bergamasco št. 20, stopil na olupek limone, padel z vrečo vred ter si pri tem zlomil levo nogo v gležnju. Nesrečni mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer bo moral čuvati posteljo približno mesec dni. Tržaško sodišče Atdno Izražanje ljubezni, obraz ionske. ulici ženski klic na pomoč. Pohitela sta v smer klica in našla tam Žensko s krvavim obrazom in ranami na ramah. Spremila sta ne-srečnico na rešilno postajo in tam doznala, da je ranjenka mlada vdova Ema Giaccomelli vdova Alich. 2enska je imela na obrazu tri globoke rane in se je morala v bolnici zdraviti nad dvajset dni. Malo po dejanju je gospodar gostilne Redivo pozval v svoj lokal karabinerja Franzil in Figera ter jima naznanil ranil ca ženske, ki je bil ravno v gostilni. Bil Je to imenovani Anton Cinodod. Na obravnavi pravi Cinodod, da se ne spominja ničesar. Ve, da je naskočil žensko, ki je bila v družbi z nekim mladeničem, toda on je bil pijan. Pravi, da je blazno zaljubljen v Aliehevo in da ji je že večkrat predlagal, da se poročita Ona je ponudbo vsakokrat odbila, vendar pa je med njima vladalo nekako ljubavno razmerje. Ticti večer mu je morda zavrela kri, ko jo je zagledal v družbi z drugim. Alicheva pa pravi, da med njo in Činododom ni bilo nikdar ničeear. Napravil ji je sicer res večkrat že-nitno ponudbo, toda ona ni hotela vedeti ničesar o tem. Usodnega večera je imela iti v mirodilnico po razne malenkosti. Skozi okno je videla Cinododa, ki je, kakor da bi stražil hišo, hodil po ulici gor in dol. Vedela je, da je Cinodod nasilen človek in prosila prvega moškega, ki ga je srečala, da jo spremi. Ne ve niti, kako se imenuje tisti, ki jo je spremljal. Nakrat je priskočil k njej Cinodod in začel mahati po njej z nožem. Drugega se ne spominja. Obraz mlade vdove je spačen za vedno — rane so pustile zelo vidne brazgotine. O tem govori tudi spričevalo zdravnikov-izvedencev. Cinodod mora odgovarjati tudi radi prepovedane nošnje noža. Aliehevo zastopa na obravnav* mesto odvetnika Poilluccija odvetnik Matoeel-Loriani, ki zahteva strogo obsodbo za obtoženca. Branil je odvetnik Giannini. O-mejil se je na dokazovanje, da je bil Cinodod pijan in zahteval, da sodišče upoSteva to dejstvo v dovoljeni meri. Sodišče je sprejelo tezo zagovornika in obsodilo Cinododa potom aplikacije člena 48. k. z., ki govori o pijanosti, le na 8 mesecev ječe. Tatvina.... kamna. Ivan Luchesich, Marij Luchesich in Girolamo Buttignoni so se včeraj zagovarjali pred tržaškim senatom radi neobičajne tatvine. Obtoženi so namreč, da so ukradli kamnoseku Ivanu Pedrocco večjo mr^inn nonhHplflnflffn kamna v vrednosti 6000— lir. To se je glasom obtožnice dogodilo v mesecih aprilu in juniju leta 1924. Tatvino sta naznanila karabinerja Ivan Casson in Gvfdon Car-mine. Brata Luchesich sta karabine-jem deloma priznala tatvino, dočim Buttignoni taji. Pri obravnavi pa tajijo vsi trije in tudi izpovedi zaslišanih prič ne povedo nič gotovega. Na podlagi tega dejstva odvetnik Robba, branitelj, zahteva od sodišča oprostilno razsodbo za vse tri, vsaj vsled pomanjkanja dokazov. Sodišče je sprejelo tezo zagovornika in razglasilo za vse tri obtožence oprostilno razsodbo radi pomanjkanj dokazov. V soboto se je vršila na tržaškem sodišču obravnava proti Antonu Cinodod, pok. Ivana iz Pirmana pri Puli, obtoženemu zločina težke telesne poškodbe. Dogodek, ki ima precej zanimivo, toda v marsičem nejasno ozadje, se je dogodil v ulici del Bosco pred gostilno Redivo. Dne 26. februarja t. 1. sta karabinerja Fab-bruzzi in Vitale casliAala v tisti TELESNA VZGOJA SPORT Proeveta II. - C. S. Foigore 1-2 CM) Ker je Sparta napovedala faa> fait, je igrala v nedeljo II. ČeUi. Prosvete proti mešani četi C. 8» Folgore. Tekma je nudila zlasti v I. po£asu mnogo lepih faz, posebno s strani napada Prosrete, kar* j teremu se je pa posrečilo zabiti' samo dva goala. Krivda tiči pač V tem, da napadalci nimajo strela V vrata. Razpolagajo pa z lepo tehniko. Prvi polčas je končal z £-1 T prid Prosveti. Medtem ko je v prvem polčasu vladala Prosv-eta smo zaznamovali v II. polčasu premoi modro-rdečih, katerim se je tudi posrečilo izenačiti. F O. Tommaseo - Jadran 5-1 (4-0) Srebotnjak 8, Janko, Zelen; Novak. V nedeljo sta se srečali gori omenjeni četi na igrišču Jadrana v prijateljski nog. tekmi. Tekma je bila zelo lepa, posebno s strani dijakov, ki so ta dan nastopili v novi formaciji. Vratar Tommasea je imel malo. posla in zato ni mogoče povedati, koliko je vreden. Branilca izvrstna, posebno v strelih. Baltska vr- , sta ni bila ravno na višku. Rešil se je edino Bucik ki je delal vse za vse. Pomagal je pri napadu in obrambi. Napad je bil pa brez dvoma najboljši del čete. Skozi celo tekmo smo vedeli tako izvrstno skombinirane napade, kakršnih od tommazejskega napada nismo vajeni. Jadran? ima dobre igralce, nekateri so prav izvrstne. Vratar je rešil več zelo nevarnih situacij. Branilca se odlikujeta po lepih dolgih strelih. Halfska vrsta bi bila boljša, ako bi držala nekoliko bolj svoja mesta. Napad igra lepo do vrat, a tu se zgubi. Zato mu Je priporočati mnogo trenaže v strelu. !•(' četa s sistematično trenažo I izpopolni postane lahko zelo opa-sen konkurent celo I. divizije. — Žogo ima Jadran, a že prvi napad razbije Bucik in da žogo lastnemu napadu. Igra se skoro skozi cel prvi polčas na polovici Jadrana. Kmalu v začetku zabije, po lepi kombinaciji, Srebotnjak prvi, neubranljiv eroal. Pet minut za tem sledi drugi, streljan od istega Toruinasejci vztrajno napa tajo. Pri tein napadanju se izkažeta \ ratar Jadrana Race I. in branilec Race II. Pa-trT'! Krpan. V 25. min. krasen napad Jadrana, ki ga pa ra?J}i]e Gorjup. Takoj nato zopet napad dijakov; Zelen strelja vi-scko v levi kot. Vratar s težavo u-Lrani tako, da pade ž^gu naravnost nt črto, kjer parkrat po^kofi, nato d'»lg strel Raceta II. Koj za tem strelja Kiauta. Žoga se odbije ob prečki. Pobere jo Janka in /nova yrrei v prečko, tu Jo > .air.e vratar in da žogo svojemu napadu, kateri spravi skoraj v nevarnost vrata dijakov. Proti koncu še 2 goala za Tommaseo, po zaslugi Jankota in Zelena. V drugem polčasu se je i/.vršil v četi Jadrana velik preokret. Vsi igralci igrajo živo in požrtvovalno. Hočejo na vsak način rešiti čast. In res se jiin to posreči po 3 min. vztrajnega napadanja. Proti koncu tekme poviša Srebotnjak scoore goalov nu :>. honec igre najde neumorno Jadranaše v napadu. Sodnik g. Verč dober, ako izvzamemo par off-sideov. Četa zmagovalka: Skerl, Gorjup, Sergij; Ker-že, Bucik, Žagar; Marterlanc Sergij, Kiauta, Janko, Srebotnjak, Zelen. P- Vesti z Goriškega Gori&ke mestne vesti Pripravljanj« na velik« goliardske svečanosti. Smo na predvečeru velikih go-liardskih svečanosti. Kakih deset tisočev mladih visokošolcev — go-liardov vseh italijanskih vseučilišč se zbere jutri v sredo na Travniku v Gorici, kjer jim bo držal govor glavni tajnik fašistovske stranke Avgust Turati. Goliardi bodo obiskali ob tej priliki kraje, kjer so se vrdili najhujSi boji tekom svetovne vojne. Popoldne se bo vršilo zbiranje domačih faSistov v Kanalu in odkritje spomenika poročniku Luhru, ki je padel v bližini AJbe pri poizkusih zavzotl levi breg Soče. VrSe se po celem mestu silno intenzivna pripravljanja za sprejem glavnega tajnika faS. stranke in pa tisočev goliardov. Vse šole in zavodi so prirejeni v prenočišča. Šolski pouk je prekinjen za celi teden. Mestni uslužbenci stavijo maje in slavoloke. Pripravlja se razkoSna razsvetljava mesta. Celo mesto zavzame vedno bolj praznično zunanjost. Noč fn dan odprte gostilne in kavarne „ Goriška kvestura je o priliki godijaa-dske študentovske slav-nosti v Gorici odredila, da imajo biti od 17. na 18. in od 18. na 19. to je od torka na sredo in od srede na četrtek odprta vse kavarne in gostilne. Izvzete so le beznice in «oštarije». Vsi o* men j eni javni lokali smejo točiti alkoholne pijače, navadne in visoke gradacije. Razdelitev plemenskih Mker Deželna uprava je nedolgo tega razdelila celi vrsti živinorejcev plemenske bike po veČini belanake pasme. Navedli «ma seznam bikorejcev, kateri so pred par tedni prejeli v varstvo plemenske bike. Sedaj je zopet prispel nov transport belanskih plemenskih bikov, ki se bodo razdelili določenim bikorejcem danes v Ajdovščini in pa na svetolucij-ski postaji. Dobro bi bilo, da si vsi bližnji živinorejci ob tej priliki ogledajo novo vpeljano ple~ mensko živino. V torek bodo prejeli plemenske bike v Ajdovščini sledeči živinorejci: Vončina Peter iz Vojske g a, Rupnik Valentin iz Čekovnika, Govekar Ignacij iz Dola, Lajšanje Franc iz Dola, Kavčič Jakob iz Dola, Poljanec Marija iz Idrije Mohorčič Ivan iz spod. Idrije, Gostiša Ivan iz Zaloga pri Idriji, Grom Franc iz Črnega vrha pri Idriii. Kosmač Filip iz Zaloga pri Idriji, Rudolf Kari iz Črnega vrha, Lihar Ignacij iz Medvedjega brda, Medard Anton iz God«v viča. Istočasno bodo razdeljeni na sv. lucijski postaji sledečim bikorejcem plemenski biki: 2gavc Štefan. Pav&ič Franc » Stopnika, Mavri Filip iz Orehka, Močnik Jakob iz Gorij pri Cerknem, Močnik Andrej iz Poljan, Slabe Ivan iz cerkljanskega Vrha, in Lapanje Ivan iz SebrelJ. Sklepi upravnega odbora gori&ke pokrajine lz se|e dne 11 t. m. 1) Zadeve, ki so se odobrile brezpogojno : __ Log: Prispevek Rdečemu kritu; Oezsoča: Prispevek Rdeč. krilu; 8ovodn|e: Prispevek drfavnemu patronatu; , _ Podpora: Prispevek sa vzdrževanje cest t. 1927.; V Trstu, dne 17. maja 1927. Sovodnje: Izprememba davka na živino; Kanal: Prenehanje klavnega dd>vkd.f i i ', Deželna uprava: Načrt pravil za zemljiški kreditni zavod vzhodne Furlanije; Deželna uprava: Prispevek Splošnemu zavezu samobitnih činite- Ijev; Gorica: Ustanovitev telefonskih javnih govorilnic v Podgori, Solkanu, Štandrežu in St. Petru; Komen: Davek na obrt in patente; Črnivrh: Davek na licence za 1. 1927.; Podgora: PoviSek davka na napisa za eno četrt; Deželna uprava: Prispevek žreb-čarni v Ferrari; Gorica: Prodaja zemljišča komisije za dobrodelnost; Ajdovščina: Davek na živino; Sv. Križ: Davek na vozila in slu- žinčad; Planina: Davek na živino; Tolmin: Davek na napise; Sv. Lucija: Prispevek državnemu patronatu; Prvačina, Kojsko, Sela, Miren, Log, Temnica, Lokevec: Kakor Sv. Lucija. — 2) Zadeve, ki so se odobrile le pogojno: Skril je: Proračun za 1. 1927.; Osek, čezsoča, Soča, Skril je : Prispevek državnemu patronatu; Kir3n: Davek na najem javnih prostorov; Breginj in Kožbana: Proračun za 1. 1927.; Sv. Lucija, Vrabče: Kakor iire- cinj- .. . . — 3) Zadeve, o katerih se je izrazilo ugodno mnenje: Banjšica: Zamena zemljišča z dediči po Humarju Ivanu; Gorica: Nakup zemljišča od dr.ja Caneve Petra; * Gorica: Nakup nepremičnin od inž. Fogarja in solastnikov; Gorica: Nakup nepremičnin od Lasič Marije vd. Kulot; Gorica: Odstop zeml jišča od stra-arh. Luzzatta. • — 4) Zadeve, ki so se preložile: Štanjel: Pravilnik glede občinskih čuvajev; Ajdovščina, Štur je, Planina in Ustje: Ustanovitev konsorcija za skupno tajništvo; Ajdovščina: Pravilnik za občinske uradnike in uslužbence ; Št ur je in Biljana: Kakor Ajdovščina; _ Komen, Gorjansko, skrbma in Gabrovlca: Ustanovitev konsorcija za skupno tajništvo; Brestovlca: Dravinjska doklada občinskemu tajniku. Irvozni trg od 8—15 maja. šparglji so našli ta teden le ma-lo poti za eksport. Nekaj blaga je bilo poslanega v Jugoslavijo, malo v Avstrijo in že manj v Nemčijo, kjer je že močna domaČa konkurenca. V toplem pričetku tedna so se držali nizko na 2—2.40 liri, na koncu jih je mrzlo vreme dvignilo na 3 lire. Imajo so še držati za domač konsum in bližnji Trst do konca maja in še nekoliko dalje. Graha se dovaža na trg 20—25 kvintalov. Konec tedna ga je dobil na visoki ceni od 2.30—2.40, zato pa je bil v toplih dnevih začetkom tedna le na 1.30—1.40. Cena mu Je sedaj že z ozirom na valuto jako ugodna. Izmed raznih zelenjav ima le solata po 0.40—0.50 veČJi pomen na trgu. Črešnje, takozvane «drotnice» so fce več kot teden dni na izvoznem trgu. Prihaja jih na trg 10—15 kvintalov. Prav prve dni t ud na so bile po 3.50, v sredo 2.50, pa so se koncem tedna radi mrzlega vremena zopet dvignile na 3.00 do 3.20. Cena je tem zgodnjim črešnjam jako ugodna že z oziram na valuto. V prihajajočem tednu bo imela ta vrsta svoj višek, ako bo vreme le količkaj ugodno. Nekoliko jim je škodovalo slabo vreme zadnjih dni n; so nekoliko počrnele. Nemci so že tu, pravijo naši ljudje, to je nemški trgovci, ki poizvedujejo po cenah in se pripravljajo za nalaganje blaga v večjih količin?^, kakor hitro bodo cene u-godne. Stojimo tik pred veliko črešnje-vo izvozno sezono. Znana 60 te nekatera dejstva, ki jo bodo po svoje oblikovala. Predvsem visok tečal lire, ki bo cene črefinjam v primeri z lansko sezono potisnil najmanj za eno tretjino navzdol. Mrzlo vreme z burjo v zadnjih dnevih nii še napravilo kasnejšim, debelejšim sortam, ki tvorijo jedro izvoza, m-kake škode. Sadeža je obilo nastavljenega na drevju in ga more zmanjšati ali občutno oškodovati le dolgotrajno deževje ali pa pak zgodnji udarec toče. Še par dose-daj nekontroliranih okolščin ®na vplivati na Izvozno sezono. V Bur-genlandu, najhujšem tekmecu naših goriških črešenj je baje zadnja toča preteklega tedna silno oškodovala letošnjo dobro kažočo letino. One Bilne količine črešenj, žve-plank, pokupljenih lansko leto od naših kmetov po zanje ugodnih cenah, so še deloma v Genovi in še čakajo na izvoz v Ameriko, Ako ta vest odgovarja resnici, potem nam je letos upati le na izvoz. Na vsak način prebivalstvo naših Brd in bližnje goriške okolice ter vipavske doline, je gospodarsko čisto izčrpano. Vsaj preko najhujših pomladanskih težav bi pomagal izkupiček za črešnje. Upajmo, da bo naše poročilo prihodnjega tedna ugodno in razveselujoče! SLAP PRI VIPAVI Napeljava elektrike in l«*- (Pripombra uredništva: Ta le dopis je eden izmed številnih dopisov in pritožb, ki smo jih prejeli o raznem samovoljnem postopanju električnih družb, ki napeljujejo električne proge po deželi. Ponovno opozarjamo oblasti, da se zavzamejo v tem oziru za koristi kmetskega prebivalstva.) Kakor znano, napeljuje podjetje Brunner po raznih trgih in vaseh goriške dežele električni tok. Moderna in praktična električna energija dobiva vedno večji razmah in večjo uporabo v naši deželi. Ni moj namen razpravljati o tem, pač pa hočem izpregovoriti na pobudo prizadetih posestnikov par besed o stavljanju železnih drogov in o sSkonju drevja na naslov uprave gori imenovanega podjetja. Pred nekaj leti *o podaljšali električno progo iz Ajdovščine v Vipavo. Pri tej novi progi je bila najbolj prizadeta naša občina, posebno posestnik A. Tr., kateremu so posekali v hosti na štirideset dreves: hrastov, kostanjev in akacij razne debelosti. Skoda je tem občutnejša, ker se posekano drevje ne da več uporabit! ne za deske ne za tramove, tako se je bilo pri podiranju vse preklalo. Vse to so posekali brez vednosti gospodarjev. Čudno se nam zdi, na kak način se spoštuje zasebna lastnina malili kmetov, ki bi morala biti sveta in nedotakljiva Kljub vsemu prizadevanju in iskanju pri raznih pristojnih uradih ni bilo mogoče dobiti niti lire odškodnine. Skrajni čas bi bil, da bi po dveh letih iskanja, združenega z zapravljanjem denarja aa razne prošnje, dobil oškodovanec povračilo za napravljeno novo uredbo zadovoljni, drugi spet v dvomih, ali bo bolje, tretji pa so stvar vzeli za resno in šli v raa-na premotri van j a, katerih zaključek je, da bo na vsak način (Dalje na IV. strani) S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preblaga soproga, mama in stara mama Katarina MarteSam roj.Ger!ica danes, 16. t. m., ob 6.45 uri, previđena s svetimi tolažili, v krogu svojih otrok in soproga, izdihnila svojo plemenito dušo. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v sredo, 18. t. m., ob 5.30 pop. na domače pokopališče. PROSEK, dne 16. maja 1927. Prane« soprog. Zala, Dors« Vladi« Juti, otroci. Malfea« sinaha. Solza, Dliian, vnuka. (626) Pevsko In bralno druitvo »Slavnik" v Klancu naznanja tužno vest, da je njegova ustanoviteljica in častna članica, gospa Antonija Grahli v nedeljo dne 15. maja 1927. nenadoma preminula. Slava njenemu spominu 1 KLANEC, 16. maja 1927. (628) ODBOR. MALI OGLASI BERLITZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pr*-599 u a u n A De Jong's holandski, zasluži RI4IU4C prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti._560 fUMilMI harmoorjf, avtomatični kla- PIAIUHI, virji, novi. ujjmfeai, it prvovrstnih tovarn. Plačan] e na obrok«. — Ki osa. Trst, VaMIrivo 24. »41 ZLATfiRHA popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Gavori se slo- ven SLUŽKINJA 20. se sprejme. Via Valdirivo 655 DBKLICA poštenih starišev od 15 do 18 lst. ki ima vaselje do trgovine in zna ne I - 1 t_ i- __ 4_1__: Polntfna ii 656 kaj kuhati, se takoj »prejme. Coiogna in M on te 295, trgovina jestvin._ POROČNA soba predvojno delo, v boljiam stanju, ae proda za L 700. Maiolica 10, dvorišče. 657 POROČNE sobe, maaivne s psiho ah umivalnikom, iz parjenega bukovega le-sa. 1800.—, mahagonijevega 1900; javor-- vega, topolovega 2000.—, s psiho m zrcali do tal 2100.— Turk, San Lazzaro 10. Pazite na naslov! _ GLyKOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst, Via dei Giuliam št. 42 o3j MOTOCIKLISTI! V uovoodprti proda-jalni Cremascoli, Via S. Lazzaro {za cerkvijo sv. Antona) dobit* vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera. Har- ley-Davidson in Harlette (motor Puch) 542 AVTOMOBIL znamke Citroeu s tremi iedeti na prodaj. Pojasnila pri goriški upravL _ 658 BABICA avtorizirana sprejema noseče Goreri slovansko. Slavec, vin Giulia 29. 621 BABICA« avtorizirana, »prejema noeeče, Adel« Sbi stioa), airana, erschitz- baizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-tica), lastna vila, tel. 20.64. 567 ZoboidraTnUi ip e, Dr. SARDOt D. ordinira v TRSTU fc M. I. tatoi IIL M«^ friMi) Od 9-12 hi od 5-7 342 LI Ve tko izbero dobit« v zlatarni POVH ALBERT Via Mazzini 16 — Tret PODLISTEK «111) V. I. KKIŽANOVSKA: MEZA ROMAN — Naj vam Bog odpusti, kakor vam ja» odpuščam, — je odgovorila in. mu podala roko. — Ce je mo^rel biti Haul tako velikodušen, da vam je odpustil in se spravil z vami, kaj naj re£em jaz. ki seiiL vsega kriva, ker moja slabost, moje izdajstvo je povzročilo vaša zla dejanja. Vsak dan bom prosila Boga, da v&m končno podeli mir in srečo ter me osvobodi očitanj vesti, ker sem vas napravila nesrečnega in osamljenega v življenju. — Hvala vam, Valerija, — je zašepetal Hugo ter poljubil roko mlade žene. — Ah, če bi mogel dati življenje za vašo srečo, ne bi se obotavljal niti trenotek! Naglo se je okrenil in silno razburjen se je napotil po drevoredu, ki je vedel do vrtnih vratec. Ni vedel, da mu je usoda pripravljala priliko izpolniti njegovo zaobljubo. Valerija, ki ni bila nič manj razburjena, se je vnovič oprla na ograjo. Spomini na Huga so jo zasledovali. Zdelo se ji je, da še vedno vidi njegovo bledo obličje, njegove velike črne, ognjevite oči, sliši ta tihi glas, katerega zvok je povzročal, da so zazvenele vse strune njenega srca. Vkljub 'r».qr»iii. da liubi Raula. ie samo ime bankirja razburjenje. «Bog usmiljeni, — je zašepetala, — kdaj se naseli mir v moji duSi, kdaj bom mogla uživati l>ubezen brez primesi takih občutkov!»> Zaprla je oči in pritisnila čelo k mramorni vari, ki je stala na kameniti ograji. Tu se je zaglo-bila v svoje misli, da ni slišala korakov kneza, ki je stopal po stopnicah, ne žvenket osfcrogr ^ tlakovani terasi in šele tedaj, ko jo je objel, se je zdrznila in dvignila' glavo. — Ti, Raul? .kako si bled, dragi? Umiri se, prosim te. — Ne morem biti miren, ko sem postal, hote ali nehate, ubijalec. — Bog vidi tvoje srce in ve, da si bil najiju-beznivejši oče na.pram Amaideju. Ta nesreča pa je doprinesla končni dokaz o moji nedolžnosti; nič več ne more omajati tvoje vere v mene; in bodočnost je pred nama polna miru in ljubezni. — Valerija, draga, očitanje vesti, da sem te po krivici obcfcolžil, me je navdahnilo s spraviji-vostjo napram Meierju; dovolj je kamo van in midva sva se spravila. Tudi ti mu moraš odpustiti. — Jaz sem mu že odpustila, Raul. Ravnokar sem videla bankirja; Šel je tod mimo, pristopil k meni ter me prosil odpuščanja. Odpustila sem mu, ker sem mu na obrazu brala, da ga vest silno peče; v kratkih besedah mi je povedal, da sta se spravila in rekel, da mi boš ti vse podrobnosti povedal. Raul ji je ponovil svoj pogovor z bankirjem >— Tvvv-erial Kvrkf sklep. . . — Kaj govoriš? — je vzkliknila Valerija, — odrekaš se otroku? On ostane pri Meierju in ne bo nikoli vedel, kaj smo mu mi?... — Moramo tako postopati, da ohranimo Čast tvojega rajnega očeta in čast Rudolfa. Ako bi hotel zahtevati zase Egona in ga uradno posinoviti, morali bi dvigniti tožbo, ki bi vrgla na nas sramoto, Mei-erja pa bi ugonobila. Ali želtS kaj takega? Če je bankirjeva krivda še tako velika, ali ni dovolj kaznovan s tem, da nima koga bi ljuba in vzgajal razen otroka svojega tekmeca. Pravijo, da ljubi Egon iz vsega srca človeka, ki ga smatra za svojega očeta. Midva* ki naju niti ne pozna, nimava zanj nobene vrednosti. Cemu bi vanemir-jaii otrokovo srce? Premlad je, da bi spoznal vzroke vsega tega, vendar pa preveč razvit, da bi prenesel posledico teh dogodkov brez razmišljanja. Ali bi bil srečen po teh nenadnih izpre-membah? Ko bo daleč od onega, kateremu se je privadil in katerega smatra za očeta, ali se mu ne bo stožilo po njem? To so važna vprašanja, ki jih je težko rešiti! Veruj mi, bolje je, da se ukloniva odločitvi usode in iščeva najino srečo samo v Raul u; to dete je plod najine ljubezni. Valerija ni nič odgovorila; položila je glavo na» moževe prsi ter objokovala to zadnjo žrtev zaradi rodbinske časti. Žalostni dogodek, ki je zadel družino kneza O..., je presusil vse mesto; nihče ni dvomil o res-ničnosti strašne nesreče in vsi so iskreno pomilo-vati nesrečnega očeta, ki je postal po usodni slučajnosti morilec svoiesra lastnega sina. Zato so prišle vse odlične osebnosti v graxl izražat svoje sožalje ter se priključili pogrebnemu izprevodu, ko so peljali truplo kneza Amadeja v družin.^kc grobnico knezav O... Gosta množica je napolnila ulice; vse oči sc se sočutno upirale v mhi/dega človeka, ki je stopal za krsto in ki je bil bled kakor smrt, in na lepo, mlado žensko, ki se je opirala ob njegove ramo, vsa strta od žalosti. V mali sobi hotela bankirja pl. Valdena je stal za zagrnjenim oknom človek, ki je bil pre^ tresen v dno duše; njegov mrzlični pogled je blodil po množici radovednežev. Ko je pogrebnu petje naznanjalo, da se izprevod približuje, se j«! Hugo stresel po vsem životu; krčeviio se je oprnel žametne zavese in uprl oči na majhna kr&to, k^ je bila pokrita s cvetlicami in v kateri je ležaj njegov zavrženi sin. Ni videl, da je vzgojiteljica, ki si je hotela ogledati veličastni pogreb, stopila na balkon a Egoncm in Violo; otroka sta stala na stolih tel radovedno gledala svečani izprevod. Slučajno ali iz spomina, je Valerija dvignila elavo ko je stopala mimo bankirjeve hiše. NjeL pogled ki Jc preletel vrsto oken, se je nenadoma ustavil na dveh plavolaisih glavicah na balkonu _ Raul, — je zašepetala in stisnila moževo roko, — poglej, na tem balkonu je naš otrok, tvoji živa pred podoba! ^ , , ___ Mladi mož je dvignil glavo ter žalostno po. gledal prelestnega dečka, svoj izgubljeni zakladi nato pa se je obrnil in globoko vzdihml. rv. «£00rOSTt V Trsta, dne 17. maja 1927. slabše. Mi bi lahko te ljudi torej razdelili v tri kategorije in sicer kakor prej označeno: prvi bi bili oportunisti, med katerimi je tudi par krčmar je v, ki komaj čakajo onega dne, ko jim bo goriški municipij sezidal tramvajsko progo, da bodo imeli iz Gorice čim več gostov. — V drugo vrsto bi lahko prišteli bogatejše kmete-posestnike, kateri do danes niso poznali raznovrstnih pristojbin, kakor so jih imele oziroma imajo še navado pobirati siromašnejše občine. Te pristojbine, če boda prišle, jim bodo čisto nekaj novega in vrhu drugih davkov se bo ta obremenitev zadostno občutila. Vendar pa so v dvomih, ali jim goriška občina naprti kaj enakega ali ne. v tretjo vrsto pa spadajo u-božricj^i ljudje. To so dninarji, rokodelci, ubožnejši kmetje in razur »odvisni uslužbenci, ki za-visijo od svojega dnevnega zaslužka. Ti dobro vedo, kaj jim je občina, vsaj trezne j ši so začeli to občutiti in zato niso prav nič zadovoljni. Da si ustvarimo jasnejšo sliko, zakaj in odkod ta njih bojaeen pred. Gorico in nezadovoljnost, je potrebno, da nar vedemo, kakšne koristi so ti sloji uživali od občine, brez katerih bi jim gotovo bil obstanek in ekc-nomski položaj zelo, zelo slabši. Te koristi, ki jih hočemo navesti spodaj in katere so tako stare, da so postale tradicija in obenem tudi samozavest in ponos občine — ker so ravno te bile, ki so izravnale ekonomsko vprašanje občinarjev — so tvorile blagostanje občine, ki se je moglo do danes res nazivati dobrostojeća družina. Katere pa so? Kakšne dobrote je užival obči nar? Naša občina je zelo bogata: Male rojce, ^otrebno, da mor?» biti pri vrakem valovanju «nekaj», k_u- valuje, potem pravimo, da je nosilec elektromagnetnega valovanja eter. Kaj je eter. tega vam ne bi mogel nihče povedati. Je, ali bolje bil je prekorist-na hipotetična snov, ki so si jo učenjaki izmislili, da so lahko razlagali svetlobne in pozneje tudi elektromagnetne pojave. Sedaj je eter odpravil svojo službo in gre že lahko v zasluženi pokoj. Moderni fiziki je postal fantastični starček nadležen in porinili so ga vljudno, toda energično na stran. Kako na&tane tako valovanje in kaiko se širi po prostoru? Odgovoriti hočem z opisom drugega pojava. Ako vržemo kamen v vodo, vzvalovi prej mirna in ravna vodna gladina. Od mesta, kamor je pal kamen, se širijo na vse strani valovi. Slično si mislimo tudi postanek in širjenje elektromagnetnih valov. Vsako električno telo obdaja namreč po modernih nazorih fizike električno polje. Ako se to polje (kakor gori gladina) kjerkoli in kakorkoli iz-premeni, se prenese ta sprememba na vse strani kot elek-triško in magnetno valovanje. Ti valovi naravno niso vsi enaki. Predvsem so seveda lahko jačji ali šibkejša, slično kakor so vodni valovi viSji ali nižji. Razen tega pa razlikujemo jih tudi po valovni dolžini. Pod tem izrazom razumemo namreč razstoj dveh zaporednih vodovnih hribov ali dolin. Pri zvoku se izraža valovna dolžina kot višina. Radiofonija uporablja takozvane kratke valove, kojih dolžina meri od 150 do 600 metrov. Velike brezžične brzojavne postaje pa delajo z dolgimi valovi, ki merijo celo več ntgo 30.000 metrov. G. Marconi je pred meseci zaključil z nepričakovanim uspehom svoje poizkuse s kratkimi elektromagnetnimi valovi za oddajo znamenj v določeno smer z uporabo kolikor mogoče majhne energije. Ti valovi, ki »o se izkazali izredno prikladni, imajo, le nekaj m etrov dolžine. Pri prvih poizkusih, ki so se delali z elektromagnetnimi va-valovi sploh, j*1 znašala dolžina nekaj centimetrov. Pred tremi leti so bili najkra jši elektromagnetni val. še vedno 2 mm dolgi.L. 1924. pa sia Amerikanca Ni-chols in Tear dosegla rekord z najmanjšo valovno dolžino ene petine milimetra. S tem pa sta že prešla, kakor bomo takoj videli, v že znani obseg drugih valov. Tudi svetloba se Širi' po splošno priznani teoriji kot valovanje in sicer kakor je prvi učil Clerk Maxwell kot elektromagnetno valovanje; le da so ti valovi veliko krajši od sicer znanih elektromagnetnih valov. Valovna dolžina gre od 4 do 8 mil i j oni n milimetra. Vsaka barva ima svojo značilno valovno dolžino; rdeča največjo, vijoličasta najmanjšo. Ker se širi svetloba ne glede na barvo vedno z enako hitrostjo, mora si torej slediti pri krajši valovni dolžini v istem času več valov kakor pri daljši; pri vijoličasti svetlobi približno dvakrat toliko kakor pri rdeči. Glasbeniki bi rekli, da je vijoličasta barva višja oktava od rdeče barve. Ves svetlobni spektrom obsega torej eno oktavo. L. 1800. je ponovno v «Edinosti» imenovani astronom F. W. Herschel odkril onstran rdečega konca svetlobnega spektra neko vrsto žarkov, ki so sicer nevidni, ki so pa zaznat ni predvsem po svojih toplotnih učinkih. Imenujemo jih toplotne ali ultrardeše žarke. Najdaljši poznani ultrardeči žarki merijo eno tretjino milimetra, tako da zavzemajo vsi ultrardeči žarki skoro devet oktav. Najdaljši ultrardeči žarki so torej daljši od najkrajših elektromagnetnih valov. Med elektromagnetnimi iđi ultrardečimi in med temi in svetlobnimi valovi ni potemtakem nikjer presledka. Ako ni torej med navadnimi elektromag. in svetlob, valovi nobene druge razlike kakor v valovni dolžini, bi se morali dati tudi svetlobni valovi uporabiti za prenos človeškega glasu, kakor se da to predobro dtaseči s takozvanim! kratkimi elektromagnetnimi valovi. Tozadevne poizkuse je delal Ruh-mer, ko je brta radiotelefonija Se v prvih (povojih,, toda brez pravegai uspeha, predvsem radi tega, ker je moral uporabiti plamen med ogljem električke obločnice, ki nima potrebne stalnosti in enakomernoati. Sedaj je te poizkuse povzel znani profesor fizike na bolotij-skl univerzi Quirino Maiorana in imel po poročilih v listih velik uspeh, zlasti ker nt uporabil navadne električke obločnice z oglji, temveč že drugikrat opisano kremenjakovo svetiljko z živim srebrom. Plamen, ki na- stane v taki svetiljki, ne izžaru-je samo svetlobnih žarkov, temveč v veliki meri tudi takozvane nI travi j oličast e žarko, ki gredo lahko neovirano skozi kremenjakove stene. Ti žarki, ki-so nevidni in se odlikujejo po svojih kemijskih učinkih, so še krajši od svetlobnih valov, in obsegajo približno pet oktav. Elektromagnetni žar^ki §e krajše valovne dolžine so R5nt-genovi žarki, ki obsegajo dolžine od 5 tisočmilijonin milimetra do približno 300 krat ne vrednosti tega iznosa, torej približno osem oktav. Med najkrajšimi ultravijcličastimi in najdaljšimi Rontgenovimi žarki je Še vedno presledek kakih treh oktav, toda ta presledek ni docela neznan, le dosedanja sredstva niso dopuščala neposrednega proučevanja teh žarkov, kojih eksistenca pa se je dala neposredno ž« ponovno na razne načine ugotoviti. Rontgenovi žarki Jj^- "tvorijo spodnjega konca v vrsti elektromag netnili valov. Za njimi navzdol se vrstijo še takozvani žarki gama, ki jih izžarujejo radioaktivne snovi in ki obsegajo približno tri oktave. Pred poldrugim letom pa je ameriški fizik Millikan nedvomno odkril eksistenco drugih elektromagnetnih valov, ki ležijo za nadaJjne tri oktave višje od najkrajših žarkov gama. Ti žarki, ki se odlikujejo po izredni prodirnosti, so začasno Še neznanega izvora. Bržkone izvirajo iz sveta zunaj naše Zemlje in radi tega jih imenujemo tudi komične žarke. Ali so ti žarki tudi res najkrajši, n« moremo trditi, saj še o njih bistvu ni še veliko znanega. Kar pa lahko smatramo za nepobitno u-gotovljeno, je, da gre od dolgih valov, ki jih uporabljajo velike brezžične postaje, preko kratkih in zelo kratkih valov, ki služijo r adic.tel e f o n i j i, do ultrardo-čih, svetlobnih in ultravijoiiča-stih žarkov in od teh dalje preko Rontgenovih žarkov in žarkov gama do kozmičnih žarkov ena sama nepretrgana vrsta elektromagnetnih žarkov, ki se razlikujejo samo po valovni dolžini Od vseh teh vrst žarkov, ki obsegajo več nego 50 oktav, pa je za naše oko vidna le ena okfava, to so barve od rdečega do vijoličastega konca svetlobnega spektra. l>. Č. je popolnoma onemogočen radi visokih cen in trgovina se omejuje na nalogo razdeljevati le-tošnii pridelek med posamezne gostilničarje. Trg svilo je v znamenju šibke tendence, in to ne samo v Italiji, kjer se med tovarnami svile radi neprozornosti lire in denarne krize ne more beležiti niti najmanjša pripravljenost za nakup sirovin, ampak tudi na merodajnih amerikanskih in vzhodnoazijskih tržiščih. Tudi maslo začenja v posameznih pokrajinah države čutiti tendenco nižanja cen. Tako je po trgovsko obrtni zbornici v Milanu te dni določena cena za prvovrstni produkt doživela v zadnjem Času sledeče spremembe: dne 22. aprila L 18.50, 29. apr. L 18.—, 6. maja L 17.—, 13. maja L 16.— Pri nais se držijo cene več ali manj še vedno na prejšnji višini. — Dr. J. O. RAZNE ZANIMIVOSTI Največji prevoz opic. Na krovu parnika «Mahronde» je došlo sedaj v London 1600 opic iz Kalkute v Indiji. Dolga vožnja jim ni škodovala. Med vožnjo se je rodilo pet mladičev, pa tudi žalost se je naselila v to sicer tako veselo družbo. Neka opica je držala krčevito svojega mladiča, ki je bil med vožnjo crknil in se ni mogla ločiti od njega. Vse te živali so namenjene za zoološki vrt v Londonu. Niso vse živali enake, med njimi so tudi zastopniki redkih opičjih plemen. Ker so ji branili. V Trelnta y Tres v Uruguayu (.Juž. Amerika) se je zastrupila 20-letna hči ene izmed prvih družin v državi, ker so ji bili starši prepovedali omožiti se s poljskim delavcem uslužbeneni na njihovem posestvu. Omeniti je treba, da je bila samomorilka senorita Con-cepcion Sosa edina dedinja premoženja, ki se ceni najmanj na štiri milijone funtov. Zma^o si pomagati. V Chicagu, kjer se dvigajo kakor v New l^rku velikanska poslopja, nebotičniki, je stala med temi velikani maJa cerkvica. Oporoka, ki je določala, da mora stati na tistem mestu za vse čase cerkvica, je ovirala namene, postaviti tudi na tem prostoru nebotičnik. Končno je neki odvetnik vzel oporoko v roke in ugotovil, da ni v njej prav nič govora, v katerem nadstropju mora biti cerkvica. Nato so sezidali nebotičnik s tri in tridesetimi nadstropji in postavili na vrh cerkev. V spodnjih nadstropjih si lahko nakupiš vsega, kar ti želi srce, in se lahko pripelješ z vzpenjačo 5e pravočasno k maši. BORZNA PORO ČILA Amsterdam 732-742, Belgija 253.50-258.50, Francija 72.05-72.55, London 80.40-89.70, New York 18.35-18.45, Španija 24.55-25.05, Berlin 431.50-441.50, Bukarešt 11.32J4-11.82*, Praga 54.35-54.85, Ogrska 316.25-326.25, Dunaj 254.25-264-25, Zagreb 32.20-3270. Uradna cena zlata (14. 5.) L 257.31; vojnoodškod-ninske obveznice 63.20. ItMM POSOjilHECU in Hranilnica registr. zadruga z omej. poroSirom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. — Ka razpiteea telin (ufe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Siev. telef. 25-67. IlijMi sla?. Mm zavod PrsdRO prodalo ZUVTO m S^ESŠ^O obifčite zlatarno 0»?rRlMiii V Y*€TM, & I hliimH Vsa Mazani St. 13 kjer dobite najviije cene. - Kupujem liatke mestni »ustavljaloice. 604 Gospodarstvo TRŽNI PREGLED 14. 5. 1927. Sito je imelo tudi prošli teden dober trg- in cene so ostale na približno isti višini. Po velikem porastu prejšnjega tedna so postali kupci bolj previdni, tudi so tedaj izvedene obširne nabave ugodile nujnim potrebam vendar dejstvo, da ni nastopila takoj reakcija, da so se temveč držale cene trdno na doseženi višini, priča, da je imel porast svoj vzrok v resnični potrebi in ne samo v Špekulacijskih kupčijah. V Italiji je trgovina bolj mrtva radi oscilacij lire, kupuje se samo za najnujnejše potrebe in se ne delajo zaloge. Ta nestalnost lire povzroča, da je trgovina z žitom postala vedno bolj prisiljena valutna špekulacija, ker žito reagira bolj hitro kot vsak drugi produkt na spremembo valute. Žitni trgovec ne nosi dandanes samo tistega normalnega rizika, ki izr vira iz sprememb mednarodnega trg-a, temveč tudi neprimerno večji in nepregledni valutni riziko. Tako se torej trgovski promet mora skrčiti na najnujnejše potrebe. Pšenica je na borzi v Milanu notirala dne 13. t. m. 147.50 lir nasproti 150.— L dne 6. t. m za sklepe za mesec maj; če se upošteva, da se je tudi angleški funt v tem času znižal od okoli 92y2 na 90 lir. se jborej cena v tem času v zlati valuti ni spremenila. Ravno tako se cene koruzi držijo na Isti viSini 72-80 lir za vagonske sklepe. Oves ima Še vedno jako močno tendenco, tega blaga jo celo pomanjkanje. — Srednja cena kruSne moke je okoli 208 lir, vendar je velika razlika cene' v različnih mlinskih znamkah (200—215 lir). VIm se cene izvanredno dobro držijo, tako da se do sedaj ne more beležiti še noben vpliv porasta lire, kot pri sicer vseh drugih produktih. Zadnja vinska letina je bila, kot znano, jako slaba, v Italiji za 8 milj. bi: nitja od normalne, v Franciji kar za 22 milijonov hI. To povzroča, da ostaja od lanskega pridelka le malo za izvoz, in se tudi v Franciji, kjer, je frank doživel sličen porast kot lira« držijo cene neprimerno visoko. V naših krajih vlada v trgovini c vinom popolno mrtvilo, izvoz j MATERE Na razburjajte se: slabost vaših otrok ima vedno isti izvor: gliste. Vsi otroci obolijo na glistah. Pomirite se na misel, da uniči Arriba takoj in popolnoma vse gliste. Čokoladne bonbone Arriba dobite v vseh lekarnah. Lekarni Godina, Trst „Airigea" Via Ginna-stica 4 (ex Farneto) „ Aila Madonna dcllj Salute" (Sv. Jakob) m' «r*5r*v J; .V H ŠMm • • 1 t »■» 1 ^ 1 V ! 1 > • | 0 Ki ti S e v t *< 0 N e fr Velika manufakturna trgovina Andrej Mavric UlaCorduccl 3 GORICA Ola carduccl 3 Največja izbera moškega in ženskega siifcna za obleke, hlačevine, žameta, zefirja, perkala, prtenine, perila, brisač, zaves, posteljnih pregrinjal, odej volnenih in bombažastih, volne in žime za žimnice ter vsakovrstno pene. Veliko Izbera Izgotovlienlh oblek za moSke in detlu. Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejme vsako naročilo, ga izvrši točno m po zmernih cenah. Velika Izbera kožuhovSn. Na drobno J m Na debelo! 13 0 N 0 n 3 * & o 5 6 fy 0 * n & o