236. številka Ljubljana, v ponedeljek 15. oktobra XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dan m*er, isimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij ak o-ogerike dežele sa vse leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., as jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1* gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. aa mesec, po 30 kr. za (etri leta. — Za tnje delele toliko več, kolikor poštnina mata. Za osnanila plačuje se od cetiristopne petit-vrate po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po K kr. ce se dvakrat in po 4 kr., oe se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana biti .Gledališka btolba". D pravni fitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. \ LJubljani 15. oktobra. Glasovanje v verifikacijekej debati dalo je znanim repti lijem, ki dobivajo svoj oves iz dispozicij-skih jasel, kakor „Presse", nFremdenblattu, „Extra-blattu itd., listom v prvej vrsti židovskim, sedaj pa nolens volens vladi služečim, že dolgo pričakovani povod, da izlivajo obili svoj žolč na Slovence, osobito pa na tiste slovenske poslance, ki bo glasovali proti verifikaciji. Napadi teh in jednakih oficijalnih in oficijoznih listov ne motijo nam duševnega ravnotežja, saj smo že dolgo vrsto let vajeni čitati v tacih časopisih psovanja in zasmehovanja Slovanov. To se tudi sedaj, za groia Taafte-a pomirljive vlade ni predrugačilo, temveč omenjeni listi so prej ko slej jednako strastni in besni. Ni nas volja spuščati se v neplodno polemiko s teh listov semitsko nesramnostjo in zlobo, kajti kar oni hvalijo, je gotovo kvarno za nas, in kogar Židovska svojat v zvezde kuje, navadno ne hodi po potih, našemu narodu koristnih. Tudi je vsa stvar po razpravah v deželnem zboru jasna za vsacega, kdor je čital govore pro in contra in kdor ve, da so pomirljivemu pogajanju narodne stranke Nemci in nemškutarji poslednji trenutek, baš pred sejo, nasproti zabrusili porogljive besede: „Mi nečemo nikakega pogajanja, saj znamo, da nas morate verificirati." Trinajst (ominozno Število) narodnih poslancev je potem glasovalo za potrditev, šest proti, štirje pa so ostavili zbornico. Mi smo trdili in še danes trdimo, da je volitev bila nezakonita, da bi se bila morala ovreči. V tem preverjenji nas neso omajali niti govorniki, ki so se navduševali za verifikacijo, niti članek z dvomnim napisom „Pro domo", ki se je zaporedoma objavljal v slovenskih in nemških listih. Marsikaj bi se dalo ugovarjati proti omenjenemu Članku, razrušila bi se lahko z malim naporom vsa dijalektično sezidana zgradba, a molčali smo, videč, da je večina narodne stranke zapalila pipo miru in v nadi, da bode ta večina zapustila strmino, po ka-terej se navzdol pomika, da ae bode vse zasukuilo na bolje. A ta naša nada bila je prazna, večina narodne stranke leze še vedno in dosledno po strmini navzdol in neke vrste listi dan na dau nete pod krinko „spravljivost i" mej narodno stranko navstali raspor in napadajo poslance, ki neso hoteli biti toli upogljivi, da bi bili glasovali za neza konite volitve. V tej zadevi »kazala se je posebno današnja uradna „Laibacher Zeitung". V uvodnem članku, v katerem odgovarja .Ljubljanskemu buteljnu", zdela se jej je prilika ugodna, napadati člane narodne manjine, pišoč o njih, da se iz preteklosti ničesar naučili neso, da samo na to mislijo, da občinstvu na galeriji nudijo vsekdar kaj pikantnega, da skozi okno vun govore, in tako dalje z jednako ljubeznivostjo. Mislimo, da je za uradni list najmanj umestno, deželnim poslancem podtikati kaj jednacega in govoriti tako nedostojno o njih. Jeli to plod „spra vlj i vo st i" in „pomiri ji v osti" , ki bo tako često naglasa? Mi vsaj imamo drugačne pojme o teh lastnostih. Saj smo spravljivost kazali skozi dolgih Sest let, ko bo naši poslanci tako rekoč kontumacirani sedeli v deželnej zbornici in se nihče niti v nižjih niti v višjih krogih ni zmenil za nas. In nesta le vsled narodno „spravljivosti" Dežman in Schrev prišla na svoja sedeža in nemškutar Urbas v temo za najboljšo deželno službo ? Ni li to prava evangeljska spravljivost? A te blagodejne lastnosti ni nikdar dovolj, kajti kakor mi razumevamo konec citiranega uvodnega članka v uradnem listu, polaga se našim poslancem celo na srce, da bi glasovali za znanih 500 gld. za neobligatni pouk nemškega jezika na ljudskih šolah. Glede tega zadnjega slučaja donese nam še tekoči teden gotovost iu potem bodemo znali, je li to zares „spravljivost", ali pa jej bode treba v slovarji poiskati druzega imena. Deželni zbor kranjski. (IX. seja dno 9. oktobra 1 883.) (Konec.) Poslanec Š u ki j e, pudpiraje prošnjo in nasvet gospodarskega odseka, pravi, da je za to cesto okraj storil svojo dolžnost, dežela tudi, zdaj je nalog države, da nadaljuje. Gospod Pfeifer je jako dobro naglašal, da država ima že z ozirom na Kostanjeviško graščino nalog vzdrževati to cesto. V nekaterih kro-novinah je storila država zadnja leta jako mnogo za promet, za Kranjsko pa skoro ničesa, dasi Kranjci ravno tako plačujejo davek v gotovini in krvi. Govornik izraža trdno upanje, da, ko se dozida Pred-arlska železnica, se bode tudi na kranjsko deželo oziralo, ki je, kar se tiče prometa, jako na slabem. Deželni predsednik baron Winkler obljubi, da bode vlada kolikor je le mogoče ustregla željam Krškega okraja v tej zadevi. Pri glasovanji vzprejme se odsekov predlog jednoglasno. Poslanec dr. Poklukar poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji posestnikov z Račne, Slivnice in Št. Jurija zarad uravnave potoka Šice. Poročevalec priporoča, naj deželni zbor sklene, da se izroči ta prošnja deželnej vladi z gorkim priporočilom, da ista pridobi potrebne državne podpore, da se potok Šica uravna, da ue bode več preplavljal polja teh občin. Poslanec dr. vitez Bleivveis-Trsteniški podpira ta nasvet, kajti v kratkem času bo bili poljski pridelki teh občin jednajstkrat preplavljeni od potoka Šice. Velika Račna je bila v treh let h trikrat pod vodo. Treba je razšir ti požiralnike itd., sicer bodo morali prebivalci izseliti se. LISTEK. Prečastitemu in milostljivemu knezu Dr. ALOJZIJU MATIJI ZORNU, nadškofu gcriSkemo in metropolita o slovesnem vmeščenji dne 14. oktobra 1883. Pozdravljen nam bodi, oj viši Pastir! Pozdravljen v imenu Gospoda; Prinesel si čredi tolažbo in mir, Veseli smo T v o j' g a prihoda. V imenu Gospoda nastopil si pot, Napočil je dan radovanja: Pastirjev zbor poje, obojni narod, Očetu, v sprevodu se vklanja. Zvonovi zvonijo, brenčijo lepo, „Te Deum" se kvišku odmeva; Prebrana bo pisma uradna glasno, Postavna je Tvoja zadeva. Alojzij, le vzdigni se le na prestol, Oglejskih Očakov dcdnino! Odi o«I »e podajaj v goro in dol, Objemat si drago družino. Vijolica, lilija v venci cvetic, Ki venca Ti srce in čelo, Naj kažeta čredi vseh Tvojih ovčic Pot gori — v obljubljeno selo. Res, z mitro na glavi korakov je lom Po stezi, ki jako je strma; A kaj bi se tresel trpeti za dom, Poslan'c iz »gorečega grma'«.*) Leskečib goriških glej biserov trak, Ki krije ga ranjcih odeja; Naj venca Ti pa I Vo, podžiga korak Od Karola lesk do Andreja.**) Da, suka naj pal'co, otira Ti znoj Na križu presveta poHtava; Enako mučencem na skuti Ti stoj, Nikdar se ne gani od prava. Pastir Ti poklanja srce in glav6t V Tvoje roke se izroča; Povdarja T i čreda odanost srčno, Takisto palača kot koča. Tvoj mili, prijazni in zorni obraz Privede nuj dneve nam Hreče; Ti blagoslov kliči nad mesto in vas, Izprosi nam srce plamteče. Poškropi na« Oče — iz gor in dolin Vse škropi nas z roso krepčavno: Tebi zdiliaval ho dober spomin, Ko stol boš zapustil že davno. 0 svetu patrona: Hi I arij , Tac'jan,***) 1 'ml ščit nam Očeta vzemita! I >n M "in naraseta blagor in dan, Vošilo nam blagoslovita : Od Soče v Ipavo zdravica buči, I »o morja se krepko razleta: Alojzij Matija naj srečno živi Na mnoga in mnoga nam leta! Josip Furlani. *) k i u',i potjUr. III. ♦*) I. Nkdikofl in kaeci goriiki: 1762—74 Karol Mih. grof Atiemi, 1774—H« Kudolf Joi. grof Kdling. II. Skoti gorliki in gradilcamkl : 1788—i - h. Franc Kilip grof lniaghl, 181!»—80 .l'.ii'f W»ll»ii.l III Na,. Hki.fi i Mu—34 Joiaf Walland (idem <|ui iupr»), lH8r.—(4 Franc K., I.uiln, knez, 1 Hfift—H3 A n il r e J (iollmajr "'j 1'airun. velike oerkve in Uoriikegn nie.U. Poslanec Robič toplo podpira nasvet odsekov. Saj si država sama sebi koristi, ako tem prebivalcem pomaga, kajti potem bode dobivala od njih davek in ne bo jej treba stroškov za vedno preiskavo ponavljajočih se nesreč. Vlada kaj lahko pomaga, ako uzroke nezgod preiskati da. Predlog odseka se soglasno vzprejme. Poslanec Detela poroča v imenu finančnega odseka o proračuuu zaklada prisilne delaluice iu na-Bvetuje : Proračun zaklada prisilne delaluice za leto 1884. se potrdi s potrebščino v znesku........ 57083 gld. 50 kr. in zaklado.......5054(i „ —• „ tedaj s primanjklajem . 6537 gld. 50 kr., kateri se ima poplačati iz deželnega zaklada. Proračuu se brez razgovoru odobri. Prošnja učiteljev Poi«tojinskega, Bistriškega in Senožeškega okraja /a primerne draginske doklade se zaradi mnogih stio.nkov za uormaluo-šolski zaklad ne more uslišati. Prošnja občiue Jesenice za podporo za zidanje šolskega poslopja se ne usliši, ker je ta občiua že dobila podporo. Prošnja občine Velike Poljane za podporo za zidanje šolskega poslopja se bode rešila po deželnem odboru, ko se predloži stavbeni načrt. Občini Dobliče pa se dovoli za zidanje šole 5O0 gld. podpore. Potein so seja sklene. Slavnostni govor pri n 1 .i-v 1 j J i MudoiudoNctlotuico doktorja Frana viteza Miklošič Govoril Božidar Raič v Ljutomeru dne 2. septembra 1883. (Dalje.) Temu povse pritrjuje Niemaver ter pristavlja: „Za niže društvene stanove, takisto za većino ženskega spola, zadostuje praviloma popolnem materinski jezik tako, da v nižih narodnih učilnicah niti govora ne bi imelo biti o tujih jezikih." Schrader omenja, ka jezikovni pouk v narodnej učilnici je Bamo materinski jezik! Zato zahteva tudi dr. Dittes in novejši detovodi od narodne učilnice samo pouk v materinščini. Dr. Karol Selitnidt resni, ka je se-vsema zavržljivo otroka, predno si je živo prisvojil materinščino, tuji jezik učiti, in ka je povse krivo, ako bi se dete z materinščino vzporedno naj tudi učilo tuj jezik, llerder opazuje: „Ako je jezik glasilo naših dušnih zinožnostij, sredstvo naše notranje naobrazbe in vzgoje, tako ne moremo inače nego-li v jeziku našega naroda in dežele vzgajani biti." Tukaj še, glede na vladne razmere proti raznim narodnostim v našej cesarje vini, navajam besede Her derove iz njegovega pogovora po smrti cesarja Jožeta II , kder med drugim pripoveda, ka so načrti velikega cesarja morali se razbiti, ker je jezike svojih narodov hotel potlačiti, ker „kakor Bog vse jezike na svetu dopušča, tako bi tudi uaj vladar raz- lične jezike svojih narodov ne samo dopuščal, nego tudi častil.8 Modri u k osi o ve i in detovodi pritrjujo temu, kar mi na naš prospeh zahtevamo, in kar imajo vsi drugi pametni in naobraženi narodi: da so osnovne šole čisto narodne. Miklošiča slavijo jegova dela, med katerimi je prve veličine in največe vednostne cene „ Primerjajoča slovnica slovanskih jezikov" na podlogi staro-slovenščine; deli se v glasoslovje, besedotvorje, oblikoslovje in skladnjo; kder se pojasnjuje ne samo jezik, nego tudi stara zgodovina, narodopis in slovanska naobrazba. S tem delom postavljena je naučna podstava slovanskim jezikom, v čijih živi ustroj je Miklošič najgloblje gledal, — v to delavnico čudovito stvarjajočega jezika. Zbravši besedno blago iz vseh dosle znanih spomenikov sestavil je „ Slovar sta.ro-slovensko-grško-latinski" ozirajoči se na vsa slovanska narečja, sanskrit .... Tu se podaje besedni zaklad staroslovenskega jezika v dozdaj še ne doseže-nej dovršenosti; to delo je velikanski spomenik Miklošičeve neopešane delavnosti, neprenehane marljivosti in obsežne učenosti. Ne glede na mnoge prejšnje in kasnejše spise, razprave in na učena izdanja mnogih staroslovenskih spomenikov, povzdignil se je Miklošič na vrhunec jezikoslovne in jezikoznanske vednosti in dnes lešči se kakor kresno solnce med drugimi strokovnjaki. Množine jegovib duševnih pridelkov sezajočih v slovansko jezikoslovje ne navajam ovde, ker jih odbrana vrednost zanima učenjake v strogem pomenu. (Dalje priti.) Politični razgled. Notranja iležele. V Ljubljani 15 oktobra. Clallškl deželni zbor se bode na željo poljskih vodij odgodil do prihodnje spomladi. Grof Taaflfe je huje v tO ž* privolil. Ker je pa to prvi tak slučaj, se bode stvar uredila v nvnisterskem so vetu pod predsedstvom cesarjevim. Ta sovet se vrši danes ter se bode odlok telegrafoma priobčil gališkemu namestniku Zaleskemu. Hrvatski kraljevi komisar baron Kam berg je v sporazumu s finančnim ministrom Sza-parvjem ukrenil odposlati po jedno komisijo v Zagorje in Krajino, da preiskujeti upravo davčnih uradov, ter da z ozirom na dobljene podatke ob svojem času poročati, koliko bi se dalo davkov od pisati iu kako eventualno preustiojiti upravo. Zmerna opozicija ogernkt'Ka državnega zbora se ni udeležila volitev v delegacije, ker so jej bili odmerjeni samo trije, namesto doslej običajnih štirih sedežev. — Zgornja zbornica pričela je v petek obravnavanje Tiszinega predloga o hrvatskem vprašanji, izvolivai odsek trojice v predposvetovanje m poročanje. Takoj v soboto Be je obdržala druga seja, v katerej se je ta zadeva dognala z vzprejemom Tiszinega ukrepa. Resne opozicije v zgornje) zbornici ni bilo, samo baron Bela Lipthay je označeval stališče /jedinjene opozicije. — V držav nej zbornici se je bilo na predlog Tisze sklenilo, da se bode z o?irom na predstojeće delegacije obdržala samo še jedna seja, potem pa se zbornica odgodila do 17. novembra. Ta seja je bila v soboto, v katerej je minister-prvo-mestnik Ti s za predložil računske sklepe za 1. 1882., na nje ozirajoče se pripomoje državnega računskega dvora in slednjega poročilo o računih s Hrvatsko za 1. 1881. Finančni minister grof Sza-pary je predložil budget za 1. 1884. s potrebščino 329 200.230 gld. in dohodki 308,864.180 gld.; torej znaša deficit 20,336.050 gld. Gorenja zbornica je sporočila, da jevzprejela predlog Tisze o hrvatskem vprašanji. S tem je torej vprašanje o grbih parlamentarno dognano in vsaki čas se ima vršiti snemanje dvojezičnih grbov raz hrvatske finančne urade, ter obešanje nemih. V nanje države. Srbski minister vnanjih stvarij Bogi če vid podal so je na Dunaj, da se ondu oprosti svojih poslaniških poslov. V radikalnih krogih se pričakuje, da bosta nenameščena ministerska sedeža za pouk in narodno gospodarstvo, ako se posreči sporazum z vlado, oddana njihovima privržencema profesorju Nikolaj eviću in inženirju Spasiču. — Pri dvornem obedu na čast novim ministrom napijal je minister prvosedoik K ris ti ć kralju ter ob tej priliki izjavil, da se da naloga kabinetova izraziti s kratkimi besedami: „Služba kraljeva". — V Belem-gradu zboruje škofovska sinoda pod predsedstvom metropolita Theodozija, katera se bavi s tekočimi zadevami. — Urednik šaljivega lista Brka obsojen je na šest mesecev zapora; bil je ujet, a je ušel mej transportom iz državne ječe Požarevške v Bazias. Po predlogu bolgarskega finančnega ministra Stoj lova je sobranje odredilo amnestijo za vse politične zločine in prestopke, ki so se dogodili do zopetnega obveljavljenja ustave. — Namestu razpuščenega žandarskega kora osnoval se je konjiški polk 900 mož. — Iz vzhodne Rumelije se je napovedala znatna izselitev krščanskih Bolgarov v kneževino. Ministru Cankovu prihaja od ondot mnogo zahvalnic zaradi novouvedene ustave. — Karavelov in Slavejkov sta bila sklicala shod, v katerem se je sklenilo po vsej deželi prirejati tabore, kateri naj bi kneza prosili za razpust sedanjega „ nezakonitega" sobranja ter za razveljavi j enje njegovih ukrepov. Ustanovila se je bila za to posebna organizacija ter kot skrajni termin določil 7. dan oktobra; ker se pa o teh taborih ne čuje ničesar, je ta namisel skoro gotovo ponesrečila. turski kralj in kraljica mudita se na Dunaji, kjer so jih vzprejeli prav s kraljevsko častjo. Cesar je podelil kralju Georgu imateljstvo 99. pešpolka. — Grof Kalnokv je baje kralju grškemu zatrjeval, da namerava avstrijska politika z ozirora na Grško, podunavske kraljevine, Črnogoro in Balkanske države le utrditi prijateljstvo z vzhodnimi soBedi Avstrije ter razvoj avstrijske trgovine. Dopisi. Z Dunaja 10. oktobra. |Uv. dop.J S silno bolestjo pretresel je nepričakovani dogodek v kranjskem deželnem zboru vsacega pravega domoljuba slovenskega. Če bodo novopečeni vitezi, križelovci in vladni kimovci imeli prevago v odločilnih trenutkih narodnega našega boja, potem je slovenski 0 slovenskoj stenografiji. (Spisal Anton Zupan.) (Dalje.) Iz te napačno ubrane abecede pa ne izvira Bamo nedoločuost simboličnega označevanja samoglasnikov, nego tudi omahljivost, ali prav za prav popolen nered stapljanja soglasnikov. Bezenšek ne-posrednje staplja suglasnike kljubu vmesnemu samoglasniku, če so le za tako stapljauje znaki sposobni; nasproti pa posmlnie s spono, ki je namestnik samoglasnika, če ga tudi ni mej »oglasniki. Cesto-krat pa ravna s soglasnimi skupinami, kakor Aleksander e (jordonovim ozlom; meni uič tebi nič izpusti popolnem siišljive soglasnike take skupine, bodi si spreduik, urednik ali končnik. Bezenšek piše „Mokmad" mesto „Mohamed'', nhmatJ mesto „namet" itd., nasproti pa „fauetu mesto „funt", „slu-žebau mesto „služba", „gradeba" mesto „gradba", „bura" mesto „burja", „more" mesto „morje" itd Sploh se Be/.enšek ne more držati pravil Blovenske slovnice in vender bi morala stenografija biti natančna slika slovenščine (nein Bild der Sprache" pravijo Nemci). Ta njeua lastnost, biti zrcalo Blovenskej besedi, je važnejša mimo njene kratkoče. Vedni ozir na vzajemnost mej mišljeno ali govorjeno besedo in njeno vidno obliko na papirji itak dovodi do kratkoče pisave; kdor si pa to a priori nastavi za svojo nalogo, bo morebiti s pretiranimi sredstvi dospel do svojega smotra, nikdar pa do pravilnosti. Rekel sem, da Bezenšeku ni možno ravnati se po slovniških pravilih; na pr. po njegovej pisavi se malokdaj more gibljivi „eu, kojega jezik v sklanji večjidel izpahuje, izpuščati, ker abeceda malokedaj dopušča neposrednje stapljauje dotičnih soglasnikov. Bezenšek piše „greneka" mesto „grenka", „krateka" mesto „kratka", „redeko" mesto „redko", „viđeno" (das gesehene) mesto „vidno" (das sichtbare) itd. On piše večjidel vprašavne zaimke mesto oziravnih, skoro vselej namenivnik mesto nedoločnika itd. In pisava naj se naziva popolna, ki niti točnosti histo rične ali obične ue doseza, mesto jo presegati. Bezenšek piše dalje pravilno u. pr. Bboju", „ou izrazi v „btt z izbočenjem, „u" v „j" z nizkim položajem; a že obliko „bojuje" ne more več pisati pravilno, nego piše „bojue", torej ne le nasprotno stenografičnim načelom, ampak celo nasprotno slovenščini, ki ne trpi d vog lasni kov, razen v sestavljenih besedah. Kako hoče pisati še daljšo obliko bojujejo", da bi imela slovensko lice, mi ni znano. V besedah „žaluje", „miluje", itd. mora celo „utf in „e" izrecno izpisati, ker ,,u" simbolično izraziti ne more. Iz takih oblik gotovo ne veje duh slovenščine. Prvi odstavek Simon Jenkove pesmi (že pesnikovo ime piše napačno: Simon Jeneko) „Slovenska povest" se glasi po Bezenšekovem stenogramu: „Hrideka žalost tne prešine, Kdo se sipomnem domovine, Svemu svetu nepoznano Od nikog Bipoštvano." Da je izpustil v besedi „svetu" samoglasnik nu" se ne sme smatrati za nepravilnost, ker je v tej pesmi že rabil besedokrajšanje; sicer bi pa pravilno jo itak ne mogel pisati. Bezenšek je rekel v svojem programu, da bo njegova sistema tako osnovana, da bode Slovenec slovenski, Hrvat hrvatski, Srb srbski čital; pa stenogram omenjene pesmi program kmalu pri kraji, potem je ves ljuti boj prvih narodnih borilcev za čast, slavo, napredek slovenskega naroda izvojevan! Ne! Izvojevan še ni. Še se bori peščica slovenskih veljakov; skrčil se je sicer broj runih vodij, a za njimi stoji ves slovenski narod. To bode pokazala bodočnost, v katerej bode masa slovenskega naroda pokazala, da ne mara narodnih popustljivcev. Tukajšnji židovski listi so seveda prav zadovoljni z doslednostjo (?!) večine kranjskega dež. zbora. Oni se kar vesele nad porušeno disciplino narodnih naših vodij. Tako piše n. pr. „Presse": Mit der Herrlichkeit der slovenischen Ultras geht es rasch zu Ende. Das Trifolium Vošnjak, Svetec, Zarnik hat gestern eine neuerliche Niederlage erlitten . . . — Češki listi bo kar iznenađeni nad vedenjem narodne veČine kranjskega dež. zbora. „Narodni listyu na tanko poročajo, kako je bil Šukljejev govor zavrnen od galerije. Govoril sem o tej zadevi z urednikom najveljavnejšega avstrijskega lista. Urednik je Nemec ter težnjam Sloven cev prijazen. In on je rekel: „Ich vvtinscbe, dass dieses Ereigniss fiir die Slovenen keine weitereu Folgen babe. Icb babe jedocb die feste Ueber zeugung, dass die Slovenen von den Deutschen Krains fiir diese Tbat keinen Dank ernten Tverden". Pred nekoliko dnevi sedeli smo pri obedu s čestiti jivim kranjskim župnikom. On je rekel: Če se sklene kompromis, boru pri prihodnjih volitvah mirno, brez jeze doma sedel in zarad agitacij si nikdar več ne nakopava! sovraštva. Izrekel je silno hudo sodbo o onih možeh, ki so za kompromis! In na Dunaji živeči Slovenci?! Da bi vi one Čuli govoriti! Zlasti naši vseučilisčniki so kar razjarjeni (Ostale stavke morali smo izpustiti, ker so bili preostri. Uredn.) X. % Gtorl&kega* 12. okt. [Izv. dop.J Kranjci Živeči na Goriškem, brali in poslušali smo tudi tu kaj novine, strmet: natl izidom sobotnega glasovanja v kranjskem deželnem zboru, osupneni smo bili uad govori, govorjenimi od narodnjakov. — Kaj se v malo dnevih ni zgodilo! Kdo je, prečitavši prvo tiskauo, soglasno potrjeno poročilo verifikacijskega odseka (če ne jedino veljavnega) pričakoval ta preobrat? — Ali je morda prišla kukavica ter položila svoje jajce na gorko mesto? Ali se je povrnil duh poznatega Oneta iz Švicarske, duh nedavnih zborovanj v ravno tistem zboru? Kdo ve, na pri-hodnjost se vse naklada, ta de le nam bode razjasnila mnogo teških jej nalog. — Vsekako čuduo ter prav nič junaško pa je obnašanje nekojih novih barautačev; neumtjivo je, da grofovsko pismo toliko premore; od strahu pred tem so najedenkrat veljavni postali vBi poprej soglasno neveljavnimi pro-glašeiii glasovi. V istini elastičen, bolj ko vsaka tva-rina mora biti značaj moža, ki more kaj tacega dejanski pokazati. Da, da! Morda pride pa de kaj, saj se že pojavljajo glasovi o premembi volilnega reda, tako, da bi človek kmalu rajši imel tega, ki je zdaj. Saj je že zadnja „Edinost* v uredniškem svojem predalu nekako proroško tolažila, zagovarjajo ta čin kranjskih poslancev, in tri dni potem šepavo dosti skuša jednako zagovarjati tudi „Slovenec". — Zakaj torej se je moral Dežman-Schrev potrditi ? Strmite: ako bi bila ta dva vržena raz posla-niške stole, tedaj bi bil nastal občni polom, vsi stebri zdanje vlade in njena sistema, na čelu jej grof Taaffe, šli bi rakom žvižgat, gosp. deželni predsednik sam, imajoč baje v žepu Že jednak dekret, kot ga je rabil nedavno namestnik dalmatinski za ondotni zbor, bil bi imel le še toliko časa, da bi bil kranjski zbor razpustil, kajti brez Dežman-Sehreva sedanja Avstrija ne more obstati. Da se pa vse to zlo ni zgodilo, zato so mlajši, še bolj nedolžni, od opozicijskega duha še ne otrp-neni poslanci deležni bili milosti ter pogledali v sicer zaprto svetišče prečudnih skrivnostij, in — kar je bilo včeraj črno, nepostavno, danes postalo jim je belo iu pravično. Čuli smo o najnovejšej zmagi, Bog dal, da ne v nečast in škodo kranjskemu narodu; slovenski narod pa bode gotovo prebil tudi to, kajti najhujše je že bilo in danes ni mogoče več prekrstiti ga in presukati v kranjsko pleme. Torej mislimo, da zdaj bode vsak Slovenec gorko prosil Boga za ohranitev gosp. Dežmana in Schreva, ker sicer pride — Auersperg III. Tj I>o»l<>iiJ»k«»ga 11. oktobra [Izv. dop.] Neizrečeno je osupnila vsacega zavednega narodnjaka nesrečna vest, da je deželni zbor kranjski s pomočjo narodne večine dne G. oktobra t. 1. odobril volitvi dveh naj bolj zagrizenih sovražnikov milega nam naroda, da se je nerodna večina v zboru, izvzemši šesterico vrlih mož, upognila nemčurskemu postavolomstvu in njegovoj brezoziruosti, katera povsod iu kadar more strastno nasprotuje narod nemu razvitku z vsemi postavnimi in nepostavnimi, poštenimi ali nepoštenimi sredstvi; da so se naši poslanci uklonili tistej besnej svojadi, katerej gre črez vse nje publa mogočnost in vladoželjnost, združena z hudobno željo, za zmiraj zatreti vsakatero narodno gibanje, in katerej so narodni blagor in najsvetejše narodne pravice ne le deveta briga, ampak za to na svetu, da se jih surovo z nogami tepta. Da bodo naši poslanci nepostavno volitev največjih dveh rogoviležev in nemirnežev v deželi sankcionirali in se sokrive storili nasprotnikove nepo-stavnosti in nemoralnosti v političnih stvareh, tega nikukor nesmo mogli pričakovati glede na stvarno temeljito in odločno 1. poročilo verifikacijskega odseka, katero je toliko na drobno dokazovalo nepo-stavne volilne čine nasprotne stranke. Nobeden pra-vicoljuben, za čast in blagor svojega naroda unet volile-', kateremu je resnost, možatost in odločnost v javnih rečeh v pošteno mu srce položena, ne bo zamogel pritrditi neumevnemu sklepu, s katerim sta se ne le deželnemu zboru ohranila dva največja Bovražnika narodne reči, ampak s katerim so si tudi oskrunili narodni poslanci neomadeževano svoje ime. Narod slovenski, gospodje, ne more vam biti hvaležen za ta čin, kajti zapustili ste ž njim pot resnice in pravice, s katero se ne strinjata z zvijačo in sleparijo pridobljena — zdaj od vas za pravilna spoznana — mandata; osramotili ste sami sebe, cel narod, kateri zahteva od vas odgovor in temeljito opravičeoje. Pred kratkim ste slavili slavnega našega JurčiČ-a, in tako hitro pozabili ste, gospodje, prekrasne njegove besede, katere naj bi bile vsa-cemu poslancu nepozabljivo gaslo v vseh narodnih rečeh: „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen. . ." Ves blišč, kateri je obdajal marsikaterega poslanca simpatično osobo, izginil je na mah in žalovaje narod izprevidi, da se je varal, ko je mislil, da ima značaje, neupogljive značaje na čelu, kateri bodo ne -ustrašljivo moža postavili v narodnej borbi, in kateri bodo na vso moč pogumno in brezozirno delali na to, da se nasprotnikova toliko škodljiva, nepo-stavna in nenravna sila narodnemu napredku v prid razruši in uniči. Javna morala, postavnost in pravičnost pripognila se je — Dežmanu na korist — pod koleno oportuoitete. Žal! Zato pa podajamo narodni manjšini, krepki šestorici, koja je žalibog podlegla, presrčno čestitko, da je s toliko odločnostjo neomabljivo stala na temelji postave in pravice. Bog jo živi! Ve rus. dokaže, da se ne Čita niti slovenski, niti hrvatski, niti srbski. Kako bi to tudi moglo biti mogoče V Kako hoče li Bezenšek obraziti n. pr. slovenski glagol „molčatiu, da bi ga Hrvat čital „mucati"? Ima li slovenski zlog „ol" isto zaznambo, kakor hrvatski samoglasnik „uu? Ali kako naj bi se pisal hrvatski izraz „rieč", da bi ga Slovenec čital „besedau ? Usojam si trditi, da niti dva jezika ne moreta imeti jednake stenografije, če nemata jednake slovnice. Čim bolj se razlikujeta jezika, tem bolj se morate razlikovati dotični sistemi. Ugovarjalo se mi bode morebiti, da vsak jezik obBtoji iz posamičnih glasov, ki se družijo v celote (besede) in te celote zopet v pomenljive stavke. Če bi se torej nastavila pazigratična abeceda za vse človeške glasove, bi se vsi jeziki mogli pisati z jedno abecedo, akoravno bi noben jezik vseh znakov ne potreboval; zakaj bi se torej ne mogla jedna stenografična sistema rabiti za vse jezike? To je istma, in izumljeuje take pazigratične abecede bi ne prizadelo mnogo posla, ker se po večjem v vseh jezikih isti glasovi nahajajo. Ta ugovor moram odločno zavračati; obveljal bi le tedaj, ko bi imela stenografija isti nalog, ki ga ima zgodovinska pisava: nabrati v jedno vrsto posamične znake, liki jagode na molek. A svojstva in posebnosti jezika neso toliko zavisne od posamičnih glasov, nego mnogo več od njihovega združevanja in premenjavanja v različnih odnošajih; in ta način stapljanja, ta značaj jezika naj odseva v stenografični pisavi. Bezenšekova sistema pa ni niti slovenska, niti hrvatska, nego popolnem nemška; na prvi mah spoznaš tujko z nemškim licem, nemškim značajem, ki nosi celo nemško obleko le s slovenskimi in hrvatskimi krpami. Bezenšek se je prijel pri pisavi poluglasnega „e pred „r-omu novejšega pravopisa, iu ta „ew izpušča. Ne bom se vtikal v jezikoslovne prepire, je li tem slučaji ne" ali „ru samoglasnik; le toliko omenjam, da se poluglasni „e" v breznr.glasuih končnicah (dober, veter, važen, itd.) še manj sliši, nego pred „ru, pa se vcuder ne izpušča; in, da se morejo samoglasniki tudi brez rabe jezika popolnem pravilno izgovarjati, da pa nobenega človeškega glasu izreka ne jemlje toliko jezika v rabo, kakor ravno „ru; tako, da ga marsikateri človek niti iz govoriti ne more. (Da\je prih.) Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je po toči poškodovanim prebivalcem v Beki na Krasu (občina Dolinska) 400 gld. — (f J. S. Skrejšovskv), glavni urednik „Tribune", umrl je včeraj na Dunaji. Uzrok smrti in posamičnosti bolezni nam še neso znane, le to vemo, da je pred kratkim obolel za „ischias". Pokojnik bil je sigurno izmej prvih slovanskih in sploh avstrijskih žurnalistov; izredno nadarjen, izobražen in energičen. Osnoval in vodil je cele vrsto časnikov, kakor „Politik", „Epocbe", „Correspondeiiz", „Tribune", „Parlamentiir". Več o njem prihodnjič. — (Tržaški namestnik De Pretiš) napravil je pretekli četrtek „eine Spritzfahrt" proti Čičariji, kakor smo že poročali. Kakor se nam piše, zanimal se je zopet, kakor drugod, se li poučuje nemščina na jednorazrednicah in to v okraji, kjer po zadnjem ljudskem popisovanji ni niti jednega Nemca. Čudna pedagogična načela so se ugnezdila v glavo te korifeje ustavakov! Kdo bode zameril odločnejim Slovencem, da hrepenimo znebiti se osrečevaoja po tem moži? Nemščina mu je glavna skrb, nikdar pa še ni vprašal, koliko truda treba ČJiču za skromen in grenek grižljaj polente. To bi bilo polje za ces. namestnika, namesto da na Kras nosi kamenje za most do Adrije. — (Nevednost ali kali?) Tukajšen odvetnik uložil je pri c. kr. mestno delegiranej sod-niji dve slovenski tožbi, ki bi se bili imeli uročiti strankama v Kostanjeviškem okraji. Namestu tega pa ste se ekspedirali v K o sta j ni co na Hrvatskem, od koder ste se ve da prišli nazaj z opombo, da sta zatoženca tam neznana. Tožbi morate se tedaj še jedenkrat uložiti; u kdo povrne tožitelju stroške za prvi tožbi ? — (Čitalnica Ljubljanska.) Kakor čujemo, nastopil bode pri besedi s plesom dne 28. t. m. po dolgem prestanku zopet „nov" ženski zbor. Pri isti priliki koneertiral bode na Pražkem konservatoriji z odliko vzgojeni umetnik na goslih gosp. J. Videman, sedaj vodja tukajšnjega gledališkega orkestra in učitelj na „G'asbene Mutice" šoli. Sodelovali bodo tudi gospa Svetkova, g. vitez J«nušo\vski in možki zbor. Beseda obeta torej postati odlična veselica, kateri bo posebno zanimanje dul še ples, ki bo sledil muzikalnomu programu. — (Šišenska Čitalnica) napravi v nedeljo izlet na prijazuo Šmarno goro. Pri sv. maši ob 10. uri pel bode mešani pevski zbor. Čast. gg. društvenike k udeležbi izleta na Šmarno goro uljudno vabi odbor. — (K dr. Dominkusevej svečanosti) ki bode v 28. dau t. m. v Mariboru, pride iz Ptuja mnogo Častilcev g. Blavljenca, mej njimi 14 pevcev. Pri banketu bodo navzočne tudi dame. — (Iz Šmarij pri Jelšah) se nam piše ▼ 12. dan t. m.: Davno smo že poročali, da se bode pri nas v Šmariji ustanovila Čitalnica, ali zaspalo je zopet to podjetje. Pred več tedni so naši očetje zo pet o tej reči ugibali in odločno sklenoli, da se ima Čitalnica ustanoviti kakor hitro mogoče. Le pravila Še, in Čitalnica je gotova! Telegram »Slovenskemu Narodu": Szegedin 15. oktobra. Po vzprejemu deputacij vozil se je cesar s kraljevim komisarjem Tiszo na strani in v spremstvu ministra Tisze, Orczi-ja, Mondela po mestu. Vožnja bila je zaradi hudega dežja le kratka. Potem bil je dvorni obed s 70 kuverti. Večerna predstava v gledališči bila je sijajna narodna svečanost. Po končanem prologu ovenčal se je kip cesarjev mej dolgotrajnimi navdušenimi klici, vse bilo je odkrito. Cesar zasledoval je predstavo „ Zadnjo ljubezen" od Doczi-ja in živahno odobraval. Predstavi)alci vsi v krasnih magjar-skih nošah. Pri posamičnih momentih navstali entuzijastični „eljen-"klici, kakeršnih še ni bilo nikdar čuti. Vsled čarobne razsvetljave in krasnih oprav je prizor v gledališči diven. Cesar ostal do konca, odšel mej navdušenimi klici množice, peljal se kratko po čarobno razsvetljenem mestu, podobnemu ognjenemu morju. Na mnogih palačah in hišah transparenti. Tujci: dne 14. oktobra. Pri Momi Klein s Dunaja. — Vičič iz Gradca. — Pflug z Ogerskega. Pri Malici: Kirchbaum z Dunaja. — Kokoschka iz Weixelburga. Kreditne srečke......K h) gld. 168 „ 75 Budolfove srećke.....10 „ 19 „ 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 108 a — Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. . 224 , 10 Tržne cene v IJnl>ljanl dne 13. oktobra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . Oves, , . . . Ajda, „ . . . Proso, » . . . Koruza, „ . . . Leča „ . . . Grah n . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Špeh frifien „ . . « povojen, B . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, - „ Drva trda, 4 kv. metre . . mehka, „ , , . gld. 1 kr* 8 12 5 20 4 23 2 76 4 87 5 20 5 40 8 50 8 50 10 — 2 68 — 96 — 88 — 70 — 78 — 85 — 3 — 8 — 60 — 60 — 62 — 32 — 40 — 17 1 96 1 78 6 60 4 40 Deželna slatina. Uspešni lek za želodčne bolezni. Nai prijetnejša hladilna pijača. V znanih originalnih in novih elegantnih Bor-deaux-steklenicah po 1 in */a litra. Dobiva se v vseh večjih prodajalnicah in restavracijah. Glavna zalog* pri gg. bratih Maver na Dunaji, Josipu Hoffmann-u v Budapaitl, Ertl-u & Krepeaob-u v Oradol In pri vodstva v Slatini. (109—9) Št. 13.716. Al ©teoro logično poročilo. j Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratnra Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 13. okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-35 mm. 737-82 ■■. 73973 ma. + 4-4* C +13-4» C +10-4" C si. zah. si. vzh. si. vzh. megla obl. jas. 0-00 »m. dežja. 14. okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 740-61 ■>. 739-58 h. 739-90 ma. + 7-8° C + 14-8« C -r-11-0° C si. vzh. si. bvz. si. svz. obl. obl. obl. 0-50 m dežja. Srednja temperatura obeh dnu je znašala -j- 9*4° in -f- 11'2°, oziroma za 2 5° in 0*6° pod normalom. XDvLZD.aJs3ssi borza dne 15. oktobra 1.1. (Izvirno telegrafi čno porodilo.) Srebrna renta .... .... Zlata renta......... 5° o marčna renta........ Akcije narodne banke...... Kreditne akcijo........287 London........ . . Srebro ... ........ Napol. ........... C. kr. cekini. ........ Nemške marke...... 4°U državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 47,, avstr. zlata renta, davka prosta. . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. arečke 5°/0 • • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/," 0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 78 gld. 45 kr 79 - * 99 • 20 H 92 ■ 90 839 ■ — > 287 ■ 40 ft 120 a 10 n 9 ■ 52«/, ■ n 5 7> 70 n 58 n 80 it 119 ■ — m 167 n 50 n 99 n 35 n 119 n 50 n 87 n 30 ■ 85 » 95 n 104 — u 114 n 75 119 n — 9 103 n 10 n 105 n — Ustanove. (663—1) i Za 1883. leto ima magistrat sledeče ustanove podeliti: 1. Jan. Bernard i ni je vo v znesku 80 gld. 35 kr. 2. Jurij Thalmeinerjevo v znesku 86 gld. 26 kr. 3. Jos. Jak. Schiilingovo v znesku 73 gld. 50 kr. 4. Jan. Jost. Weberjevo v znesku 82 gld. 52 kr. Pravico do teb ustanov imajo hčere Ljubljanskih meščanov, katere s spričevali dokažejo, da so meščanske, revne, poštenega obnašanja in da so se letos omožile. 5. Jan. Nikl. Kraškovičevo v znesku 75 gld. 60 kr., do katere ima ubožen kmet Št. Peterske fare pravico. 6. Jak. Ant. Fancoijevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katere ima pravico uboga poštena nevesta me ščanskega ali nižjega stanu. 7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imata pravico dve najbolj revnih deklic. 8. Janez Krst. Kovačevo v znesku 151 gld. 20 kr., katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok iu uboštva neso sami krivi. 9. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld 40 kr., katera se ima razdeliti mej štiri uboge posle, ki neso več za delo pa na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove naj se uložć s potrebnimi prilogami vred do 5IO. oktobra 1993. pri magistratu. Kdor hoče za več ustanov prositi, mora za vsako ustanovo posebno prošnjo uložiti. Mestni magistrat v Ljubljani, v 8. dan oktobra 1883. Župan: Grasselli. Slika pesnika S. Gregorčiča, kfckerffna je bila v zadnjej številki „Škrata", dobiva se na fin in močen papir tiskana v „Narod-nej tiskarni" — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. NAJBOLJŠI LE HOUBLON Franooek fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI 111 Pravi je ta papir za cigtrete samo tedaj, će ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varutveno 7,n»mkn in siematuro I Marijinceljske kapljice za želodec, nepiet.ežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper nsslazt do Jedi, slabi ielodoo, ■mrdeoo sapo, naplhne-nje, klalo podiranj«, 161-panj«, katar v telodol, zgago, da so no naraja petek ln pseno ln slos, zoper zlatenico, gnjus in bljtrvanje, da glava no boli (če izvira bolečina iz Želodca), zoper krd ▼ telodol, preoblozsnje *e-lodoa s Jedjo aH pfjaoo, 6rve, nope.r bolezni na vra-nlol, Jotrab in zoper zlato Silo. Glavna SJHalOfjfa>• Lekar C. Kra«ly, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane flBST 33 kr. "fjBSj □Prevvo ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dnnajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSirnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekaioa Josip Bergm an n. V Postoj ni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Hichael Guglielmo. V Ceiji: lekar J. Kuv>ferschmied. VKranj: lekar D raff. Sav nik. V Kamniku: lekar Josip Moćnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sež?.ni: lekar Ph. Ritschel. V Črnomlji: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani SHT* SVcirit&V! Kw se v zadnjom času nad izdelek posnemlje in ponareja, 7.ato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v skleniuo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & DoBtal — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisueno sod-nijsko spravljeno vantveno anamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varNtvrniiu mame-nJem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nema j o teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—110) I Usojamo si b tem naznanjati, da se bode točarenje našega piva pričelo 8 15. oktobrom t. 1. ter pričakujemo z veseljem obilnih naročil. Meščanska pivovarna v Plznu, ustanovljena leto, 1842. Glarna zaloga v Gradci pri F. SCHEDIVfT, (659—2) (Ponatisk se no honorira.) __ _ Izdatelj in odgovorni urednik Makao Armič. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".