V nebesih.
Sveti Peier je saspal,                        Sveti Pcter hud postal,
ki nebcsa nadzortije,                          glasno se tako je kregal,
in zato nemir nastal                        da se je do zemskih tal
iam je, koder mir kraljuje.               glas njegov ko grom raslegal.
Dva oblačka sivkasta,                       Hitro pošlje na semljo
dva oblačka sta se sprla.                  g slato šibo dva oblaka,
Glej, kako fogumno sta                    da pritirata v nebo
Lrez goro in dol jo vdrla!               dva begtmca-korcnjaka.
Zdaj drug drtigega lovi!                 ffuf, kako domov podi
Tatn pod nebom se podita,                en oblak ju — drugi vriska,
a na zemljo dež rosi,                        zlato šibo pa vihti,
ah, tako se mi potita!                      da se tja do zemlje — bliska.
Sveti Peter se zbudi:                        Peter je pri vratih stal,
»Kje oblačka sta ostalafa                 stat oblastno, jczno gledal,
Solniece se nasmeji:                          kak fu jc pa kaznoval,
»Na semijo sta se peljala«..              drugič bo vam sam povedal.
Vera   .