STANE KOPRIVNIK jim,« je sramežljivo priznaval Jan- PO MIK LAVZ U °Bahavi Ladko Malič ie molče do- slušal. potem pa se je namrdnil in V šoli je bilo glasno. rekel: V četrtem razredu so si učenci »Hm, prava reč! Jaz sem dobil prioovedovali, kaj je komu orine- mnogo več! Nogavico sadja, čevlje, sel Miklavž. Najmanjši med nji- rokavice,« — tu je utihnil, kakor mi, Janko Repič, je veselo zaklical: da išče v spominu — »da, in torto »Meni je prinesel največ!« in še takole veliko šibo iz sladkor- »Pa povej. kaj!« so poizvedovali ja« ter je kazal z rokami njeno sošolci. dolžino. »Miklavž mi je prinesel velikega »In si jih takoj dobil z njo, kaj- gugalnega konja!« je veselo pravil ne,« mu je brž zabrusil Jurček. Janko. »Kadar pridem iz šole, ga Toda Ladko je bil v svojem zajaham. To je lepo! In pa noga- življu. vico, polnO slaščic, krožnik sadja »Kaj pa šele o božiču! Koliko in rokavice sem dobil!« daril imam že obljubljenih!« je na- »To je bil Miklavž res priden,« dalieval Ladko. je pohvalil eden izmed poslušalcev. »Jaz tudi!« je kričal spet Janko. »Kaj pa parkelj. te je ošvrknil s Nadaljnji pogovor je pretrgal šol- šibo?« ' ski zvonec. »Pri nas je bil Miklavž brez par- Vstopil je učitelj in pouk se je keljna. Veš, jaz se parkeljna bo- pričel. 63 Učenci so nemirni. V malih gla- Učenec je vzel obsežno vrečico vah jim rojijo pobožne želje, da bi iz učiteljeve roke in se blaženo jih Božiček kar najbolj obdaroval. smehljal. Ko se je vračal v klop, je Janko se obrača k svojemu sošolcu radovedno gledal v vrečico. ln sepe a. »Joj, sami bonboni, pa ravno ta- »V odmoru h povem, kaj bom ki ki jih imam posebno rad^( si je vse dobil.« misln deček in ge ni mQgel prema. »Repic, ne šepetaj in pazi! O gati; da ne bi takoj vSaj enega dal cem se pogovarjata, Korenr« je v us^a strogo vprašal učitelj drugega „ ' . . učenca ^vom ... »Decki, ne pozabite pri- »Prosim, gospod učitelj, pravil nes*f JV*ri. .n?Iog?" /t je Š-e °P°" mi je, da se bova v odmoru pogo- ^onl ucitelj in odsel. Komaj so se var jala « za njim zaPr*a vrata, je vse drlo k »O čem pa?« Rojcu- »No, o parkeljnu, o Miklavžu in >)DaJ mi!« Je beračilo več ust. In o Božičku!« Kojec je razdajal na vse strani, n u j • i. m dokler ie bilo kaj v vrečici. »JJobro, da si me na to spomnu,« se je smejal učitelj. »Tudi jaz bi »Radoveden sem, kaj ti prinese rad vedel, kaj je komu izmed vas Božiček,« je rekel Janko Repič. prinesel Miklavž; zato napišite do- »Menda nič!« je kratko odgovo- mačo nalogo. Vzemite peresa in za- ril deček, mislil pa si je: »Kaj pa pišite naslov: »Kaj mi je prinesel če bi mi vendarle nekaj!« ' avz#<< Iz šole so šli učenci v živo se raz- Peresa so zašknpala; v zadnji govarjajočih skupinah. Ena izmed klopi pa se je dvigmla roka. njih se prička za to> da prav za »Kaj hočeŠ, Rojec?« prav ni dal Rojcu Miklavž nič, tem- »Prosim, gospod učitelj, meni več gospod učitelj. Najmodrejši Miklavž ni ničesar orinesel!« med njimi, Zorec, na vsa vpraša- »Kaj pa je tvoj oče?«: nja samo zmiguje z rameni. V dru- »Oče ie brez dela.« *?i skupini ima prvo besedo Ladko »Hm, danes so težki časi, pravi Mahc: učitelj bolj zase, gre zamišljen ne- »Fantje, veste kaj, štedili bomo kajkrat po sobi gor in dol, nato pa in kar bomo prištedili, damo go- pokliče: spodu učitelju, da bo tudi Rojec »Zorec, vzemi čepico, pojdeš ne- vesel Božička!« kam!« Tako so tudi storili. Nekaj dni Dolg deček je veselo skočil iz pred božičem sta gosooda učitelja klopi ter odšel z učiteljem pred ustavila dva učenca, Repič in Ma- učilnico. — Razred je medtem šu- \\i Vsa zardela sta mu razodevala mel od sto vprašanj. svojo skrivnost. Malič je vzel iz Čez nekaj Časa sta se vrnila oba. žepa nekaj »kovačev« ter jih izro- Deček je sedel spet na svoj pro- čil učitelju. Gosood učitelj. ki so stor in učitelj je držal nekaj za ga imeli vsi radi, ju je ljubeznivo hrbtom: »Rojec, pojdi sem!« pobožal; to je bilo plačilo vsem za Poklicani učenec je bil z nekoli- to, da so hoteli pomagati revnemu ko skoki pri učitelju. sošolcu. »Tudi nate Miklavž ni pozabil; Ko je pozvonilo, je vstopil tudi tole je tukaj pustil za tebe. Vzemi!« gospod učitelj, se z veselim nasme- 64 hom ozrl do razredu in rekel med klicala sinčka v sobo. Deček ie ore- grobno tišino z mehkim glasom: senečen stal pred okrašenim dreve- »Dečki, ponosen sem na vas in scem, pod katerim je ležal čeden, vesel, da razumevate bedo bližnje- topel suknjič in knjiga, polna pre- ga. Le bodite zmerai takšni, pa bo- lepib. pravljic. ste nekoč pošteni in vrli možje na- ))Kako pridni so tvoji sošoici; se lepe Jugoslavrje!« vse to so ti poslali po Božičku!« je Vsi so razumeli, samo Rojcu je pravila mati. Šele zdaj je deček ra- bilo vse tako čudno. zumel tisto veselo vznemirjenje v Ko so se na sveti večer razsveti- šoli, od radosti sta mu zdrknili po la okna hiš nasproti Rojčeve in ie licih dve debeli solzi, in v njegovi sto in sto svečk ozarjalo božična glavici se je zbudila skrb, kako in drevesca, je tudi Rojčeva mati po- kdaj jim bo vse to povrnil.