R A Z I S K O V A L N E M E T O D E UDC UDK 911.001 (497,12) = 863 RED AKC IJSKA ZA S N O VA IN STRUK TU RA PRED VID ENE R E G IO N A LN O -G E O G R A FS K E M O N O G R A FIJE SLO VEN IJE S vetozar I l e š i č * Uvodna pripomba. V sred n je ro čn i de lovn i p rogram G eogra fskega in š titu ta A n tona M elika pri SAZU je vk lju če n a tud i tem a z naslovom »R eg iona lizac ija S lo ­ venije«. Kot eden od c ilje v te tem e je predvidena p rip rava s tru k tu re reg iona lnogeo- g ra fske m on o g ra fije S loven ije . P isec teh v rs tic , ki je dal pobudo za uvrs tite v te de lovne tem e v de lovn i p rogram in š titu ta in v skupn i raz iskova ln i program ' SAZU, o b liko va n pod naslovom »N aravna in ku ltu rn a ded išč ina slovenskega naroda«, je v uvodni faz i de la p rip ra v il spodaj o b jav ljeno red a kc ijsko zasnovo predvidene reg iona ln o g e og ra fske obdelave S loven ije . Tu ob jav ljena shema naj bi s luž ila za razpravo, ki bi jo o nje j o rg a n iz ira li v zače tku le ta 1982 in h ka te ri bi b ili povab­ ljen i vsi t is t i s lovensk i geogra fi, ki bi že le li p ri tem delu sode lovati. Shem a naj bi tud i že vnapre j za č rta la — ne g lede na š te v ilo bodočih sode­ lavcev — e n o t n o r e d a k c i j s k o n o t o . Ta naj bi se pokazala z la s ti v e n o t­ nem konceptu obdelave posam ezn ih reg iona ln ih eno t raz ličn ih stopen j. Pri tem ve lja o pozoriti, da bi se de lo zaen kra t om e jilo na reg iona ln o g e og ra fsko obdelavo, še posebno, ke r bo skupna p rob lem a tika in preg led ce lo tne S loven ije p rikazana že v p rip ra v lja jo če m se A tlasu S loven ije . O bdelava naj bi tud i č im m anj zaha ja la v s ta tis tič n e pod robnos ti, s č im e r naj bi se zm an jša la nu jn o s t sp ro tne s ta tis tič n e a k tu a liza c ije m onog ra fije , ki se bo p rip ra v lja la več let. S k rč iti bo treba na na jm an jšo m ero tud i d e sk rip tivn e kra jep isne pod robnos ti, ki jih je v zadovo ljiv i m eri p rinese l že K ra jevn i leks ikon S loven ije . N am esto sp lošnega preg leda S loven ije naj bi se pa vendar ko t nu jen u v o d v r e g i o n a l n o g e o g r a f s k o o b r a v n a v a n j e uv rs tila k ra jša pog lav ja , ki bi da ja la preg led čez p o k ra jin sko tipo loške razn o ličn o s ti S loven ije (tipo loške po ­ k ra jine ), p rav ta ko pa čez razn o ličn o s ti v zgodov insko -razvo jnem pog ledu (zgodo­ v inske pokra jine ) v sodobnem d ružbeno-gospodarskem razvo ju (pokra jine raz lične razvo jne stopn je). Jedro m o n o g ra fije bi b ila seveda o b d e l a v a p o r e g i j a h . K ot osnovna shema reg iona lne razde litve bi s luž ila shema, ob jav ljena v G eogra fskem ves tn iku • D r.. a ka d e m ik , za s lu žn i p ro fe s o r un ive rze . G e o g ra fsk i in š t i tu t A n to n a M e lika . S lovensko aka d e m ila z n a n o s ti in u m e tn o s ti. N ovi trg 4, 61000 L ju b lja n a , YU 1972.1 Vsaka od petih , tam op rede ljen ih o s n o v n i h r e g i o n a l n i h e n o t bi b ila na jp re j ka ra k te riz iran a v ce lo ti po svo jih p o k ra jin sk ih sestav inah , pa po svo jih fu n kc ija h v s lovenskem in jugos lovanskem p ros to ru . Pri vsaki od osnovn ih reg io ­ na ln ih eno t bi nato s led ila obdelava eno t n iž je s topn je (m e z o r e g i j), ki ponekod v g lavnem us treza jo m edsebo jno povezanim skup inam obč in . Vsaka m ezoregija bi b ila obravnavana prav tako po p o k ra jin sk ih sestav inah , na čem er bi b ilo celo tež išče obravnave , pa seveda po svo ji fu n k c iji v s lovenskem p ros to ru . Prav tu naj bi b ile jasno nakazane na en i s tran i več a li m an j tra jn e sestav ine danega geo­ g ra fskega oko lja , predvsem naravne, pa tud i an tropogene , podedovane od dose­ dan jega razvo ja , na d ru g i s tran i pa nestab ilne , h itro sp rem en ljive družbene sesta ­ vine, nekako po zg ledu, ka ko r je p isec teh v rs tic to skuša l s to r it i p ri ob ravnavan ju ko roške reg ije .2 še pod robne je bi b ilo po trebno obde la ti še eno te n iž je s topn je (s u b m e z o r e g i j e in m-i k r o r e g i j e), ki so, z la s ti prve, de lom a zarad i de­ janskega ozem eljskega u jem anja , de lom a pa iz p ra k tič n ih raz logov zarad i uporabe razpo lož ljivega g rad iva is tove tne z obč inam i. Težišče ob ravnave bo tu seveda na fu n kc ija h , na j bi pa ne b ili p rezre ti pod robne jš i e lem enti p o k ra jin ske sestave. V sk ladu s tem je shema reg iona ln ih enot, p red lagana v G eografskem ves tn iku 1972,' v tu o b ja v lje n i shem i dopo ln jena s p red log i za reg iona lne enote n iž je s topn je in n jihove p o k ra jin ske sestavine. S tru k tu ra m on o g ra fije bi po tem takem im ela nekako ta ko le lice. I. U V O D N I P R E G L E D A. Pokrajinsko-tipološke osnove regionalne raznoličnosti Slovenije P og lav je bo ses tav ljeno v istem sm is lu ka ko r so to b ili dosedan ji podobn i p re ­ g led i p isca teh v rs tic in d rug ih geogra fov .3 B. Zgodovinsko-razvojne osnove regionalne raznoličnosti Slovenije P oglavje bo ses tav ljeno v istem sm is lu ka ko r dosedan ji podobn i p reg led i.3 T ežišče o b ravnavan ja bo na v log i nekdan jih a vs tro o g rsk ih dežel, p o lit ič n i razde­ litv i med obem a vo jnam a te r raz likah v vp liv ih k las ične že lezn iško -in d u s trijske revo luc ije . C. Sodobne socioekonomske osnove regionalne raznoličnosti Slovenije G re za ob ra vn a va n je vp liva podedovan ih reg iona ln ih raz lik še v dan ašn ji reg io ­ na ln i d ife re n c ia c iji te r vp liva d a našn jih soc ioekonom sk ih doga jan j v njej. II. O B D E L A V A P O R E G IJ A H 1. O S R E D N J A ( Z G O R N J E P O S A V S K A ) S L O V E N IJ A Pregled pokrajinskih sestavin: posavski del z a h o d n e g a s l o v e n s k e g a a l p s k e g a s v e t a (vzhodne Ju lijs ke A lpe in zahodne Karavanke) z vm esn im i d o lin sk im i pokra jin a m i, G o ren jske ravn ine in D obrave, posavski del vzhodnega slovenskega a lpskega sveta (T rž iške in K am niške A lpe); iz p r e d a l p s k e g a s v e t a posavski del zahodnega p reda lpskega h ribov ja (Loško, P o lhog ra jsko in R ovtarsko h ribov je ), zahodn i del vzhodnega (Posavskega) p reda lpskega hribovja , os redn je ravn ine dna L jub lja n ske k o tlin e (K ran jsko -so rško po lje , V od iško -ska ru - čensko polje , B is triška ravn ina , L jub ljansko polje , L jub lja n sko barje ); iz n o t r a n j e k r a š k e g a s v e t a zahodn i del n izkega Dolen jskega krasa, do len jske kraš- ke p lano te in po lja , no tra n jske k raške p lano te in polja . Skupna funkcija v slovenskem prostoru. O sredn ja prom etna, o rg a n izac ijska in n a ro d n o s tn o -p o litičn a te r ku ltu rn a fu n kc ija . F unkc ija prehoda iz S redn je v Ju g o ­ vzhodno Evropo te r iz S redozem lja v Podonavje. A. Zgornja Gorenjska Pokrajinske sestavine: Vzhodne Ju lijs ke A lpe in zahodne K aravanke, zgorn ja savska Dolina , Boh in j, B le jsk i ko t in Dežela, severovzhodni del go ren jsk ih Dobrav Skupna funkcija v slovenskem prostoru: a lpsko km etijs tvo , lesno gospodars tvo , indus trija , turizem . Podrobnejše obravnavanje, posebno p reb iva ls tva in fu n kc ij, po obeh obč inah: a) J e s e n i c e (D olina in del Dežele), de lom a po KS, b) R a d o v l j i c a (Dežela, severn i del D obrav s Kropo, B le jsk i kot, Boh in j). B. Srednja Gorenjska Pokrajinske sestavine: K ran jsko -so rško po lje , jugovzhodn i del G o ren jsk ih Do­ b rav s podoljem T rž iške B is trice , T rž iške in zahodne (kokrške) K am niške A lpe s S to rž išk im podgorjem in Jezersk im , ško fje lo š k o hribovje . Skupne funkcije: sam osto jna in d u s trijska ža rišča in in d u s tria liza c i|ska povezava s sosednjim a reg ijam a. Prom etna fu n k c ija ob poteh na K oroško in v Posočje. Podrobnejše obravnavanje po občinah (in n jihov ih p o k ra jin sk ih sestavn ih de ­ lih ): a) K r a n j (K ran jsko po lje s S to rž išk im podgorjem , jugovzhodne G oren jske D obrave, Jeze rsko z delom vzhodnih K aravank in zahodn ih K am n išk ih A lp, b) T r ž i č (do line v T rž išk ih A lpah, del G o ren jsk ih D obrav (Kovor, Leše), c) Š k o f j a L o k a (del Sorškega po lja , Loško h ribov je vk lju čn o P o ljansko, Se lško in #Ž irovsko do lino ), ob ravnavan je delom a m ožno po nekdan jih obč inah Š kofja Loka, Ž iri, Želez­ nik i. C. Ožja Ljubljanska regija Pokrajinske sestavine: L jub lja n sko po lje in L jub ljansko ba rje s h ribo v itim za ­ led jem (P o lhogra jsko in R ovta rsko hribovje , K rim sko in V e liko laško hribovje ) in ravn insk im i za tok i (Ižansko), zahodni del Posavskega h ribov ja , B is triška ravn ina . Funkcija v slovenskem prostoru: g lavno tež išče osredn jes lovensk ih fu n k c ij repub liškega znača ja , osredn ja p rom etna fu n kc ija . Podrobnejše obravnavanje ljubljanskih občin: a) C e n t e r (z geogra fsk im i se­ s tavn im i deli S ta ri cen te r. Novi cen ter, Š em peter z V o lm atom , Po ljane s Kode­ ljevim , Pru le z ž a b jakom ), b) B e ž i g r a d (severn i in severovzhodni del L ju b lja n ­ skega po lja ), c) š i š k a (severnozahodni del L jub ljanskega po lja , V od iško -ska ru - čensko po lje in sestav ine nekdan je obč ine M edvode: jugovzhodn i del Sorškega po Ija, S m ledn išk i ko t, severna s tran P o lhogra jskega h ribov ja ), d) M o s t e - P o l j e (jugovzhodn i del L jub ljanskega po lja pod G olovcem in ob L ju b lja n ic i, jugozahodn i del Posavskega h ribov ja ), e) V i č - R u d n i k (južna predm estja in obm estje Ljub- Ijane, več ina L jub ljanskega ba rja in n jegovega h ribov itega za led ja : P resersko in Ižansko, Ž e lim e ljsko -tu rja ško , V e liko laška pokra jin a z vzhodn im i B lokam i-R utam i). Podrobnejše obravnavanje vzhodnogorenjskih občin: a) K a m n i k (zgorn ji del B is tr iške ravn ine z o b robn im i D obravam i — T un jišk im i, K om endskim i in S tra n jsko - -god išk im i, K am niške A lpe in p lan ine s K am niško B is tr ico in podgorjem Župan jih n jiv, do lina Č rne z Gozdom , T uh in jska do lina s P a lo vško -rak itovšk im hribovjem ), b) D o m ž a l e (spodn ji del B is tr iške ravn ine , M oravška do lina . Č rn i g raben s h r i­ b ov itim za led jem v zahodnem ' Posavskem h ribov ju ). Podrobnejše obravnavanje notranjskih in dolenjskih občin: a) V r h n i k a (za­ hodni del Barja z B o rovn išk im za tokom in P od lipsko do lino ), b) G r o s u p l j e (G ro­ supe ljska ko tlin a , zgo rn ja K rka z zahodno Suho k ra jin o in severn im i D obrepo lji, s redn jedo len jske p o kra jine : V išn jansk i ko t, S tišk i ko t in zgo rn ja Tem en iška do lina ), c) L i t i j a (zahodno v isoko Zasav je s sred iščem v razš irjen i Savski d o lin i p ri L it iji te r z za ledjem v L itijskem hribov ju ). D. Črni revir Pokrajinske sestavine: osredn ji del v isokega Zasavja (podo lžne do line trb o ­ ve ljske s in k lin a le , Č em šen iško -m rz liško p rigo rje , p rečne p re točne do line p ro ti Savi, Savska do lina in Podkum sko Zasavje). Funkcija v slovenskem prostoru: glavna s lovenska p rem ogovno-rudarska baza in z n jo zvezana k ra jevna in d u s tria liza c ija . P rom etna v loga ob s ta ri že lezn išk i m a­ g is tra li. Ž a rišče de lavskega g iban ja . Podrobnejše obravnavanje po občinah: a) Z a g o r j e (do lina M ed ije in O re­ hov ice do razvodn ja p ri T ro ja n a h in Kandršah , del Savske do line , Podkum ), b) T r b o v l j e (T rbove ljska do lina s h ribo v itim za led jem in Dobovcem ons tran Save), a) H r a s t n i k (H ras tn iška do lina z za led jem ). E. Gozdna jugozahodna Dolenjska Pokrajinske sestavine: k rašk i po lji R ibn iško in K očevsko z o b d a ja joč im i ju p lano tam i. Funkcija v slovenskem prostoru: ena od g lavn ih lesnogospodarsk ih in ž iv in o ­ re jsk ih baz. Podrobnejše obravnavanje po občinah: a) R i b n i c a (R ibn iško po lje z o b ro b ­ jem , južn i del V e liko la ške p o k ra jin e s S odražico , južn i del D obrepo lj), b) K o č e v j e (Kočevsko po lje z o b d a ja joč im i p lano tam i, vk lju č n o Rog, jugozahodna Suha kra jina . S truge a li južno D obrepo lje , K oste lsko ob prehodu na Kolpo, O s iln iško Zako lp je , D ragarsko podolje . P o ljanska do lina s P redgradom na prehodu v Belo k ra jino ). F. Gozdna severovzhodna Notranjska Pokrajinske sestavine: kraška po lja in p lano te severovzhodne N otran jske . Funkci|a v slovenskem prostoru: ena od g lavn ih le sn o in d us trijs k ih baz S love­ n ije , p rom etna v loga ob g lavn i p rom e tn i po ti iz n o tra n jo s ti S loven ije v S redozem lje te r s tran sk im i p rom e tn im i odcepk i na Id rijsko in T o lm insko te r na zgo rn jo Kolpo. Podrobnejše obravnavanje po občinah: a) L o g a t e c (Logaško po lje s Ho- ten jsk im in G rčarevsk im podoljem , severovzhodni rob P lan inskega po lja , del Rov­ ta rskega h ribov ja a li Logaško -ž irovsk ih Rovt), b) C e r k n i c a (C erkn iško po lje z obrob jem , R okovsko podo lje z Rakekom in Uncem, Loška do lina z za led jem , Raki- tenska p lano ta , več ina Blok, Loški potek). 2. S A V IN J S K O - S O T E L S K A S L O V E N IJ A Pregled pokrajinskih sestavin: A l p s k e m u s v e t u p ripa d a jo S av in jske A lpe in sav in jska s tran vzhodnih K aravank, p r e d a l p s k e m u s v e t u S av in jsko p re d ­ g o rje z G orn jo S av in jsko in Z adrečko do lino , ša leška do lina , sav in jsk i del Posav­ skega h ribov ja in V ita n jsko -ko n jiš ko h ribo v je s š iro k im Pon ikevskim in D obrnsko- -hud in jsk im p rigo rjem . Na p r e h o d u i z p r e d a l p s k e g a v s u b p a n o n s k s v e t sta Spodnja S av in jska do lina in Kozjansko , m očno s u b p a n o n s k i pa so Boško h ribo v je s svo jim (Boškim ) p rigo rjem , V o g la jnsko in Z go rn jeso te lsko po ­ do lje in Spodn je S ote lsko ob S otli. Skupna funkcijska in socioekonomska označba: skupna navezanost na p ro ­ m etne tokove ob S av in ji in V og la jn i te r n junem so toč ju ; V e lika fu n k c ijs k a in so c io ­ ekonom ska razno ličnos t, raz like z las ti med m očno ag ra rn im subpanonsk im vzhodom te r a lpsk im in p reda lpsk im , lesno gospodarsk im in ponekod in d u s trijsk im zahodom . R avno zarad i teh raz lik , ki so nekaka m in ia tu ra raz lik v vsej S loven iji, se v vseh poprečk ih kaže poprečna s lovenska soc ioekonom ska s truk tu ra . A. Osrednja regija Savinjske Slovenije Pokrajinske sestavine: Spodn ja S av in jska do lina s svo jim s redogorsk im in na vzhodu subpanonsk im ob rob jem , do lina S av in je pod Celjem (Deber) do iz liva v Savo, V e len jska ko tlin a (ša leška do lina ). Funkcijska označba: o srč je S av in jsko -so te lske S loven ije z ž iv lje n jsk im ža ri­ ščem in p rom etn im s tič iščem v Celju, m očna in d u s trijs ka v loga, razen v Celju tud i v sam osto jn ih ža rišč ih (V e len je -šoš tan j, Laško) in s po podeželju raztreseno indu ­ s tr ijo ; vod iln a v loga v s lovenskem hm e lja rs tvu . Podrobnejše obravnavanje po občinah: a) C e l j e (vzhodni del ravn inske Spodn je S av in jske d o lin e z delom subpanonske V og la jnske p o k ra jin e in D ram elj- sk ih g o ric na subpanonskem vzhodnem obrob ju , vzhodni del severnega ob rob ja ravn ine : Rožna do lina , D ob rn sko -h u d in jsko p rigo rje ), b) Ž a l e c (zahodni del rav ­ n inskega dna S podn je S av in jske d o lin e z V ra n sk im ko tom , na južnem obrob ju Posavsko h ribo v je z osam ljen im i nase lb insk im i ce licam i Zaplani.no in Reka, Za- buko vn iško p rigo rje pod M rz lico , na severnem ob rob ju Pon ikevska p lano ta te r p r i­ go rje in zagorja G ore O ljke), c) L a š k o (vzhodni del južnega ob rob ja C e ljske k o t­ line v Posavskem h ribov ju , D eber spodn je S av in je z za ledjem v s tran sk ih do linah in po h ribov ju na obm očju Rečice, G račn ice in Lahom nega, tja do so toč ja s Savo p ri Z idanem m ostu in še da lje , v k lju čn o so to č je desnega p rito ka Save Sopote pri Radečah in desn i breg Save pod Radečam i), d) V e l e n j e (ša leška do lina z o b ­ da ja jo č im jo S av in jsk im p redgorjem , južn im p rigo rjem U rš lje a li Zavoden jsk im p r i­ gorjem , S m rekovšk im p rigo rjem , spodnja do lina Pake). B. Gornja Savinjska dolina Pokrajinske sestavine: S av in jske A lpe (So lčavsko) s svo jim i do linam i (Logar­ sko, M a tkov im ko tom , R obanovim ko tom ), Luška p o kra jina , Z go rn je sa v in jsko med- vod je z Z adrečko do lino , M ozirska ko tlin ic a s p rigo rje m G olt, severna M en ina in severno D obrovlje , h ribo v je Vel. R ogatca s p rigo rjem , G olte , del Sm rekovškega h ribov ja in n jenega p rigo rja . Funkcija v slovenskem prostoru: ena od vod iln ih gozd a rsko -le sno in d u s trijsk ih s lovensk ih p o k ra jin , ž iv ino re ja na sam otn ih km etijah , tu rizem , p rom etna povezava (pom an jk ljiva ) med O sredn jo S loven ijo te r K oroško (našo in a vs trijsko ). Podrobnejše obravnavanje v okv iru obč ine M o z i r j e , upoš teva joč posebne prob lem e posam ezn ih nase litven ih ce lic : KS G orn ji g rad, Solčava, Luče, L jubno, Rečica ob S av in ji, N azarje, M ozirje . C. Sotelsko-voglajnska pokrajina (Sote lsko in Kozjansko) Pokrajinske sestavine: na severu V og ia jnsko podo lje z D ram e ljsk im i in Po- n ikevsk im i go ricam i, Z go rn je S ote lsko z R ogaškim podoljem , subpanonsk i svet z iz ra s tk i p reda lpskega sveta na severnem obrob ju ; na jugu K oz jansko s S redn jim S o te lsk im : p re p le ta n je subpanonsk ih g o ric in o d ras tkov Posavskega h ribov ja . Funkcijska vloga v slovenskem prostoru: m očna ag ra rna za os ta los t sp ričo p ro ­ m etne odm akn jenos ti, z las ti v južnem delu, za rad i česa r se je ta m ka jšn je reg iona lno im e K oz jansko napačno razš irilo tud i na severn i, vo g la jn sko -zg o rn je so te lsk i svet, ki je p rom etno bo lj odprt. Podrobnejše obravnavanje po občinah: a) Š e n t j u r (vzhodni del V og la jnske - ga podolja in D ram e ljsk ih go ric , Pon ikevske gorice , Zahodno a li P lan insko in S liv ­ n iško Kozjansko), b) Š m a r j e p r i J e l š a h (Zgorn je S o te lsko z Rogaškim po ­ do ljem , Vzhodno K oz jansko a li S redn je S ote lsko). 3 . S E V E R O V Z H O D N A (S P O D N J E P O D R A V S K A ) S L O V E N IJ A Pregled pokrajinskih sestavin: od s u b p a n o n s k e g a s v e t a n izko s lo ­ vensko Podravje (G oričko in Lendavske gorice , Pom urska ravn ina , S lovenske g o ­ rice , P odravska ravn ina , P odpohorske in D rav in jske go rice , Haloze), od p r e d ­ a l p s k e g a s v e t a P ohorsko Podravje z vm esn im i do lin a m i (podpohorsko D ravsko, M is lin jsko , M ežiško), D o liš ko -v ita n jsko podolje , severn i del K on jiško -v i- tan jskega h ribov ja z D rav in jsko do lino . Skupna funkcijska označba: prom e tno in gospodarsko posredovan je med a lp- sko -p re d a lp sk im in subpanonsk im svetom , navezanost na g lavno p rom e tno os ob vzhodnem vznožju A lp, kom b inac ija gozdnega in km etijskega gospodars tva , po ­ sam ezna m očna in d u s trijska ža rišča , energe tska baza Drave. A. Mariborsko-ptujsko Podravje Pokrajinske sestavine: Podravska ravn ina (D ravsko in P tu jsko po lje ), vzhodno Pohorje s P odpohorsk im i in D ra v in jsk im i go ricam i, do lina D ra v in je s S avinsk im in Halozam i, spodn ja podpohorska D ravska do lina (Ruško podolje ), podravska s tra n S lovensk ih g o ric z O rm ošk im O bdravjem . Osnovna funkcijska označba: izžarevan je m očne in d u s tr ia liza c ijs ke in u rba- n izac ijske m oči M aribo ra in d ravske h id roene rge tske baze, sam osto jna in d u s trijska ža rišča ob g lavn i p rom etn i osi južno od M aribo ra in v K idričevem , m očna km etij- sko -v ino g ra d n iška vloga. Podrobnejše obravnavanje po občinah: a) M a r i b o r oz . n j e g o v e o b č i n e (Ruško podo lje in zg o rn ji del D ravskega po lja , vzhodno P ohorje s Podpohorsk im i go ricam i, Kozjak kot vzhodni del D ravskega obm ejnega hribov ja , Zahodne S loven­ ske a li M aribo rske g o rice z zgo rn jo do lino Pesnice). O bravnava se bo m ora la na ­ s lo n iti tud i na neka tere poda tke o nekdan jih š tir ih in današn jih šestih m aribo rsk ih o bč inah ; b) L e n a r t (del Z ahodn ih in O sredn jih S lovenskih g o ric s s redn jo do lino Pesnice), c) P t u j (Južne S lovenske g o rice s spodn jo do lino Pesnice, vzhodni del D ravskega po lja s sp o d n jo D rav in jsko do lino , P tu jsko polje , Haloze), d) O r m o ž (jugovzhodne S lovenske g o rice z O rm oškim O bdravjem ), e) S l o v e n s k a B i s t ­ r i c a (jugovzhodno P ohorje s P odpohorsk im i in D rav in jsk im i g o ricam i), f) S l o ­ v e n s k e K o n j i c e (zgorn ja D rav in jska do lina te r n jeno podpohorsko in pohor­ sko za ledje). B. Koroška regija Pokrajinske sestavine: zahodno Pohorsko Podravje (zahodno Pohorje, vzhodne K aravanke, D o liško podolje , M is lin jska do lina , M ežiška do lina , zahodn i del D rav­ skega obm ejnega h ribov ja , podpohorska D ravska do lina z D ravogra jsk im d o linsk im razpo tjem ). Funkcija v slovenskem prostoru: posredovan je prom eta med D ravsko do lino . S av in jsko d o lin o in C e lovško ko tlino , obm ejna lega z za v ira ln im i in posredova ln im i vp liv i, in d u s trijska ža rišča , o p rta na tra d ic ijo in rudars tvo , m očno gozdno-lesno gospodars tvo . Podrobnejše obravnavanje po občinah: a) R a d l j e (M uško -rade ljska ko tlina v podpohorsk i D ravski do lin i, Rem šnik v D ravskem obm ejnem hribov ju , R ibn iško podolje , R ibn iško Pohorje), b) D r a v o g r a d (zahodni del podpohorske Dravske do line z D ra vog ra jsko -libe lišk im Zadravjem , Košen jak, S tro jna , zahodn i del Pohorja in spodn je M is lin jske do line ), c) R a v n e n a K o r o š k e m (M ežiška do lina , vzhodne Karavanke, južna S tro jna , K o p rivensko -javo rsko podolje ), d) S I o v e n j G r a d e c (M is lin jska do lina , jugozahodno Pohorje, del vzhodnih K aravank). C. Pomurje Pokrajinske sestavine: p ripa d a jo vse subpanonsk im ravn inam in g ričev jem , in s ice r na levem bregu M ure ( P r e k m u r j e ) : P rekm urska ravn ina (Ravensko in Do­ linsko ), G o ričko s podgorjem (prekm ursko p le is tocensko te raso), Lendavske gorice ; na desnem bregu M ure ( š t a j e r s k o al i p r l e š k o P o m u r j e ) : Apaško polje , Zgo rn je (Radgonsko) in Spodn je (ožje) M ursko po lje , z do lin sk im za tokom ob spod­ n ji Š čavn ic i, do lina Š čavn ice, R adgonsko-kapelske, O sredn je S lovenske in L ju to ­ m erske gorice . Funkcijska označba: odm akn jenos t od slovenskega osrč ja , za to še m očno p rev ladu joča vloga km etijs tva , sezonski in s ta len o d tok de lovne sile , zdom stvo , na ­ rašča joča vloga zd rav iliškega tu rizm a . Razlike ko t u č in k i nekdan je meje med O grsko in š ta je rs k o : d rugačna družbena in posestna s tru k tu ra v P rekm urju s s ta ­ re jš im in m očne jš im razvo jem izse ljen iš tva in sezonstva, m očne jša in bo lj u trjena v loga km etijs tva , še posebno v in o g ra d n iš tva in sad ja rs tva v Š ta je rskem Pom urju . Podrobno obravnavanje po občinah: a) M u r s k a S o b o t a : Ravensko z m estom M ursko Soboto , Z ahodno G oričko , S redn je G o ričko (nekdan ja obč ina Pe- trovc i-Š a lo vc i), del D o linskega (nekdan ja obč ina B e ltinc i), b) L e n d a v a (večina D olinskega, jugovzhodno G oričko , Lendavske gorice ), c) L j u t o m e r (Spodnje M ursko polje , spodn ja š č a vn iška do lina , L ju tom erske go rice ), d) G o r n j a R a d ­ g o n a (Zgorn je a li R adgonsko M ursko polje , R adgonsko-kape lske go rice , s redn ja do lina Š čavn ice z O sredn jim i S lovensk im i go ricam i, A paško polje). 4 . J U G O V Z H O D N A (S P O D N J E P O S A V S K A ) S L O V E N IJ A Pregled pokrajinskih sestavin: od p r e d a l p s k e g a s v e t a N izko Posav­ sko h ribo v je (K rško h ribov je z M irensko d o lin o in B oho rsko -o rlišk im p rigo rjem o n ­ s tran Savske do line ), od s u b p a n o n s k e g a s v e t a B režiška ravn ina z o b ­ rob jem (Spodnje S o te lsko ), K rška ravan z obrob jem , od s u b p a n o n s k o - s u b - d i n a r s k e g a s v e t a S redn ja K rška do lina (N ovom eška ko tlin a a li p okra jina ), G o rja n c i in Bela k ra jin a , od d i n a r s k o - k r a š k e g a (subd inarskega) sveta vzhodna Suha k ra jin a in zg o rn ja do lina Krke, n izki D o len jsk i k ras ob Tem enic i. Skupna funkcijska označba: odm akn je n o s t od g lavn ih ž iv lje n jsk ih s red išč S lo ­ ven ije , ob savski p rom e tn i po ti bo lj nagn jenos t k Zagrebu, d rug je do nedavna p re ­ ce jšn ja ne razv itos t. A. Spodnje Slovensko Posavje Pokrajinske sestavine: spodn ji del Savske d o lin e v S loven iji z g ričevn a tim o b ­ rob jem na d o len jsk i (K os tan jev iško podgorje ) in so te lsk i s tran i (B ize ljsko), v iš je h rib o v ito za led je n izkega Zasavja na levem (Bohor, O rlica ) in desnem bregu (Ja- tensko in K rško h ribov je ). Funkcija v slovenskem prostoru: d ruž itev p rom etn ih poti ob Savi p ro ti Zagrebu in ob K rk i od Novega m esta, nagla in d u s tr ia liza c ija (K rško) in izg radn ja energe tsk ih baz (jedrska e le k tra rn a , B restan ica). Podrobnejše obravnavanje po občinah: a) S e v n i c a (do lina Save ob so toč ju z M irn o s spodn jo d o lin o M irne , Ja te nsko in K rško h ribov je , del B oho rsko-o rliškega h ribov ja , b) K r š k o (Krška ravan z g ričevn a tim ob rob jem okrog Rake na severu in v K ostan jev iškem podgo rju na jugu, del B ize ljsko -s rom e ljsk ih g o ric ons tra n Sa­ ve), c) B r e ž i c e (del B režiške ravn ine z D obravam i, spodn jim O bsote ljem , Ka­ pe lam i in B ize ljsk im , južn i del K rške ravn ine (K rškega po lja ) in vzhodni del Ko- s tan jev iškega podgorja . B. Vzhodna Dolenjska Pokrajinske sestavine: zahodn i del K rškega po lja , S redn ja K rška do lina (No­ vom eška p o k ra jin a a li »ko tlina«), severn i G o rja n c i s podgorjem , zgo rn ja do lina M irne , zgo rn ja in sredn ja do lina Tem enice, severovzhodna Suha kra jina , zgo rn ja do lina Krke. Funkcija v slovenskem prostoru: tra d ic io n a ln o upravno , ku ltu rn o in gospo­ d a rsko s red išče D o len jske z Novim m estom , zdaj novim žariščem in d u s tria liza c ije . Podrobnejše obravnavanje po občinah: a) N o v o m e s t o (zahodni del K rške ravn ine , obsega joč še n tje rn e js k o po lje in Dobrave, ško c ja n sko -šm a rje ško hribov je , spodn ja do lina Tem en ice z M irno pečjo , sredn ja K rška do lina a li N ovom eška po ­ kra jina , v podrobnem sesto ječa iz novom eškega osrč ja , T rškogo rskega hribov ja , G orjanskega podgorja . L jubenskega h ribov ja in P rečensko-s traškega kota , zgo rn ja do lina K rke z de lom vzhodne Suhe k ra jine ), b) T r e b n j e (zgorn ja , razš irjena d o ­ lina M irne z ob rob jem in za ledjem , ki jo ses tav lja jo M irensko -m okronoška ko tlina , Š en trupe rtsko h ribov je v p rig o r ju Ja tne, Č ateško h ribo v je in T rebe lsko hribov je , sredn ja do lina Tem en ice a li T reben jska do lina , severovzhodna Suha k ra jina). C. Bela krajina Pokrajinske sestavine: be lo k ra n jsk i n izk i kras, južn i G orjanc i s podgorjem , za­ hodni Rog s podgorjem . Funkcija v slovenskem prostoru: p rom etno odm akn jena , še precej zaosta la km e tijsko -v in o g ra d n iška p o k ra jin a s prehod i na h rvaško s tran , s p rehodn im i po ­ tezam i tja tud i v p reb iva ls tvu in fo lk lo ri. V od ilna v loga v NOB. Podrobnejše obravnavanje po občinah: a) Č r n o m e l j (č rn o m e ljs k i ravn ik , S uho rsko -d raga tuško podolje , D ob liško -o tovško podgorje , S em iško podgorje , č rm o š - n jiško podo lje z Rožnim do lom , A d leš iško O bko lp je a li Zako lp je , V in ica , del Po­ ljanske do line ), b) M e t l i k a (G radaško in M e tliško O bko lp je a li Zako lp je , jugo ­ vzhodni G o rjanc i s p rigo rjem ). 5 . Z A H O D N A (P R IM O R S K A ) S L O V E N IJ A Pregled pokrajinskih sestavin: od p r a v e g a p r i m o r s k e g a (subm edite- ranskega) sveta oba lno obm očje s lovenske Is tre te r v za led ju flišn a Koprska brda, iz z m e r n o s u b m e d i t e r a n s k e g a s v e t a m a tičn i Kras, V ipavsko , G o­ r iška ravan in G oriška Brda, od s u b d i n a r s k o - s u b m e d i t e r a n s k e g a s v e t a B rk in i z d o lin o N o tra n jske Reke in P ivko (P osto jnsko ko tlin o ), od s u b - m e d i t e r a n s k o - s u b a l p s k e g a s v e t a sredn ja Soška d o lin a in n jeno za­ ledje, im enovano Gore, iz a l p s k e g a s v e t a Z go rn je Posočje. Splošna funkcijska označba: soc ioekonom sko in k u ltu rn o povezovan je O sred­ n je S loven ije in Podonavja z Jad ranom in severno Ita lijo , os redo točenos t razvo ja ob us trezn ih p rom e tn ih ž ilah , posebna razvo jna faza v času ita lija n s k e zasedbe, nova v loga ob o d p rti ita lija n sko -ju g o s lo va n sk i m eji, pom em bnost v loge na rodnos tn ih m anjš in. A. Koprsko primorje Pokrajinske sestavine: oba la s lovenske Is tre ob K oprskem in P iranskem za livu z do linam a R ižane in D ragonje , za jedenim a g loboko v fliš n o za led je K oprsk ih Brd. Splošna funkcijska označba: tež išče s lovenskega pom orstva in p rim orskega turizm a. Podrobna obravnava po občinah: a) K o p e r (p rim orje Koprskega za liva z za ­ ledjem v d o lin i R ižane te r v koprskem Podgorju) s p ris ta n iško in vo d iln im i c e n tra l­ n im i fu n kc ija m i), b) I z o l a (izo lska oba la s flišn im za ledjem na obm očjih naselij D vori in M alija ) z in d u s tr ijs ko in tu r is t ič n o fu n kc ijo , c) P i r a n (P iransk i in S tru ­ n jansk i za liv s fližn im za led jem , Sečove ljska ravn ina z d o lin o D ragon je in n jen ih p rito ko v ), s tu r is t ič n o (P ortorož, S trun jan ) in pom orsko o rg a n iza c ijsko fu n k c ijo (P iran). B. Primorsko kraško zaledje Pokrajinske sestavine: od n o t r a n j e s l o v e n s k e g a k r a š k e g a s v e t a zgo rn ja in spodnja P ivka (P osto jnska ko tlin a ), iz s u b m e d i t e r a n s k o - s u b - d i n a r s k e g a s v e t a B rk in i z llirs k o b is tr iš k im podgorjem , podo lje P odgra jsko- -m a te rijskega krasa, P odgorsk i kras, Č iča rija , m a tičn i a li T ržašk i Kras, de leč se na vzhodni a li D ivaško-sežanski Kras, S redn ji a li Kom enski K ras in Z ahodn i a li Do- berdobsk i Kras). Skupna funkcijska označba: poleg k raške obdelave zem lje gozdno g o spoda r­ stvo , o p rto na su rov insko gozdno zaledje, m očan vp liv oba ln ih m est (Trsta, Kopra, Reke) in za to ko n ce n tra c ija neagra rn ih a k tivn o s ti ob g lavn ih p rom etn ih ž ilah p ro ti m orju, k rašk i turizem . Podrobna obravnava po občinah: a) P o s t o j n a (Spodnja P ivka in Podnanoš- ka P ivka, B ukovsko podo lje , P lan insko po lje , K ošanski kras. Z go rn ja P ivka) z les- nogospoda rsko in tu r is tič n o fu n kc ijo , b) I l i r s k a B i s t r i c a ( llirs k o -b is tr iš k o a li S nežn iško podgorje , B rk in i s s redn jo d o lin o N o tra n jske Reke, Je lšansko podolje , K neški kras) z lesnogospoda rsko in p rom e tno fu n k c ijo te r m očno gospodarsko za o s ta los tjo v B rk in ih , c) S e ž a n a (D ivaški k ras z V rem sko do lino , Senožeško po lje , Sežanski k ras z Lokvam i, T om a jsk i in Kom enski kras, severovzhodn i a li š ta - n je lsk i k ras s š tja š k im h ribov jem , del B rk inov, v obsegu nekdan je obč ine H r p e l j e H rp e ljsko -m a te rijsk i k ras v severnem delu P odg ra jsko -m a te rijskega podolja , pod ­ go rje B rk inov z delom zahodn ih B rk inov, del P odgorskega krasa. C. Spodnje Posočje Pokrajinske sestavine: Soška (G oriška) ravan, G oriška Brda, V ipavsko z v iš jim p la n o ta s tim za led jem , s redn ja Soška do lina (K analsko) s K am breškim hribovjem na zahodn i in k rašk im i B an jšč icam i z Lokavcem in Č ekovanom na vzhodu. Skupna označba: prev ladovan je subm ed ite ranske ku ltu rn e pokra jine , kom ­ b in a c ija subm ed ite ranske obdelave zem lje z gozdnim gospodars tvom , op rtim na p la n o ta s to za led je , p rido b iva n je zgodn jega sadja in ze len jave, in d u s trija na k ra jev ­ nih su rov inah , p rom etna g ra v ita c ija ob V ipavi in Soči na ožje G oriško . Podrobna obravnava po občinah: a) N o v a G o r i c a (ožje u rbano ob ­ m očje Nove G orice s S o lkanom in K rom bergom , Š em peter s Panovcem , G oriška ravan, šem paski in p rva č in sk i del V ipavske do line , B ran ica , G orišk i Kras, Gore, obsega joče predvsem T rn o vsk i gozd s Č epovanom in Lokovcem ), v m ejah nekdan je obč ine K a n a l K ana lsko ob sredn ji Soški do lin i, Kam breško h r i­ bovje in zahodne B an jšč ice , v m ejah nekdan je obč ine D o b r o v o G oriška Brda, b) A j d o v š č i n a : Z go rn ja in S redn ja V ipavska do lina , V ipavska (šm ar­ ska) Brda, G ore s T rnovsk im gozdom , H ruš ico in N anosom in ta m ka jšn jim i na ­ se litven im i ce lin a m i (Dol, O tlica , Predm eja, P redkra j itd.). D. Zgornje Posočje Pokrajinske sestavine: od a l p s k e g a s v e t a posoška s tran J u lijs k ih A lp, zgo rn ja Soška do lina (Trenta, Soča z Lepeno, K o ritn ica , Bovška ko tlina , T rnovo), iz p r e d a l p s k o - s u b d i n a r s k e g a s v e t a sredn je P osočje s T o lm insk im h ribov jem in T o lm insko ko tlin o , Baška grapa, C e rk ljansko in Id rijsko h ribov je do no tran jega kraškega roba (T rnovski gozd, Ja vo rn ik s K rižno goro). Skupna funkcijska oznaka v s lovenskem p ros to ru : g o rsk i sve t s p revlado nazadu joče p lan inske ž iv ino re je , tu ris tič n e in spo rne h id roene rge tske kapac ite te , p rom etna odm akn je n o s t od slovenskega o srč ja in zap le tene p rom etne povezave z njim . Podrobna obravnava po občinah: a) T o l m i n , obsega joč nekdan jo ožjo obč ino T o l m i n (ožje Tolm insko ' s spodn jo Id rijco in Baško grapo te r ustrezn im go rsk im za led jem ), nekdan jo obč ino K o b a r i d (K obarišk i in B reg in jsk i ko t z go rsk im zaledjem ) in nekdan jo obč ino B o v e c (Bovška ko tlin a , Soča s T ren to , K o ritn ica z go rsk im za led jem ), b) I d r i j a : do lina Id rijce z obda ja joč im h ri­ bovjem (Id rijsko h ribo v je v zgo rn jem poreč ju Id rijce s sred iščem v Id riji te r za led jem na obm očju Č rnega vrha in V o jskega, C e rk ljansko h ribo v je z do linsk im s red iščem v Cerknem ). 6. Z A M E J S K A S L O V E N IJ A O dprto os tane vp rašan je , a li naj bi m onog ra fija v k lju č ila tud i s S lovenci nase ljene pokra jin e ons tra n m eja SFRJ. V erje tno bi o d lo č ite v padla v prid poz itivn i reš itv i. V reg iona lno obdelavo naših za m e jsk ih p o k ra jin bi lahko rab ila razde litev, postav ljena v G eogra fskem ves tn iku 1972 (1): A. Porabska zamejska Slovenija Ta del našega zam ejstva ni tako obsežen, da bi v s tru k tu r i reg iona lne obdelave zah teva l kakršno ko li n a da ljn jo razde litev. B. Koroška zamejska Slovenija D vojez ično južno Koroško bi ob ravnava li po treh osnovn ih reg iona ln ih enotah: a) Z a h o d n a j u ž n a K o r o š k a (Z iljska do lina , B e ljaška sovodenj), v g lav ­ nem v m ejah okra jev Be ljak in Šm ohor. b) O s r e d n j a j u ž n a K o r o š k a (O sojsko -vrbovsko h ribov je , podo lje V rb ­ skega jezera, Gure, Ce lovška ravan z obrob jem , Rož), v g lavnem v m ejah okra jev C elovec in Borovlje . c) V z h o d n a j u ž n a K o r o š k a (V e likovško Č ezdravje, Podjuna in do lina Bele) v m ejah o kra ja Ve likovec. C. Zahodna zamejska Slovenija S S lovenci nase ljeno ozem lje v Ita liji bi razde lili na: a) T r ž a š k o z a m e j s k o S l o v e n i j o : T rs t s s lovensk im k rašk im za ­ ledjem in T ržašk im prim orjem , b) G o r i š k o z a m e j s k o S l o v e n i j o : s lovenska oko lica s ta re G orice v G orišk i ravn in i in v Brdih, c) B e n e š k o al i F u r l a n s k o S l o v e n i j o , nada lje de ljeno na Nadiško Beneško S loven ijo (N adiške do line , T ersko Beneško S loven ijo te r Rezijo). d) K a n a l s k o d o l i n o , ita lija n s k i del nekdan je Koroške. Opombe 1) I l e š i č , S., S lovenske p o k ra jin e (G eogra fska reg ion a liza c ija S loven ije ), Geo­ g ra fsk i ve s tn ik XLIV, 1972. 2) I l e š i č , S., V loga ko roške reg ije v s lovenskem p ros to ru . Jugovzhodna Ko­ roška , L jub ljana 1970, str. 9— 23. 3) I l e š i č , S., R eg iona lne raz like v d ružbeno -gospoda rsk i s tru k tu r i S loven ije . G eogra fsk i ve s tn ik XL, 1968, s tr. 3— 15. 4) I l e š i č S., G eogra fske ka ra k te r is tik e S loven ije in n jen ih pok ra jin . Z bo rn ik sem ina rja o s lovenskem jez iku, lite ra tu r i in k u ltu ri za inozem ske s lav is te na F ilozo fsk i fa k u lte ti v L ju b lja n i 1974, s tr. 215— 239. Vse tu našte te razprave so ponatisn je n e tud i v kn jig i: I l e š i č S., Pogledi na g eogra fijo , Pogledi 4, P artizanska kn jiga , 612 str., L jub ljana 1979. REDACTION PLAN AND STRUCTURE OF THE PLANED REGIONAL-GEOGRAPHIC MONOGRAPHY OF SLOVENIA S ve toza r I l e š i č (Sum m ary) The a rt ic le exposes the schem e o f the s tru c tu re fo r a reg iona l-geograph ic m onography o f S loven ia w h ich is inc luded in the research and pub lica tio n p rog ram m e o f the S loven ian A cadem y of S ciences and A rts (G eograph ica l Ins titu te ). The m ain em phasys is g iven to the de ta iled re g io n a liza tio n schem e based on the schem e o f m ain reg ions o f S loven ia a lready pub lished by a u th o r in the »G eogra fsk i vestn ik« 1972.