ftflrriMMttPt iniiolftln d!. I, in »elj» T 3l.tr I -l„rtt br*: priiljanj« na in m i» v«f leto M gl. — k, pol 1*1» . - l — u i vl rt Uta , S i.'t> ., P® po.«i . u IM M" i" - k. u ni ti lita . ■> ■■ u i'Mrt MA ST .. "U „ VmlBiit*» in upravuiätvo jI" li l stolni'lll 1гц'11 IPi.ITI- l>lut/1 Iii», tt- JSI. Oznanita: 2.Л im*4ilno i!». -l.ipni «»(•h |.l»iilje «' K t., rt« пл1ипл I k гл!. Ä lir, in sa \lili» ilfcr.il, 4 kr. in ** tisljA 3kml-T«rn phraenk« h» ji'j.i pn prn.4ti>m, 7.л tiuk 1i««-k jf» plafat. Ikokk (Itcmpelj) n »o Is. Rokopisi ** n« tratijo, •lopni n.»j «r blftgmoljnu 1'глпкпјејо, it. Х' Moi'iboru MT. u|>i*ila. IW(»J>. Тебцј II. Konce lili začetek ? Celili 101 sej jo imel dunajski državni /.bot za seboj, vsaka soja jc imela svoj protokol, vsak protokol svojo govore in postave — vso lepo na čišta prepisano, kakor za veliko skušnjo, brez madeža, škandala in demonstracije. Kako redno jo bilo vse še v 190. in IDI. seji. Govorniki sozninnjo nli večo bistroumnostjo in šulivostjo vršili svojo težavno postu ljudskega osre-ievanja in državnega prestrojenja in če jim za njili dela morebiti niti nehvaležna ljudstva niti obubožana država ne bo vedela primerne hvalo in hvaležnosti, vzeli bodo vsaj v svojih srcih seboj veselo sninosvest, dn so večidel zadostili „najboljiin svojega času" — svojim tovarišem, ki so jim že med govori nasproti klicali svojo „sehr gut!" ali pa kazali svojo veliko za-dovoljnost z ravno toliko voseloatjo, kar se v nemškem parlamentarnem jeziku iraenujo: „andauernde heitorkeit links!" Tako sejo v najlepšem redu smijnlo iti- roko pleskalo 1!11 sej in v teb sejah so gospodje poslanci v časi poleg kratkočusnih govorili uli poslušali prav resno stvari in so vendar ostali dobre voljo iu lepega obnašanja. In tako smo dobili poleg dualizma še pravico do izjemnega stanja, k novim puškam še posebej 81)0.000 vojakov in nekoliko prostovoljcev, k poprejšnjim davkom še reformirani, t. j. povekšani gruntni davek itd. itd. A kakor ka-Jojo stenogrntični dopisniki, dujali so g. poslanci svojim narodom vse to z primerno veselostjjo iu rokopleduiiijem ; ali so se veselili iu rokopleskali tudi narodi, tega ne veino, ker narodom stenograti no pišejo rednih numerirmiih protokolov; nad lističe, na kterih si narodi zapisujejo svojo opombe, bo moral so priti molj in zgodovinar, prednn so bo mogla ia smola stvur naravnost kot zgudovinn povedati, Vso to je drž. poslancem jako dopadlo in v 101 seinb so so bili ua zborovanje in drug na drugega tuko navadili, kakor na vsakdanji kruli, ki se v parlamentarnem življenji „diota* imenuje. Nikomur, niti vsemogočnemn predsedniku se ni sanjalo, da bi utegnilo tega idiličnega življenja kodaj konec biti. A stnlo jo v osodnih bukvah zapisano, da mora za 101. priti 102. seja, kar jo g. predseimik Kaiserfold bil gotovo že naprej lahko zručunil, no tako lahko pa tega, kur so je proti vsej zgodovini in vsem protokolom drž. zbora tlogovilo v tej seji. Dogodbe to imenitne sejo obširneje popisuje naš dunajski dopisnik in govor drft Tomanii sam ho nuäirn bralcem dovolj pokazal, ua čem so je skrhala slovenskih iu nekterill drugih poslancev dosedanja zaupnost dn državnega zbora. Лко hočemo vso to sejo kratko zbrati, kaže se na priliko lo-le : Poslanci, ki so do zdaj samo tam za „ustnvoljnbnc" veljali, kjer so jili ljudje natančneje poznali, v zbornici pa so Dili v strašno sluhom glasu kot nasprotniki sedanjo ustave, spoznali su — post tot discriinina rcrutn, (ia jn še državni zbor premalo nstavoljnben, da se ne drži uiti onih postav, ktero je satu sklenil, šc manj pa onih deželnih pravic, kar jih je moral prevzeti iz zapuščine ruujkcga hmerlingijanizma. To spoznanje so enkrat Slovenci, Tiroljci in Poljaki zborovi večini precej krepko očitali. Seveda večina, Iii je ustavo prav besedno „v najem" vzela, kaj tacega ni pustila veljati, še manj pa jo hotela tako slabost priznati in šolsko postavo vkleniti v ustavne ojnicu. Slovenj itd. pak, kteriui je ustava nad vse, so izrekli, da so no- čejo vdeleževati protiustavnega čina in so uu ^ица ustavna prsa trkaje odšli. „Vso ustavo za poslance" bi bih.ir'1'TulfvWld obetati, zbor vendar lo nekoliko trenotkov ni mogel sklepati, kor imajo nemški poslanci tudi še kaj druzega opraviti, kakor v zbornici sedeti. K« so jo zbor vendar toliko kompletiral, da je imel potrebno število glasov, pokazal se jo v vsej oni enostranosti, ktero je žo davno videl ves slovanski svot, samo no naši poslanci. Nemci so sami vedeli in poprej tudi izrekali, da jo osnova šolske, postave v mursikterem obziru popravka potrebne, vendar so jo sprejeli, ka-koršna jc bila, samo da so pokazali: Mi smo mi! Nemški rojaki bodo to inalončni ponos še keilaj bridko plačevali, kajti nemški poslanci so pozabili, da jo vendar le mogoče, da pride vlada iz njihovih rok, in da bi utegnila kusneja no nemška vlada ravno s to postavo so trebiti nemško pretenzijo, iu po njihovih plečah obračati šibo, ktero so zdaj Nemci za druge zvezali. Slovenskih poslancuv razmerje do državnega zbora s tem začasnim izstopom ni promenjeno, vendar smemo pričakovati, da se bo spremenilo, zlasti ako hočejo študirati svojo lastno zgodovino v tej zbornici in pa premisliti dobičke, kar jih v njej za svojo volilco in rojake pridobili — niso Ako bodo in pričakujemo, da bodo vse to dobro premislili, potom upamo, da jih no vidimo več pod zastavo centralistične decomtlersko ustave, ampak da zopet povzdignejo poobešono zastavo deželno avtonomije in čistega federalizma, in da pri prihodnjem njihovem odhodu iz dunajsko lesenjačo slišimo iz njihovih ust besede: Ivana gre, а uikdur več ne pride I \einsko iu Nemci. Menimo da jo primerno, da onlcrut pogledamo tudi nekoliko med one, ktere je nam Slovanom in posebno nam Slovencem z nozaupnostjo opazovati. Iii prilika je d una, da o Nemcih govorimo, ravno zdaj ko jo prvi državnik nemške narodnosti, mnogo krivo sojeni, mnogo sovraženi iu povzdigovani li i s m a r k govoril. V eni poslednjih sej severonemškega hundu jo bilo nomroč vprašanje bundovskega nemškega niinisterstva na dnevnem redu. S tem nasvetom so hoteli severno-nemäki narodnjaki korak naprej storiti, namreč do centralističnega zodinjenja Nemcev. Znano jo, da je izpabnenjo Avstrije iz. Nemčije po 1. 18(if,_ bil prvi korak do tega zeditijcnja, ktero je nekterim samo vprašanje bližnjega časa. Oil tačas so menili tako imenovani ilomokrutičuo-republikunski Nemci, kakor tudi Nenemci, da v vsem zodinje-vanji Nemškega ni druga, nego poprusovanjo, vtikanje pod jnnkre in pikol-havbe. t. j. saniovladiia (cezaristifina) centralizacija. Jako nepričakovano jim jo torej zdaj Bismnrk, kterega so imeli za nositolja tc idejo, prišel v poslednjem posvetovanji iu prod vsem svetom povedal, da namerava Nemčijo na federalistični podlogi zedinili, da so morajo opravičeno in celo neopravičeno posebne naprave posameznih dežel v postov jemati in ohraniti. Edinjenjo bi se imelo torej dosezati v Nemškem le tako, da so najpotrcbuejo državno reči vkupno. In kor so imajo opravičeno napravo respektirnti, treba glodati na ljudsko misel in čakati naravni raz vitek, ker posamezen „zgodovine no mora delati", tenuič so delu sama. To svojo misli podpira It i s m ar k s tem, da kaže na značaj nemškega rodit. On pravi, da imajo Nemci domoljubje za kraj individualnega УбШ. larodopiMiie Niilt<> i/, илне^а iiaroila, IV. Baba. (Daljo.) Zunčajno za grizljivost, vjedljivost in ostrino bubjih jezikov je tudi tu, da v nekih krajih tistemu železu, ki ga mesarji za pasom ohcš"iiega imajo in ob kterom svoje nožu brusijo, pravijo: babji jezik. — Pregovori pravijo: da ima babji jezik v sebi toliko ostrih besedi, kolikor riba belica kosLi ; — da se morajo biki za rogove, babe pa za jezike vezati; — narodna pesem pa pravi. Preljubi sveti kurent. Babam jezičnim Polomi kosti itd, Slovenska frazeologija pravi, da otroci žnodrajo, deklice šepetajo, fantje se pogovarjajo, možje posvetujejo, žeue pomenkujejo, starci spominjajo, bedaki žlobudrajo, stare žensko kramljajo, babo pa brbljajo, klepetajo, jezike stegujejo in nad ljudmi brusijo, ljudi obirajo, kvanta kvuu-tajo itd. Dasiravno pa imajo babe navado, predno kaj zinejo, z roko si «sta obrisati, češ da jim bo beseda čista iu poštena, vendar je njih govor večkratili bolj kalužen nego bister. Pregovor pravi: babji golč. pa lisičji laj na meseci eucga kakor drugega veter odnese. S žensko glavo jo pač pravi kriz; dokler je mlada jej drugi miru ne dado, kader jo pa stara, pa ona drugo nadleguje. Vse v babi s časom pojema, samo v jeziku jej životnn moč zmerom bolj žilava prihaja, vse v njej otrpneva, vse trhli, vso mrli, vse se trupi, samo jezik priiodueniii zakonu nasproti vedno gibčneji postaja. Pravijo, da so zarnd t« lastnosti podplati iz bubjih juzikov ustrojeni neraztrgljivi, l'ravijo, tla čo bi kača babo za jozik držala pa šo bi ž njiiii klepetala. Ca jo več bab skupaj, gro kakor v mlinu, vsaka vsem drugim odgovarja, pa poleg toga vendar šo zmerom toliko časa zmor, da v eno tudi še svojo besedo vmes vtika. Pregovor pravi: tri babo, tri gosi smoiij dan stori. Ce se baba z dedom pravilu, jo pravdo in prepira skoraj kraj in konec, ded je parnetneji, pa jenja. Babji jezik sicer šo nekoliko časa blubeče, kor se je bil že preveč zaletel, pa so tie more z lahka zopet ob-vstaviti, nazaduje so pa vendar umiri v svesti, da jo zmagal. Druga jc, če se dve babi v krogu sprimetc. Nobena nočo prva jenjati, kajti tista zmaga, kteri zadnja beseda ostane, iz za to zadnjo so časih po celi božji dan pi-pljete. Iti ko stu žo vsaka k sebi šli, in druga drugo več uo čujetc, še druga na drugo vpijeto, samo da vsaki zadnja ostane. V boji so babino orožje burkljc in lopar, kader pa do tepoža pride, tačas so pa Iu za kito love, kakor purani za žnopro. — Cu je hubu sama, kaj mislite, da jej jozik mir dal nak, ona se z mačkom razgovarja, ona nad slabim vremenom godrnja, in celo und vetrom krega, ona so sama s seboj razgovarja, iu vse svojo misli ua glas misli, iu kader jej žo vsakega drugega predmeta zmanjka, tačns začno moliti. Koliko zaslugo ima taka molitev, to sam bog vo! Babji jezik pravijo, je na eni strani srp, mt drugi kosa, spredaj pa dleto ; žtmblji so noži, zobje pa žrmlje, gorje tedaj tistemu, ki ga babo, kakor se pravi, skoz usta vlečejo I — Knega Kranjca sem čul enkrat reči: baba ima Icouci jezika äivanko, konci šivanko zopet jezik, iu konci jezika zopet šivanko! — Kjer meč ne runi v !.-, tam boje babji jezik šc hudo vseka. Proti hubjim jezikom ga ni junaka, Najbolji jezični dohtar, ki ima jozik s stotinami paragrafov podkovnn, proti babi, ki zna vso enciklopedijo psovk na pamet, n! nič. Kant ju djal: dialektika jo tista umotuost, po kteri so zna mnogo brbljati. Go jo to ros, potoni so našo baba volike dialektikarcc. Tudi mikaj I Pravijo, da starti baba šo sedem let, brez dušo živi, brez jezika pa no eno minute vuč, Kader jo pa za čoln murin, pravijo, se mora obscžka (roasortpatiolisnius), kakoršnega romanski in slovanski narodi nc poznajo. „Nemri imajo parlikularizem, ki vso v njih resort nespadajoče sovraži, ima za inoslranost in meni, ila se (trnu sme vsaka škoda narediti, ako le njim ilobićek doiiašn. Kaj tacaga jc lo nemškemu značaju mogoče:" Za boga! mi Slovonci v nedolžnosti roke umijemo, da ltismark svoje rojake tako dobro poz m1. To spriialo bi pa pri nas leliko dobil, da so ae moti. Če kdo zna o toni pripovedovati, kako Nemci vsega ne ljubijo, kalno spada v njili torbo, znamo mi avstrijski Slovani. Mi Slovenci nismo krivi, ako ima Bisinarlc prav kakor v splošnosti, tako posebno o avstrijskih Nemcih; vsaj o tistih, ki so do zdaj na nemškem površji plavali. Da so je naši narodnosti škoda delni», to vemo. Zdaj nam Bismark pove. da je zato godilo se, ker no spada v nemški resort, ker jo ta resort imel naš narod za nekaj inostranskega, čemur se rsnie vsaka škoda narejnti, ako je lo resortu nn dobiček," in vse to izvira h nemdkegu značaja I To hi bilo ncveselo za narod" čigar ljubljeni pesnik jc dajal „einen kuss der ganzen welt" (poljub vsemu svetu). Pa z Bismarkom nij so Ncmci pogodo, mi vprašamo samo svojo zgodovino ali jo resnicn, Nibče no želi bolj nego mi, da bi v prihodnosti Bis markov« karakterizirovaujo no bilo pravo, zdaj je, ino naša preteklost ga potrjuje. Pa vrnimo sc od kakovosti Nemcev k temu, kar izvemo o nemških težnjah po berolinskcm državnem kancelarju. Reči moramo, da je poslednji njegov govor imel tudi za nns nekoliko važnega, In sicer je tudi za nas važno to, da se v Nemškem izreka načelo federalizma, torej kolikor toliko prepušča s a in o d o I o o b a ljudstvom. Nismo bral. v nobenem nemškem listu neznupnoeti v besede 1'isinarkovc, torej tudi mi nočemo reči, da ne verujemo v resnico tega kar pravi, dnsiraviio smo od nekdaj po izkušnji naučeni vsemu vladnemu in uradnemu svetu te ali one vrsto mahi verovati. Torej je, ako se hoče Nemško ediniti po precej svobodni federaciji, ne tolikanj po cozaristični centralizaciji > 'krvjo in železom, naša slovenska domovina menj v nevarnosti, čc prav no iz nevarnosti. Ni treba daleč hoditi, da so čuje med boljšimi iu nnjslahsciui politiki bojazen izrečena, tla bi so utegnila Avstrija v prihodnih viharjih ravno zarad Nemcev in zarad zedinjevjinja Nemcev razbiti. Naravno jc torej, da mi pomislimo, l.;j bodo potem z nami. Znano jc, da so se do 1. 18(i(> tudi dežele kjer Slovenci narodno životarimo, štele v nemški bund, Znnno pa nam j« ludi, da jo mi d nevednimi iu ne-liiislečimi našimi nasprotniki liuli nekoliko fanatičnih Nemcev, ali rojenih ali izrojenih, ktori hi nas brez posobae vesti žrtvovali Gennnniji v dar. Pan-gerinanizem ima za nas pomen, prav dojitnski pomen iu braniti se ga nam bode bolj, nego neslovnaskim naroda pnnslavizma, Ui hode najbrž vedno I« bolj v idealu ostal, nego pa so vtdesil. Nam jo Avstrijo treba; ali mi Slo-vanje jo no bomo mogli rešiti, ako bi jej Nemčija in evropski vihnrsovrnžna bila, Putem nam bode treba misliti, kako se mi sami narodno ohranimo, to je; pangcnnaniznui ubranimo. Zcdiiijcnjo Slovencev je tuli taki nesreči nasproti prvi pogoj rešitve in mislimo, du baN zarad to nevarnosti, ki nam proti, nikdar ne raoromo in sinom« popustiti to ideje. Prihodnost jo zakrita prod nami. Ne vemo niti knj, ni kedaj rani prinese to, česar upamo in si- bojemo. Kar se da računiti, utegne biti napačno zračnnjeno. Mogoče jc tla Bismarl; in njegovi nastopniki Nemškega no bodo nikdar zedinili. Pa čo ga, ia če bodo hoteli sezati čez mojo pa bodo res tirjali le federalistično zvezo in prepuščali iležehim samodoločbo, potem nas ju menj strah, i»»laiicn «Irrt. I.. ToiiiniiH proti osnovi postave o IjiiiUklli iolrtli ) (190. soja, 22. apr.) Dasiravno je moj predgovornik (Schindler) proti koncu svojega govora vsacega, ki ima količkaj čutila za svobodo, omiko in kulturo, pozval, naj glasuje za sedanjo postavo, moram vendar priznati, du me ni konec ni prejšnje široko razpeljano opombe niso k temu pregovorile. Tudi moram g. predgovomiku povedati, da ni bil mož beseda glodu tega, kar nam jo v po-ictku svojega govora obljubil, da hočo namreč pretresati razloge, ktere je prvi včerajšnji govornik navajal v dokaz, da jo postavina osnova protiustavna; še manj jo vodo! to razloge onietavati. Torej je vso neovržono , kar jo prvi govornik omenjnl in jaz sc smem torej poprek le na to nanašati. Vendar pa moram so eno omeniti: če trdim, da greši sedanji predlog proti državni, torej tndi proti deželni ustavi, ker II in 12. drž. osnovne postavo državno in deželno ustavo vkupe omenjala, izpeljujem to svoje trjenje razen toga, kar jc bilo žo rečono, še iz sledečega: t;. 11. naravnost pravi, da ima državni zbor „postavodajo" glede vseučilišč; da pa sme glede ljudskih šol samo „glavne črtože",to je splošna načela ustanavljati. Kdor pa pričujočo postavo v roke vzeme, ktera ima toliko paragrafov in tako mulcnčna (minutiös) določila, ki marsikako žalijo deželno pravice, mora gotovo priznati, da jo nova postava daleč segla čez upravičenje državnega zbora, kar so tiče njegovo postavodajo o ljudskih šolah. Tudi moram še opomniti, da greši sedanja postava ne lc proti 11 in 12 drž. osnovno postave, ampak tudi proti drugim paragrafom državne in deželne ustave. Mi imamo v tj. J!(, drž. osnovne postave, ki določuje državljanske pravice in dolžnosti, ustanovljeno pravico raznih narodov do od-goje svojega jezika. Gospoda mojal Pričujoča postava — g. poslanec Schindler naj se torej v tem obziru upokoji — tudi zato ni ustavna, ker greši proti dotičnini ljudskim pravicam. V tj. li, 17 in 31 določuje stvari, ki so v protislovji proti omenjenemu II).; j?, (i določuje, da ima deželno šolsko svctovnlstvo pravico „odločevati" o učnem jeziku in o učenji druzega deželnega jeziku. Torej naj stne glede jezika „določevati" deželno šolsko sveto-jvalsto? Ali n i ta pravica že oddana v S- 19, ktorega sem poprej navajal? Ali mi hočete trditi, da so sine po ij, (i jezik še le potem določiti, ko so so zaslišali oni, ki šolo izdržujejo. Ta j?, pa samo govori o tem, da se morejo „zaslišati." Ali jo „zaslisati* več kakor vprašati, in ali se no more odgovor sprejeti ali no sprejeti. Odgovor sam gotovo nikogar no veže! Vprašam na dol je, kaj so potom v ij, G naše osnove omenjeno postavo, čo ima določevati deželno šolsko svctovnlstvo, l;i prav za prav nima nič določevati, ampak jo lo izvršujoč (eksekutiven) organ, ki ima dotične postavo le spolno vati. Pravica glede jezika je v ij. l!l splošno določena, in imajo deželni zbori natančneje še lc posebej določevati, kar jo tudi že storil deželni zbor one dežele, ktero jaz zastopam Ali jc na dalje v g. 31 (osnovo) spolnjana tirjatov narodov, da naj ^lcdć učuegn jezika snino njih deželni zbori odločujejo, ako ima minister pravico sam in po svoji volji dolučevuli jezik, Iti ima biti veljaven na učiteljskih pripravnisčih? knj jo morebiti minister izvor in studenec pravice nasproti §. 19, nasproti večni pravici narodov, vslod ktere so smejo v svojem jeziku izobraževati, torej tudi njih učitelji v tem jeziku odgojati. Jaz no moreni niti ministerstvu sploh, niti sedanjemu ministerstvu ul;a prepustiti pravice, da bi s svojimi uradniki zattkazovalo, v kterem jeziku naj se učitelji nn učiteljskih priprarniščih podučujojo. Sedanji minister uka iu prosveto naj bo razsvetljen iu liberalen, kolikor hoče, jaz mu no moreni prepuščati, ga bi glede naroda, kterega jaz tu zastopam, določeval, v ktc- *) Po EtenografiOiiom zapisniku. Vretlii. govor pravi: ta je slab mrlič, za kterim saj ena stara baba k pogrebu no gre. Na Hrvaškem jo še denes po nekih krajih navada, da se za pogreb stare babe najamejo, ki za mrtvecem togujejo. Te babe ua ves glas tožijo, pesmi žaloetinko pope vaj o, se po prsih s pestmi tolčejo in laso iz glavo pu-čejo. 0 deklicah so pravi, da solze prelivajo, o ženah da jih točijo, o babah pa, da jih cede. Babjc solze pri našem narodu nimajo velike vrednosti, kajti pregovor pravi: babji jok pa machine solze I V enem obziru so mi niišo stare babice pa vendar-lo zolo milo ia drage, in sicer v tem , du so one najzvesteje ohranilo stare narodno noänje, staro običaje, staro pripovedke, staro pesmi" stare pregovore, in čisti lopi slovenski jozik, ki sa je v ustih našega mlajšega zaroda t:i!to grdo razvlužil. Kuj In dni, ko bi vse to vedel, kar naših 120.000 starih babic ve iu zna. Na naših starih babicah ima slovenska reč veliko zaslombo. Ves drugi narod so ho preje potujčil, predno naše stare babice. In če bi kdaj tnjstvo naš narod v svojih valovih potopilo, verujte mi, naš narod bi v obliki kako stare babice izumrl. Tedaj čast iu poštenje našim starim babicam v toai pogledu 1 Razen bab ženskega spola, ima tudi bab možkega spola, tako zuanili babjekov. Ü teh ne bom govoril, držo so pregovora: kar so mod nami možldmi skvosi, naj se med ženskimi ne razglasi. Vsak rad svojo pregreho in svoje napako pred svetom prikriva, tudi mi možki svojo. Čo nam pa hoče ktera izmed ženskih našo pregreho našteti, nimam kakor som že rekel celo nič proti teuin, „De gustibus" se ne da prepirati. Moj okus jo od nekdaj bil, stare babo v njih djanjih in nehanjih študirati, in tale listek je vspeh teh mojih študij, ki mi jih gotovo nobeden zavidal ne bo. Nuj nii bo prihodnjič dozvo-Ijeno k koncu šo to povedati, kako, kje in kdaj som bil ua starobabje študije napoten. (Konec prih.) rem jeziku naj se učitelji podučujejo; kajti on je že pokazal, da jezika sam|in dijaki so demonstrovall s tem, da so ogromno število slov. časopisov na ne pozna, ker mu je — kakoršen je zdaj in kakoršen bi morebiti mogel sploh biti — odrekal sposobnost, da bi bilo mogoče v njem toliko omike in kulture narodu podati, kolikor je to mogoče kteremu drugemu narodu v svojem dotičnem jeziku, (Pravo! v desni sredini.) ,laz mu mornm naravnost očitati, da v tem obziru krivo sodi, ker stvari ne pozna. Ni on, ni kteri drug uradnik v njegovem ministerstvu temeljito ne pozna slovenskega jezika. Kolikorkrat se je šo tu o tej stvari govorilo, so ti gospodje vselej pokazali, da o njej govore kakor kdo , ki stvari ne pozna iu jaz jiui z velikim nemškim duhom, z Goethejem kličem: „Ljubi prijatelji Ako kake pisave Ti ue moreš brati, temu pisava suma ni vselej kriva Pisava je morebiti jasna, n v tvoji glavi ni jasno." (Pravo! v desni sredini.) in, gospoda moja, jaz Vam pravim, da ta stvar ministerstvu ni jasna, da je nc pozna. Ce nadalje >;. 17 naravnost pravi, da se mora v meščanskih šolah, vsakako (absolut) nemški podučevati. temu ne morem pritegniti. Ako bomo hoteli kaj tacega imeti, bomo si že sumi dali deželno postavo o tem; sedaj pa je to obrneno (tendenziös) proti vsem tistim, ki ne pripadajo nemškemu narodu, in ko bi samo to načelo v postavi ostalo, žo bi postava žalila pravice vseh nenemških narodov v Avstriji. Gospoda moja! Co so nekdaj poskušali nas s tem ponemčiti, da so otroko kaznovali, kakor so jo le dalo, da so jim na roke obešali verige s pripetimi kroglami, dokler so otroci slovenski govorili in se niso naučili nemškega, da so otroku, dokler ni nemški govoril, privezali tablico z napisom „vvindiseber Esel" (slovenski osel), nikar nu mislite da bi — čo se denes kaj tacega več no godi — ne čutili dandanes vaših ponemčujočili na meiiov, kteri na to težijo, v moderni državi z liberalnimi načeli poneiuče-vati iu narod k odpadu od samega sebe zapeljevati. Pa to Vam bo s svobodo ravno tako malo pn sreči izšlo, kakor nekdaj z robstvom. (Pravo! Pravo! v desni sredini.) Prepričan sem, da bodo besede, ktere sem tu izgovoril, v srcih vseh nenemških narodov upljiva imele iu Vas svarim, svarim vso sedanje ministerstvo, posebno pa ministerstvo uku, ki v „svobodno* posiljevanje zabreda zdaj s kakim ukazom, zdaj s kako postavo, ktera nemški jezik kot edino gospodovalni vsem narodom usilujo — svarim Vas vse, da si uc stvarjajte prevelike opozicije, ki bo gotovo sedanjo sistemo zmogla, narode pa ohranila, kljubu Vašim skrivnim fcvijnčnm iu Vaši postuvodaji. (Pravo ! v desni sredini.) — Ko bi šlo po mišljenji gospoda ministra uka iu gospodov uradnikov tega ministerstva, morali hi mi vekomaj obsojeni ostati k neomiki in nekulturi, zarad tega pa bi nas čakalo tudi v prihodnje šo očitanju, da smo surova množica, ncoinikono ljudstvo. Jaz protestujem, da se nam vselej, kedar za svoje ljudstvo avtonomijo tirjnmo, tukaj očita, da ju za to tirjamo, ker jo nuše ljudstvo surovo, kakor da hi bilo bolj surovo, kakor ktero drugo, kakor dn bi ne imelo ravno toliko prirojenih sposobnosti in razvitega razuma in omike, za kar pa so se morali truditi naši rodoljubi namesto države. Ko bi pa našo ljudstvo tudi res stalo na niži stopinji omiko, kakor nemško, bila bi temu kriva ona sistema, ktero hočete zdaj še v veči meri nadaljevati. Ko bi bili našemu narodu ob istem časa iu s pravimi prtpoinoški odpirali pot do omike iu kulturo, gotovo hi so smelo z nemškim ljudstvom glede omike meriti, morebiti hi ga bilo v marsikterem ojiziru celo prekosilo. Z a g o t o v 1 j a m Vam, da nas ni volja niti kteri osebi, niti kteremu ministerstvu, niti stvari ali principu žrtvovati samostojnost naroda; po tej postavi pa jc žrtvovana naša samostojnost, iu naj hi postava sicer še tako liberalnih načel v sobi imela, (Pravo! desni sredini.) (Konec prih.) i» o f) i s i. Ia Ljubljane, 2D, aprila. —r— j Izv. dop.] Zdi se mi, da so so v našem nasprotnem taboru že prevsopihali. Tukajäao nemško politično društvo miruje in njegov časopis jo skromneji postal. Včeraj mi je celo nek prijatelj pravil, da velike glave naših nemškovalcev samo s seboj niso zadovoljne. Spoznanje se širi tudi med njimi, da našo narodno prizadevanje vendar ni tako hudobno iu neopravičeno, kakor so se trudili svetu po časopisji pripovedovati. Sprevidajo, vsaj pametneji in trezneji možjo med uemškutarji, da se da politična reč ločiti od njenih nositeljev. ki jo včasi nerodno zastopajo — errnre humanuni. V Ljubljani bi se dalo mnogo opraviti, ker pravih Nemcev tako ni, ko bi znali reč v roko vzeti. Nekteri zagrizneni kri -čači hi utihnili hitro, ko hi videli, da so sami. „Tagblatt" je žo dvakrat za vrstjo trdil, da nas ne loči narodno vprašanje, temuč le vprašanje svobodo iu obrnem so k „Mladoslovencem" djal: „Slovenia in hoc sigao viuces," — (tu najdemo v prvič Slovenijo v „Tugbl." brez zasmeha). O tem je mnenje dvoje. Eni, in sicer večina tukajšni h Slovencev, menijo, daje to sama tinta nemškutarjov, med Slovenci razpor napraviti; menijo, da če so javno lučijo v liberalne in ultramontansko, bodo potem oni želi. Tu jim gotovo lehko žo naprej povemo, da delajo račun brez krčmarju. V narodnih in političnih rečeh bo slovenska mladina vselej hoja nasprotnica nemškovalcev , nego so „stari." Kažemo samo na češko. Tam so liberalni in neliberalni rodoljubi v narodni politiki in državopravnih vprašanjih vselej ediui.— Drugi pa hote slutiti, da bi — čujte! — Dežni nn pripraven bil, svojo staro slovensko barvo zopet pokazati in preiti v tabor liberalnih „ M ladoslo vencev," Jaz no vom kaj bi na to djal. Mu bo pač težko preleviti se. Nemogoče pa ni, in v političnem življenji ee včasi čudeži gode. Ko bi se to zgodilo, moral bode pač mož sam k mladim priti; slovenska mladina no pojilo k njemu. Iz Gradca —t. [Izv. dop.] Ko sem od velikouočuih počitnic skozi Celje v Gradec nazaj potoval, pravil mi jo prijatelj v Cclji prav lepo reči, kako bo še vodno mladini na celjski gimnaziji oviro si vljujo v narodnem obziru, in to sedaj obvaljam. — Na cvetno nedeljo jo I il škof v semenišči mizi imeli in jih brali. Škof zagleda „Slov. Narod" iu vpraša ravnatelja Krušica po nemški: „Jeli „Narod" domač.* K. odgovori: „Ne, nekteri ga imajo sami za-se," Druzega tedaj ni bilo nič. Po praznikih pa je K, ves zavzet rekel dijakom: „S kakšno jezo je škof Narod na mizi zagledali" Na to mu dijak odgovori: „Suj beremo tudi „Grazer Volksblatt* kije tudi olitičnega. zadriaja." K. reče: „Po tem se pa ue spačite. „Narod* no sinete brati. Jezi me, da moram povsodi slišati, da jaz zarod (brut!J ultra-slovencev odgojevam. Iz knjig ae morete slov. jezika, iz „ Volkshlatt-a* pa nemškega učiti!" — Kakor cela dogodba ka/.e, ne morata g. Stepisehnegg iu njegov pokorni g. Krnšič preveč spoštovanja pri mladini imeti; po tem ravnanji ga bosta tudi težko pridobila. Skol" bi morda rad iz semenišča, v k tereni se imajo narodni duhovniki odgojevati, rad ustrojit semenišče za propagando uemškutarije! Razumljivo je, da ga jezi, ka mu ta posel noče duliro iz pod rok steči: navuo ta slabi vspeh pa nas veseli. Ta velika gospoda naj udgojence v semenišči podučujeta, da bodo značajni, v vsem po-dučcui duhovniki. Ne pa, da bodo hinavci, kar bi se tedaj zgodilo, ko bi se slovenski mladenči kot nemški kazali. Vsaka neinškutarska beseda jo pri mladini bob ob steuo, kar bi si naj St. in K. dobro zapomnila. Prepovedovale neprepovedanih reči uc rodi značajev, temuč vselej raje hinavce. Iz Dunaja, 21. apr. [Izv. dap.| M.— Omenil sem žo v svojem zadnjem listu, da jo vsa desna stran državnega zbora proti šolski postavi, naj mi bodo denes dovoljeno, nekoliko več o dotični debati govori. Generalna debata jc trajala cele tri seje; govorili so možje vseli strank in marsiktera resnična beseda jo padla posoliuo od desnice, 'Id Poljakov jo govoril privi poslanec Sawczynski, povdarjal je, da postava presega meje državnega zbora, da krati pravice avtonomnim deželuim postavodujnim zborom in predlagal je konečno, naj so na dnevni red prestopi. Niegov predlog so podpirali vsi Poljaki, Slovenci, 11 al j a ni, Bukovinci in Tirolci. Od levice jo govoril posebno dolgo Gross, Ryger in drugi. Odgovoril jo tem v jako tehtnem govoru prof. Greuter. Grouterjev govor jo posebno glede obiteljske izreje izvrsten, kar je nam denaänja seja kazala. Predlog Sawczynskegn, naj se na dnevni red prestopi je padel, glasovali so za njega sami Poljaki, Slovenci, Tirolci in nekaj Lahov. Denes počne speoijnlna debata, pri I. pa poprime poslanec Grocholski besedo, ter v kratkem omeni, da so on in njegovi prijatelji — Poljaki — no bodo vdeležili daljne razprave o tej postavi; Tornau, sklicaje se ua svoj govor v generalni debati ouioui še enkrat, dapredložena šolska postavajo proti decemherski ustavi iu ustanovam deželnih zborov, tedaj se tudi Slovenci ne bodo udeležili specialno debate. Isto šo omeni Giovanolli v imenu klerikalnih Tirolcev. —• Zdaj bi morali videti, kako so te besede celo desnico prijelo, naš Dlagotinsek ni vedel kaj početi, zagodrnjul jo nekaj, da protestovanje proti postavi ni dovoljeno, in ko so vsi Poljaki, Tirolci in Slovenci — Darbo, Cerne, Lenček, Lipoid, Pintar, Svetcc in Toman — dvorana zapustili, moral je s žalostnim glasom naznaniti, da zbornica ni zmožna sklepati, ker jih ui sto udov nazočih, iu čakati jo moral celo pol ure, da so dovolj poslancev skupaj spravili, liilo jc potem noki 111 poslancev v zbornici in postava jo bila v drugem in tretjem branji v kaki pol uri rešena. To postopanje naših iu nemških poslancev je jako važno in treba je, bolj na tanko pogledati, kake naslodko hi tu lahko imelo. Da so poljski in slovenski poslanci šc le zdaj spoznali, da od zdajšnjo večine državnega zbora nimajo kaj upati, je žalostno, vendar so smo vsak pošten Slovenci radovati, da so naši poslanci vendar enkrat do prepričanja prišli, da s donašuju politiko no gro iu da jo bolje vso pustiti kot so šc daljo kompromitirati. Ako bi smeli iz tega postopanja odišlih poslancev na dobato o gališki resoluciji soditi, pač bi sc morali nadejati, da pridejo tudi naši poslanci enkrat na pravo pot. Denašnji izstop iz državuega zbora jo bil naj bolj diplomatičen čin naših poslancev, od kur tukaj v lesenjači sedijo; upamo, du jej bodo v kratkem čisto slovo dali. Da po izstopu Poljakov, Slovencev in Tirolcev nemški avtonoinisti, Rechbauer, Figuly, pastorja Schneider in Puuor in Italjana Puscotini iu Conti niso postavo amendirali, kaže, kako malo jo ljudem tu baže mar za pravi blagor naroda, da so pa Italjani akoravno so za dnevni red glasovali, vendarle v zboru ostali, so vidi cela laška taktika; Lahi podpirajo to vlado, ker mislijo z vladno pomočjo tem luže primorsko Slovence puitaljauiti, pa uc ide, zvezda Griskra in Ilorbsta se žo vtrinja. Iz Prage Jä. apr. [Izv. dop.| Pozorno zdaj Čclii gledajo na Oger-sko, kjer so jo včeraj odprl državni zbor. V politiki je sieor znano , da lepša čutila: hvaležnosti, ljubezni itd. navadno ne nahajajo svojega mesta, Vendar kolikor toliko se marajo ohraniti, kajti žalostno bi bilo, ko bi se vselej iu povsod kazala v politiki nemoralnost in gol egoizem. Co so kdo smo nad magjursko nehvaležuostjo pritoževati, smejo so Čehi. Za Šmerlin-^ovih časov, ko bo so poskušnjb delalo avstrijskim narodom na ušesa legati, da so v ustavni državi, in ko so je posebno dunajski oholi centralizem šopiril, imeli so tlačeni Mugjari najboljo in dolgo edine prijatelje in podpornike v Čehih. Zdaj ko jim je Sadova dala vse, česar jo Deak hotel, pomagajo Cislajtaniji Cehe in njih zahtevo odbijati. Ni tedaj čuda, ako tukajšnji politiki niso posebni prijatelji Doaku ter da se tukaj nikjeri posebno no obžaluje, da je na Ogerskem levica bolj iiu površje prišla. Da hoče ogerska lovka podlogo zdanjega dualizma popolnem podreti, to je vidno. Cehom pa zdaaji dualizem ni nič. Kolikor bolj bode ogerska opozicija rastla. toliko preje bodo marali avstrijski viši krogi to spoznati, kar je ves češki narod žo spoznal; da namreč po tej stezi ni pota do bodočnosti, hi upanje pri Čehih vedno raste. Vso noštevilne pravdo in vsi nešteti meseci sedeža raznih reda k to rje v, izjemni stan in vsa svoboda, ki veje iz Dunaju, Čehom ni mogia vzeti uiti za, hip njih občudovanja vrednega samosvestja iu trdnega zaupanja v pravično stvar. Zuto pa tudi vi-