Januš Golee: Nekaj iz zagorske politike. Že starogrski ueenjak Aristotel je beležil: Človek je politično bitje. Če za koga na svetu, velja ta rek slovitega iiaaodrijaiia za hrvatskega Zagorca. Pr&d vsom treba po'vdariti, da so priprosti Zagorci narodiii in politično zavedni. Dokler ostanejo Hrvati na svoji rojstni grudi, so vedno pono&ni, da jih je rodila hrvatska mati in niti govoriti ni bilo v časih pred vojno, da bi bili silili k osebndh koRsti pod madžarski klobuk. Madžar (madžaron) sta bila že ©d aekdaj Zagorccm znak zaničevanja ter sovražaosti "yl narodnpstnih aagibov. Zagorski siromašni narod je pismen in da zelo veliko na časopis ter zgodpvinp. Vsak premožnejsi Zagorec je bil naroeen v predvojnih časih na dnevnik, vsak srednji grantar na tednik. Časopis je bil naročniku svetinja, kateri je verjel, kot bi čital iz evangelija. Po nedeljah ter praznikih sp se zbirali Zagprci pod lipami na selih in eden izmed najbolj brihtaih je čital na glas iz časopisa. Po oManju se je razvila burna ter dolgotrajna debata. Ako je bil potek politike v narodaem sruislu, so pritrjevali ia kovali seljaki svoje saborske (skupščrnsike) zastopaike v deveta nebesa; kakor hitro je pa beležil list kak madžaroaski madež na zagorskem poslancu, so mu preklinjali otca ter majko in mu prisegali osveto. Nekak zagorskp-štajersiki glcupni parlament je bila lesena bajta, last Hrvata Skaličkega, ki je krčmaril tik ob Sotli, a na zagorskih tleh. Bila je to leseaa kočura s preprostimi mizami ter klopmi in zadaj je bilo odprto ognjlšče, kjer je pekel stari Škalički kozliče, jance in prasetino. Pečenke so bile pripravljene na hrvatski način, zelo soljene in na daleč dubteče nadrgnjene s česaom. Vsako nedeljo ter praznik je bila ta bajta nabito zasedena od Hrvatov ter Štajercev, ki so se razumeli na teh skapaih sestankh prav dobro med seboj. Najprej so jedli, aato pa šnapslali ali križakali na karte in seve tudi pili. Vsikdar se je tudi politiziralo in to ae o švabski štajerski politiki, ampak o narodni-hrvatski v zagrebškem saboru. Vodilno besedo so imeli vedno Zagorci, ki so se 9klicevali pri teh političaih razgovorih na tisočletap hrvatskp kulturo, vsikar zavedno narodnost in lastno državnost. Prepričan pa sem, da so bili štajerski gosti bajte starega ŠkaJickega bolj pouceni o poteku zagpirske nego lastne štajerske politike. Ob zaključku teh skupnih slnipšciiiskih debat v priprosti leseni kocuri so si zapeli kmetski politiki v bratskem objemu po eap zagorako in kranjsko ter tako naprej. Vsak Obsotelčaa, ki poseda količkaj posluhu dostopno uho, zna zagorske pesmi in istotako Zagorec slovenske. Za vsake hrvatske saborske volitve so &e vršile velike predpriprave, posvetovanja in tudi javna zborovanja. Zagorci so si izbirali za svoje poslaace najrajši mlade izobražence, ki so znali lepo gladkp govoriti ia pred vsem ubirati narodne strune. Zagorski volilec ni pricakoval od saborskega zastopnika kakih posredovanj ali materijeliiih koristi, zadpstovalp je, ako je ostal med zasedenjem zvest hrvatskim narodaim svetiajam. Največji greh zagorskih vodilnih politikov je bil ta, ker so trgovali v zagrebškem sabpru z narodnpstjp v svojp osebno korist. Vsak od naroda izklicani kaadidat je bil pred izvplitvijo v očeh vseh Zagorcev svetnik, na katerem ni bilp najti niti praška kake graje in pomaajkljivosti. Gorje tistemu, ki bi se bil drznil na javnem shodu pred volitvami motiti govornika, mu delati medklice, ali mu celp ugovarjati. Ta drznež bi bil okusil trdost batine do mrtvega imena. Kandidat je bil Zagorcu v volilni borbi nekaj nedotakljivega; poznejši saborski zastopnik že po par mescih največji magarec, varalica, lopov in cela jata vragov se je podila za njegpvim očetom iin maiterjo. In zakaj? Zagorski kandidati so se pustili voliti povečmi iz osebnega koristplpvja. Zaal je navadao vsak, da mu je ppveril narod zaupa nje le za eno poslansiko dpbo in je izkoriščal ta čas v svp.i dobrobit in ne oziraje se na to, da je pri tem oštrafotal svetinjo hrvatske narodnosti s ornimi marogami ter madeži. Kakor hitro je razneslo časopisje: ta ali oai zagprski politični oboževaaec je uskocil med madžarone ia prejel to ali ono nagradp, ni smel več med narod in pri prihodnjih vplitvah je kandidiral kdo drugi, ki je nastopil v vlogi čistokrvnega ter neustrašenega narodnjaka. Kot kandidat svetec — v dostojanstva poslanca izdajica in ravno iz tega zla se je porodilo pred vojno toliko strank med zagprskimi Hrvati in je držal resnični pregpvor: trije Zagorci — pet političnih strank. Ne pozaam pred vojno niti enega zagorskega politika, na katerem bi bil narod visel dalje 6asa. Je že bila neka- ka navada, da so se menjavale politične osebnosti po Zagorju kakor vreme v aprilu. Ne smem pustiti neomenjenega dejstva, da so se mašoevali zagorski volilci bridko, ako jim je zašel tak ppslainski varalica v roke. Posekanje sadotnosnika, viaograda, obmetavanje z gnilimi jajci ali z blatom na javnem trgu je bila po Zagorju nad uskoškim narodaim zastopnikom obicajna osveta. Pred ljudskim maščevanjem tak političmi mešetar ni bil varen in radi tega se je držal po storjenem narodnem grehu z imetjem ter družino vre<l Zagreba ali kakega drugega vecjega inesta, kjer ga j«5 ščitila oblast.  V dobrem spomanu mi je še v Klanjcu med nepopisnim navdušenjem izvoljeni fiškal (advokat) Štipica Ivekovič. Narod ga je nosil kot kandidata na ramah po shodih ter prisegal nanj, ker mu je bil 9imbol narodnjaštva. V saboru je glasoval z Madžari ia madžaroni, a predno se je spustil v mlakužo tega greha, si je zavaroval vinograd pred sekiro. Prav na sredino vinograda je pustil postaviti visok, daleko videa ter lep križ, ki je bil slovesno blagoslovljen med streljanjem ter sviranjem bande. Prav dobro je znal, da je zagorski maščevalnosti znameaje križa nekaj svetega in da bo ostal pod zaščito razpela njegov vinograd nedotakajen od roke osvete, četudi bi izdal celo Zagorje devetkrat Madžarpm. Ivekovičevi varani volilci so bili bolj premeteni v maščevalnih naortih, nego on sam v obrambnih. Pastili so vinograd na miru, da je grozdje lepo dozorelp, bilo sprešano v sodih ter most za zaklenjenimi durmi. Steno n.-i kleti so ma prebili navrtali vse sode in mu spustili ves mošt eno noč po tleh. Imel je zelo veliko škode, podrl klet in vozil grozdje po trgatvi v Klaajec in ga prešal tamkaj. Kandidat Mihajlo Illc je kaadidiral v seljaških gegacah in hodil po shodih s r>riprostp torbo preko rame. Bil je sicer fi&kal, a priprost v noši ter bese1' kot zagorski seljak in bil tudi izvpljen. Po volitvi je slekel gegače, odložil torbo, smuknil v odvetniški frak ter se pehal za — madžaronsko politiko. Na led speljani ter ogpljufani Zagorci so mu pustili aapraviti lepo novo, usajato ia z vsern mogočem okrašeno torbo. Ta dar so mu pošlali na njegov zagrebški naslpv. Ko je odprl pomadžarajeni Ilič pokrov podarjene mu torbe, je skočil iz nje modras in le slučaju se je imel zahvaliti, da ga ni pičil. Po očeta sem se peljal na kolodvor v Zaprešič. Na srečo sem vzel raa voz med potjo starega Mošeta od Št. Petra pod Sv. gorami, ki je dobro pozaal zagorsko politično navdušemje. Ko sva pridrdrala v bližiBO Tuhlja, je bil celi plac prav nabito poln Zagorcev v gegacah in 8 torbaani preko ram. Pretkani Mošet je hitro uganil: »Voldtve ^bodo dmeld Hrvati in čakajp Ba kandidala in govomiika. Če se bova skušala preriti s koajem ia vozom skozi množico, 'bova tepena, da se naju uismili sam sv. Rok. Postoj z voEom pred selom, bpm že jaz poizvedel: kako in kaj?« Še primeroma kmalu se je vrnil in me podučil: »Volili bodp vsi Ivico Draškoviča in ta jim bo tudi govoril. Ko naju bodo zagledali Ba vpzu, se bom začel jaz dreti iz polnih prs: Živijo Ivica Draškovdč! Dolje Ilja Bolokovič!« In res! Zagorci so že dvigali batiae pri pogledu na naju vsiljivca, ki jih hočeva raotiti v pričakovanju otvoritve javnega shoda, ko je riknil med nje stari lisjak: »Živel Ivica Draškpvič, dolj Ilja Bolpkovič!« Kakor iz eaega gria sp ppnovili Zagprci Mpšetov klic ter pozdrav ter se nama umakBili na vsako stran, da sva se peljala skozi prostprai špalir bolj dostojaBstveno, kakor če bi ibila mmistra. Že bolj protd koncu vasi je udaril moj spremljevalec po kobili na vso mpč, da je skočila v galopu in krikBil še eakrat: »Živel Ivica Draškpvič, dolj Ilja Bolokovič!« Ko sva imela zagorske zborovalce precej dalec že za b.rbtom, se je oddahnil stari na dolgo, si obrisal pot s čela 1b se zahvalil nebesom z vzklikom: »Hvala Bogu in Materi božji svetogorski, da aaju niso spoznali za Štajerca, ampak so vsi prepričani: to sta foila dva agitatorja in Draškovičeva kričača, ki mu bo&ta zbrala narod v prihodnjem selu. Ako bi bil kateri iztaknil, da sem jih imel i nazdravljanjem prokletemu Draškoviču za Borca, bi bilo po aaju. Ti ne bi videl več očeta ia jaz Be Št. Petra.« Tako je bilo v politiČBem oziru po celem hrvaitskem Zagorju v vpredvojnih časih. Mar li mislite, da je daaes drugače? Niikakor ne! Le samo Radič si je zaal ohraaiti vsled hrvatske lahkoverBosti volilce za nekaj let, pa se mu bo zgodilo že iBogoče pri prihodnjih volitvah enako, kakor zgoraj oraenjenemu Ivekoviču in Iliču!