Katolišk cerkven list. V" četcrtik 7. maliga serpana IS53. Tcča; I tedanja mladina. se sinil"! kaj to je cvet mladosti? Ta bled obraz.? (č ne i tak omedlele? Te lica vpadene in /.e zvenele? Ta fiich kosti brez mesa in krepkosti? !\ j k zna mi. j a mladih let. moči. živosti? Kje r«»že lic, ki nekdaj so cvetele? Kje krepke uda. nekdaj ki slovele? Vh. rop zapadlo vsj jc spac-eno^ti! Kar zdaj mladini bolj razcvet overa. Alj že pognaiiga si-odje. zatera. To razu/.daictst le je tisučera! Vasvanje. igre. pivnice, plesiša. Te cvetju strup, nedolžnosti mor ša. Te s > peklenskima vneučiliša! Svetigorski. Srednjo-afrikanski mision. Odbor Al a r i j n e družbe za razširjan je sv. erc v srednji Afriki jc razposlal druge letne naznanila zastran tega misiona, ki obsežejo misionske /.uainenitosti od 1. sušca 1852 do poslednjiga sve-• ana \a čelu je prav ličin izris misionske ladije ..Zgodnje danice^ od dveh strani predočiten. Zatim nasledvajo mnogoterne silno mikavne in tehtne naznanila iz pisem gospodov misionarjev, apo-stolskiga namestnika, Kociančiča, in Angela Vin-ko-ta. Ako preudarimo velike nevarnosti in težave, ki so jih misionarji dosihmal srečno prestali, moramo spoznati, de tukaj H ožja roka dela. Za tim nasledva zapisnik oseb, ki se zdaj ondi misiona vdeležvajo: so namreč naslednji gospodje: Apostolski namestnik, llovjak, Koeiančič, Milharčic, Mozga«, Trabant: potlej gg. neduhovni: Jakop llanin-ger. učenik iu organist, Andrej Hruška vertnar, in ktiavs kovač. O. Pedemonte je v \capel nazij poklicati, O. Zara k Libanu, Angelo Vinko je umeri. Tudi so se dalje zaznamnjane popolne vodila za inisionarje, ki sc v Afriko uapravljajo, in zapisnik mnogoterih reči. ki jih žele g. namestnik s to potjo prejeti. V tem zapisniku so vsaktere orodja, izdelki. robe. posode in tvarinc, železnine, bakrenim* ali kollovine. platiieuine. steklenine ali glažev-e.ine in sploh, kar koli k človeškim potrebam gre. - Slavni odbor je te reči popisane razglasil, ker !)i se utegnil kak izdelavec. kupce ali posestnik tacih reči najti, kteri bi k temu kej pripomogel, zakaj s takim daram bi on toliko dobro storil, kakor de bi v gotovini denarju podaril. Ako se po Božjim usmiljenju mi«ionu pot med zamurce popolnama in na mnogotere strani odpre, bo silo veliko reči potreba, ker ne bo le samo za nove cerkve, šole itd. skerbeti, ampak tudi za ljudi same, de se oblečejo, de imajo kej v roko vzeti in se zamorejo dela poprijeti. Tudi take reči, meni slavni Odbor Marijnc družbe, ki pri marsikteri hiši nič več ne odležejo, ker so zastarane in ne več po sedanji šegi. p. lepe sklenice fflaše), kozarci itd., bi misioiiu dobro služile. V srednji Afriki se bodo takim rečem čudili, kdor jih bo v dar prejel, se bo srečniga cenil, in en sam malo vredin dar zamore nasledke imeli, ka-koršnih bi sc nobeden ne bil nadjal. Slavni Odbor se perserčno zahvaluje visokočastitim nadsko-fam in škofam in vsim dohrotnikam celiga cesarstva za njih pomoč, pa tudi c. k. velikimu poročniku v Egiptu gospod Iluhcrju, ki ima veliko opravil in skerbi z misionskimi pismi in drugim pošiljanjem: — in ravno tako c. k. podporočniku v llartuiiiu g. Reicu, ki s svojo razumnostjo, prijaznostjo in po-stavnosljo veliko k veljavi katoliških misionarjev pripomore. — Kdo pa je v stanu slaviiimu Odboru .M arij ne družbe samimu zasluženo zahvalo izreči! Možje visokiga stanu, težavnih služb in mno/.ih opravil so se temu bogoljubnimu delu. ki veliko časa jemlje, veseli podvergli. in se vsakimu plačilu odrekli. Oni spoznajo mision v srednji Afriki za Božje delo. in delajo za Božje povračilo: Bog ga jim deli obilno in preobilno. Trudu in skcrblji-vosti lega Odbora j«' perpisovati lepo napredovanj'' misiona. — Veselo upanje daje znesik misionskih dohodkov: N4.297 *r«dd. 10 kr.. iu po odštetih str< ških 21.020 golil. 42 kr. ostane šc 62.G70 golil, li 4 kr. gotovine. K temu pravi visokoeastit-Ijivi Odbor Marijne družbe: ..Prijazni dokazki lega II. naznanila, vesele števila v njem bi utegnili koga motiti, kakor de bi bil mision ze dovoljno pod peri: ali priloženi spis f potrebnih reči) skazuje. dc se se le začenja, de bo še dolgo časa stanov itniga podperanja potreboval... Ako preudarimo potrebne stroške, če štejemo popotnimi za kakih IOO stotov (centov) skoz celi Egipt, potem skoz pušavo in od ondot do poglavitniga sudanskiga mesta: ako pri— vzamemo, koliko stroškov ho nar manj 12 ljudi od poglavitniga cesarskiga mesta do misionske staje stalo: ako premislimo dalje, dc ho ondi treba mi-sionarske stanovanja, dve učtvni napravi za mladost in za učenike čisto iz noviga zidati: ako pristavimo Ic naj potrebniši reči. kar jih k cerkvi (brez obilnosti in velikolepuosti) gre, ki naj hi ondotnim ljudem visokost iu ča«titljivos| keršanske vere ozna-novala: - - ako se vse to pregleda: bo prijatel tega misiona iz serca Boga hvalil, de jc to delo tak«« očitno blagoslovil, ob rnim pa tudi spoznal, de z vsim tem jr delo še le začeto, in ravno za to, ker je tako serčno začeto, toliko bolj vživo in glasno kliče, pri tem ne obstati, se ne utruditi, temuč ve-ličanski začetik veličansko dokončati. Kakor bo v ta namen Odbor Marijne družbe vse svoje moči obračal; tako se zanaša tudi na daljno radovoljno podporo vsili, ki so dosihmal zamegli v veseli zavednosti reči: „7Wi jest sim k temu bogoljubnimu bo branil nevarnosti in hudobije, bo od vas odver-ii i I svoje kazni, bo blagoslovil vaš trud, vaše opravila. in po tem kratkim radovoljnim tcrpljcnju vam bo dal večno življenje, katero vam prav iz serca vošim. in vam dam svoj sveti pastirski blagoslov Amen. Ogled po Slovenskim. 1 z Ljubljane. G >sp. Andrej Skrabec. taj-mošter v Poiomu, ie izvoljen fajmošter v Soteski. Gosp. Jožef Coze. fajmošter v Gerčaricah, je dovoljenje dobil. v pokoj se podat . « Milost i vi knez in škof Ljubljanski so mest* rožnika 6056 kcršenikain zakrament svete birme podelili. in sicer na Verhniki 1043. v Kovtah 38». v Logatcu 414. v Planini 462. v Cirknici 715. na Oblokah 587, v Starim Termu per Ložu 7i>6. v Loki 783. v Železuikab «87. v Selcah 455 iu por sv. Leuar;u 125. * Visokocasti'o Ljubljansko škofijstvo je 23. rožnika razglasilo, de se bodo letaš svete vaje za duhovne 22. veliciga serpana popoldne ob petih per-čele in 26. ravno tega mesca zjutraj ob devetih končale. in sicer pod vodstvam častit. O. Dominika S»r-torja. sprednika in veliciga oskerbnika bosih Kariueli-tov v Gradcu. Naj se toraj tisti častiti duhovni, kteri žele imenovanih vaj vdeležiti se, per svojim gospod dekanu knialo oglase, de se bodo zamogle njih imena do 20. maliga serpana prečastitimu šk-lijstvu naznaniti, ktero bo zmed njih z oziram ua prostor v Alojzjevisu iu na to, de ljudstvu duhovne postrežbe ne bodo prikrajšane. toraj iz vsake veci tehantije okoli 7 iu iz vsake manjši okoli G vdeležnikov zvolilo. Vdeležuiki naj prineso sabo talar, roket iu brevir, in naj se 22. vel. serpana kmalo po treh popoldne pri Alojzjauskim predstojništvu oglase, ktero bo slehernimu stanovanje odkazalo in natisnjeni red duhovnih vaj zrocilo, po dokončanih svetih vajah pa od vdeležnikov plačilo za hrano in postrežbo sprejemalo. — Lanske svete vaje so veliko dobriga sadu obrodile; upati je torej, de bodo tudi le-tašnje z Božjo pomočjo katoliško-duhovsko življenje obnovile in polerdile. Iz Not ranjski ga. Listiki na kterih je molitvica: .0 Gospa moja! o Mati moja! Tebi se vsiga darujem itd., ki so ji papež Pij IX. toliko odpustkov podelili, iu ko jo je visoko častito Ljubljansko škofijstvo poterdilo, s > vsim kaj vseč. Vsak, ki zve od te molitvice, jo hoče imeti, posebno so ti listiki perpravui, ker se lahko v moliievne bukvice denejc. Prosimo povejte nam, kje se ti listiki dobe, in koliko jih 100 velja. -) — Tudi vam moram povedati, de bodo v Polhovim gradcu veliki, zares lepozrezani altar prenovili; gotovo ga bo dodelan vsak z veseljem gledal; na Dobrovi bodo imeli veljki altar nov; tudi v Horjulu se bo altar „bratovšine Živiga Roženkranca" prenovil. V vsih krajih se že dela. Tu se vidi. koliko vneme imajo ljudje za Božjo čast; v tako hudih časih se v treh bližnjih farah cerkev zaijša. Tako je prav! Z Bogam! Kasta n jevica blizo Gorice 30. rožnika. P. Krotkoslav. — Včeraj ob osmih so prečastiti korar, vši šolski ogleda Goriške nadškofije. gospod Peter Budili, 83lctni starček na Kastanjevici, na prijaznim homcu nad Gorico, kjer zala cerkvica Materi Božji posvečena stoji, in ktero domači in ptuji prav radi obiskujejo. z vso slovesnostjo šestdeseto leto nvojiga duhovstva obhajali, ali kakor pravimo, tretjič novo mašo peli, ravno tam pred oltarjem Marie Device, kjer so pred desetimi leti velikonočno nedeljo svojo drugo novo mašo odpeli. Od te slovesnosti je že „Danicaa v 23. listu t. I. nekaj govorila, kakor bi bila že minila; tode ni bilo tako. Preteklo velikonočno nedeljo so častitljivi starček v resnici v svoji molitvarnici tiho maševali s pomočjo Ic cn ga duhovna in tako svojo velikonočno dolžnost d »polnili : od tistih mal do včerajšniga dne, kakor tudi davno poprej pa niso maševali, ker, če sn tudi nicer za toliko starost zadost terdni in ravno hodijo, jih le vunder spomin jako zapuša ino svete maše sami brati nc morejo. Želeli so zmirej, ako jim ljubi Bog življenje toliko podaljša ino zdravje poterdi, ua Kastajnovici. kamor so v mlajših letih per šolskih spraševanjih prevzvišeniga nadškofa nadomestovat hodili, to slovesnost obhajati, ker so včeraj, na dan svojiga kerstniga pri pomočnika, s pomočjo Božjo iu s pomočjo več duhovnov v pričo uešte-vilne množice iz vsih stanov v svoie veselje ino v veselje vsih vpričnih srečno opravili. Ze en dan poprej so je s perterkovanjem bližnji okolici oznanovala slovesnost, oponovljala o zori včerajšniga dne, h kteri je gromenje *) Dobe se pri vred. Zj^d. D.tn.: loo jih ve^jd 24 kr. Vre«'. možnarjev (ud kaj pripomoglo. P.ori osmem so se častitljivi starček z dvema drugima starima gospodama n« Kostanjevico pripeljali, kteri trije vkapej so 245 let šteli. Stolni prošt. g. baron Kodeli so jim bili pri sveti maši arkidiakon, stolni dekan g. Janez Mozetič in korar g. Urdih, ki za njih opravilo višiga šolskiga ogleda opravlja, sta jim bila častn« pomočnik*, druge službe pri oltarju so pa le mtiihi preskerbeli. Castitljiviga star-čika viditi pred oltar stopiti s> lju l|e na perste stopali, glave na kviško molili, in vsak je hotel visi od drugiga bili. posebno se je milo marsikakimu storilo, ko sta gospoda častna pomočnika sahljastiga belolastrga starcika za pod pazho k oltarju gori in o l oltarja doli sprem-Ijevala Obnašali so se možko. peli so ju pa tako gladko iu po vsih sekiricah, de moram v resnici reči. de (ako krepkiga glasa iz stariga gerla ni nihče pričakoval; bili so pa tudi v svoji mladosti jak pevec. Pridige, ktera tako tJovesnosl tudi jako povzdigne, zavoljo sla— botniga starčika ni bilo zdaj. kakor pred desetimi lesi per njih drugi novi maši, ktero je takrat O. Klar Va-skoti. učenik cerkvene zgodovine in cerkvenih pravic v lukajšnih domačih šolah v italianskioi jeziku imel. in v taisti zasluge iijih petdesetletuiga duhovskiga življenja razložil, ktera je tudi ua svitlo prišla iu je bila z velikim veseljem brana. Opoldne so častitljivi starček svo.e posebne prijatle pri muih h pogostili ino proti večeru so sc zadovoljni na svoj dom verni i. — B >g jim daj šo mnogo let doživeti ino nam veliko lak h slovesnost uea-kaii, kterih bi si imeli tolikanj več želeti, kolikauj manj jih per sedajuih prenaredbah v duhovski stan stopi, de bi nam mitoslijivi Bog pričujoče od gorke vneme za božjo čast vnete duhovne pri dolgim življenju ohranil, dokler mladost druziga duha ne bo navzeta. Iz Gorice 20. rožnika 1853. Teržan. — Naj pred moram popraviti novico ktero sim Vam pervi dan tega mesca ^glej list 23.) zastran tretje nove maše visoko častitiga gosp. Pet r a Itudina poslal. On jo je namreč prav za prav šc le dans ua svojiga godu dan slovesno odpel v zali cerkvi Matere Božje na Kastanjevici pri čast. 00. Franeiškanarjih. Toliko bodi rečeno v popravo ravno omenjeuiga loojiga dopisa; nadjain pa se, de bo kdo drugi Vam kaj več od te redke slovesnosti pisal. Ni je cerkve v celi Goriški nadškofii, in mende tudi drugod se kinuli ne najde cerkev, ki bi imela tako lepo spreduio stran (Fa<;jde). kakor jo ioia cerkev sv. Ignacia ali .lezuitarska cerkev na Travniku v G i-rici. Leta cerkev, ki ima nad velikimi vrati od zunej z velikimi čer Kam i napis; DIVo IguatIo |)e LoIoLa soCIetatIs IE>V FVNDatokI to je, posvečena svetimu Ignaciu iz Lojole. z^^Uuku društva Jezusoviga. iz česar se vidi. de jc b^l^P^a v preteklim stoletju, iu sicer leta 1723; je bila posvečena ^consecrata) v letu 17117 mesca svečana od perviga Goriškiga nadškofa Korclua Mihaela grofa Alemsa. De bi se v dobrim stanu ohranila sprednja stran, ki je po dolgim teku časa malo že poškodvana, so blagi gospodje tega mesta že lani začeli dobrovoljn h darov pobirati, in so tu li nekaj vkup spravili: ker pa lega le še ni bilo dovolj, so se na višji deželske oblasli s prošnjo obernili. dr bi jim v tem hvalevrednim prizadetju pomagala (udi deželska denarnica. Iu sadaj ravno zvem. dc se bo zaželjeno delo kmaii pričelo. Dva tavžent goldinarjev mende in nekaj čez imajo, nekaj iz dobrovolj-nih darov nabranih, nekaj iz deželske denarnice. Dvajseti dan tega mesca so bili dotični mojstri poklicani, kterim se je to delo izročilo, iu kakor menimo, g.t lo>do v kratkim začel. Dne 83. rožnika ravno opoldne nas je obiskal visoko častili gospod Tomaž Jederlinič. Dubrovniski *kuf. ki je nekdaj bil začasni učenik verne v tem našim »emcnišu. Bil je na Dunaju, in sadaj se je na Laško, in •> t tam domu vornil, ter ni hotel m mo Gorice iti, brez obiskanja prijazniga mesta, v kterim je nekdaj vee veselih din ime!, in pa ti-tih častitih gospodov, s kte-l iiai je tuili on v tem semcuišu uadepolno mladost k duhov-kimu stanu pripravljal. — Dne 27. ravno tega mesca pa nas je počastil tudi prečastiti gosp. Trevisanalo, n .vi Videmski nadškof, ki je prišel nasiga prevzviše-niga kneza in nadškofa Goriškiga. kot svojiga naj bližnjiga so-eda obiskat, in je pii tej priložnosti tudi pregledal naše bogoslovsko semeuiše. Je mož v naj boljših letih svoje starosti, visoke iu krepke postave, in kakor se zdi. prav bistre glavice. Še to Vam povem, de je Goriška nadškofia spet . niga fajmoštra /gub la. Dne 25. tega me.-ca je ne da-leč~od Ogleja v vasi, ki seji Vili a vicentina pravi, umeri tamošnji fajmošter g. Jakob Furlani. Rojen ie bil v Zagradu blizo Gradiške unkraj Sote 19. kozo-perska 1792, in mašnik je bil posvečen 5. m. travna 1817. Xaj v miru počiva! Zala cerkvica Goriškiga bogoslovskiga semenisa je sicer svetima Korelnu Borome,u posvečena; ali vender se praznik svetih apostelnov Petra iu Pavla že blizo tr.deset let sem z neko posebno slovesnostjo obhaja. Začetek tega posebniga praznovanja, ako se ne motim, je v tem. ker sc je tačasni vodja aemcuiša Peter klical, in zatorej so ga hvaležni in spoštovavni bogodovci vsako leto k nje g» vi mu veselimu godu ne le tisti večer poprej z lepo vbrano godbo, mnogokrat tudi z drugimi veselicami počastili, ampak tudi praznik svet.h apostel-nov Petra in Pavla v svoji domači cerkvici, kar je le bilo m»goce. slovesno obhajali. Od tistih dob torej je leto prišlo v navado. Torej sc jc ta praznik po stari navadi tudi letaš veselo obhajal. Vsa cerkvica je od bogoslovcov prav čedno napravljena, s preprogami odeta, s cveticami raznoverstuo o/.aljšana; včeraj 2S. rožnika, ko na predvečer prazn ka so imeli pete večernicc od svetih apostelnov z žegnam, dans pa, kot o prazniku samim, so imeli slovesno peto mašo. in popoldne zopet večermce z žegnam. kakor včeraj. Pri odpevanju teh večernic so bogoslovci v dve ver.-ti ali v dva kora razdeljeni; poilva ali trije pojejo predpevke (antif mej ; red in po psalmih. in kakor oni vsak psalm zapojejo. tako ga vsi drugi po versli za njimi odpevajo. Posebuo pa dopadc po odpetih psalmih hvair. us ali pesem, kije temu prazniku odločena. kt» ro vsako leto prav lepo p.-jej«, lrtas pa so jo v resnici prav mično odpeli. \ sc te svete opravila v naši semenišk: c.-rkvici imajo nekaj ne-navaduiga, pa tudi nekaj veličastniga v sebi. tako de se pobožnih Coricanov k temu praznovanju v ^-^tf^Rvici snide. zaka j kaj taciga tle vidijo in ne slišijo v nobeni drugi cerkvi naše okolice. Kuzgled po keršanskim svetu. Sveti križev po'. — Sploh je znano, kolikanj kamnotis dan današnji napredva. posebno pa v Mona-kovim na Bavarskim. To kaže tudi sveti križev pot. ki «:■ je kamnotiskar Schreincr v Monakovim z oljnatimi barvami natisnjenima, na svitlo dal. Podobe so po kri-ževim potu sloviiiga Fortnerja v dvorni cerkvi sv. Lu-dovika zvesto in tako i/.ve rs t no narejene, de sc lahko vsakimu oljnatimu malu primerjajo. Dolge so 20" iu 15" široke. Cena je 70 goldinarjev za vsih 14 staj. Per-djnn jim j r tudi zgornji in s|Midnji napis. Kdor želi. jih tudi k zlatimi obodi iz Monakoviga za 100 goldinarjev dobi. Gdovo inajht o plačilo za tako izverstno delo! V Klostemeuburg-u je te dni sloviti pridigar Se-dlaczek umeri. V Peštu je neki mestnjan na prošnjo svojih otrok Jezuitarjem 10.000 goldinarjev in ravno toliko angleškim gospodičinam podaril. Unim sc hoče njegov sin perdružiti. tem pa njegova hči. Pri Emihu v Peštu je uniga misca poslednje delo ranjciga Šlera na svitlo prišlo: Sacerdos saeris exer-eitiis racan.v. »eu Ignatiana exercitia Strigonii 23.— 27. Augusti 1852. data a Dr. Al Schlor etc. Obseg teh bukev so premišljevanja: 1. Človek in kristjan. 2. Duhoven. 3. Greh. 4. Število in velikost grehov. 5. Smert in sodba. 6. Pekel. — Pokora. 7. Kristus ali belial. 8. Gorečnost v duhovnim pastirstvu. 9 Maria. 10. Poslednja večerja. 11. Križana in poveličana ljubezen. — Preudarjanja so: 1. Duhoven v učenju, darovanju in molitvi. 2. Ljubezen, vera, čistost, tovarštvo in večkratna spoved. 3. Kako ee v duhovnu cerkveni duh kaže? — Podueevanja: 1. Spraševanje ve-ti. 2. Vesoljna spoved. 3. Sklep poboljšanja in pop.dnamosti. 4. Dnevni red za duhovna. — Latinšina je lahka, umevna iu lepa, natis čedin. in cena 1 gold. — Lepe bukve učeniga in pobožniga Šlera se vsimu častitimu duhov-stvu močno perporoče. Iz Bcroliua sc je naznanilo, de se je pridigar f.utkemiiller z vso rod^vino v katoliško eerkev vernil. Spisal je bukve rPoslednje reči", zavoljo kterih mu je protestantiško svetovavstvo duhovinjo vzelo; gospodam so bile namreč preveč katoliške. To ga je še bolj nagnilo. resnice iskati. Kdor pa iše. najde. V Londonu je 3. rožnika grof Parižki v cerkvici francoskiga poslanstva zakrament svete b;rme in vojvo-dič Šartreški ob enim zakrament svetiga Rešnjiga Telesa iz rok kardinala Visemana pervikrat prejel. Pričujoči so bili vsi udje izgnane kraljeve rodovine. ki na Anglikanskim prebivajo, več anglikanskih plemenitnikov in velika množica starih , orleanski rodovini zvestih prijatlov. __ ITprašanja in odgovori. Vprašanje. Zakaj »vet sovraži sveto Cerkev? Odaort/r. Za to. ker je <>na v posestvu čiste resnice. ( pr a sanje. Zakaj svet sovraži duhovne? 0'tgoror. Za to, ker čisto resnico uče. iu bi radi vse ljudi srečne storili. •Vlili darovi. Z« odkupljen}e zamurčika. kterimu naj hi se ime dalo ..Jo i c j' Krajnski". Iz Postojne 7 tolarjev (14 gold.) — M. S. t gold. — G. J. 1 gold. 20 kr. — Xa glas mile prošnje Mihr». hlapec v L ubljani 1 križavec (1 gold. H kr.) J. Janša 1 gold. — M. Stanonik 20 kr. — M. Pikec 20 kr. - J Z. 20 kr. — J. Škof 30 kr. — M. Ka-stelic 1 gold. — Mina Kasfelic 1 gold. — J. Koj.rivec kr. — M. Logar 30 kr. — J. Filipič 30 kr. — I. I. 1 gold. 6 kr. v srebru. — M. Terčck 2G kr. — Več dobrotnikov 2 gold. 41 kr. — Meta Verbič iz Krako-vigi 1 gold. — Njena mati 1 gold. — Otrok 12 kr. — Žena iz Krakoviga 5 gold. — IL K. 5 gold. Sestri Mina in Lenka Globočnica 2 gold. — O.i-ovorni vrednik: Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef Blatnik