19. stov. Novo mesto 1. oktobru UMMÎ. XXIL lotnik. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1. in 15. vdscfga metieca. Ona jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bobdo in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema arednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestu. E Preveč površnosti je v obdelovanju naših novili vinogradov. (Dalje in Jtoiiec.) Neverjetno je, da bi ac našel dandanašnji, ko ae nkvarjamo že vendar toliko let z novim vinogradstvom, le ie kak vinogradnik, kateri bi ne vedel, zakaj da ne sme pri cepljenih trtah evropejaki lea priti pod Kemijo. Ker ae pa to vendarle godi, in pri malih po-sestnikili vinogradov niti redkokrat, hočemo povedati, h kiikťga vzroka da ne sme evropejaki le^ pod zemljo. Btvar je faka-le: Kakor hitro pride evropejski les pod Zemlji), ëe. tam ukoreniči. Na koreninah evropejskega lesa naselijo se pa iz ameriških korenin, na katerih se vedno več ali manj trtnili uši naliaja, uši na evropejske korenine. Na teli zabodejo svoje rilěke skozi lubad (kožo) v les in srkajo sok iz njega. Ta škoda, srkanje aoka iz korenin, pa ni poglavitna, katero provzroMjo trtne uši, ampak poglavitna škoda je ta, da valed ran jenja korenine pričnejo gniti ter da odgnijejo in z njimi vred tudi trta. U"o naj bi naši vinogradniki vendar vedno v apominu obdržali, in naj bi torej nikoli nikake cepljene trte tako grubali ali pa tudi sadili, da bi prišel evropejski lea pod zemljo. Nadaljujmo aedaj e povrsno-atinii v obdelovanju našili Dovili vinogradov. Kadar so trte obrezane, se jih nakýli. Tudi to delo 8e ne opravlja povsod popolnoma tako, kakor bi se moralo. Kole, težke. Velike zatika ae namreč le z rokami oziroma s tem, ^a ac jil) z rokami večkrat navpik v zrak dvigne ttr potem a silo v zemljo porine, tako da nastanejo ^ tej luknje, v katerih koli potem atoje. Da je zenilja globoko prekopana ''1 dovolj vlažna, torej ne přesnila in valed tega trda, je taka kclitev še dobra. Pmluba it. i. I^nkor hitro je pa le plitvo okopan vinograd, in tako je pri nas v večini slučajev, in je vrlin tega se zemlja suha, trda; potem je taka kolitev navadno le malo vredna, ker tako zatakneao kolje poznejše kaj rad veter prevrže, in dela postavljanja takili prevrženih kolov s trto vred ni ne konca ne kraja, l^abke, klane, prilično kratke jelove kole zatika se pa kar s težo života v zemljo. Kna kakor druga kolitev ima, kakor rečeno, to posledico, da veter kolje, ko ae trtno mladje okolo njih priveže, kaj rad s trto vred na tla vrže, pa tudi počasi gre izpod rok, že celo pri zanikrnih delavcih. Zakaj bi se ne posluževali za kolitev takih železnih svedrov, kakoršnega kaže podoba št. 1. S takim svedrom je luknja kaj hitro v zemljo narejena, in naj bode tudi auha, trda, in kol atoji v tako napravljenih luknjah tako trdno, da ga zamore veter prej odlomiti že celo ako je trhlen, nikoli pa ne prevreči. Tak sveder stane le par grošev, in izplača se gotovo ne v enem letu, ampak v enem tednu. Zakaj bi si torej vsak posestnik vinograda par takili svedrov ne omislil ter z njih pomočjo kolil? Naročite si jib v zimskem času, da jih bodete spomladi v roke vzeli. Kar ae tiCe vežnje trt na postavljeno kolje, se ne pazi Čestokrat kar prav nič, kako da se trte k temu poveže. Vidi ae laliko napnence neredkokrat kar navpik vezati, ali pa tako, da je zgornji konec napnenca sicer poševno vezan, toda ne navzdol proti dolini, ampak navzgor proti vrhu hriba. Navpična vežnja napnencev je le pri vež nji takozvanih prerezavk umestna, sicer pa nikoli. Uavno tako je napačno, napnence sicer pošev, pa namesto navzdol, vkreber vezati. Z obojno tako vežnjo sili se raščo v zgornji konec nap-nenca, zatira se jo pa na palcu iii v zdolnjem delu napnenca, kjer se jo ravno potrebuje za pridobitev čvrstega lesa za režnjo prihodnjega leta, Napnence veže naj se torej vedno navzdol, in le ako bi bila nevarnost, da »e pri tej vežnji kateri poškoduje, odlomi, izjemoma gor. Največja površnost se pa naliaja v naših novili vinogradili marsikje v izvrševanju poletne režnje, v izvrševanju takozvanega mandanja in «krajšavanja pugnankov. V kolikih vinogradih se ne pu»ti kar vse pognanke, kolikor jih na trti zraste, v mini, čisto nié odstranjene ali pa skrajšane naprej rawti ? V kolikih se k večjemu po deblih nastale pognanke (»manda, ali kakor pravimo po domače, podobcre. Tako površno delo slabi trto, ker se na nji razun grozdja takarekoč ttidi kurjavo prideluje. Tako površno delo pa še posebno zorenje grozdja ovira, gnijenje istega pa v količkaj deževnem vremenu jako jako pospešuje. Pravilnemu izvrševanju mandanja in skrajševanja pognankov se je treba privaditi, ne pomaga nič, kajti sicer bo kaj kmalo ob vinograde, in grozdje gnilo bo še bolj kakor nam že tako prerado gnije, to vsled skorej vsakoletnega, kaj neugodnega vremena ob Čaeu zorenja, torej ob trgatvi. Kako in kdaj da naj se pa to delo, mandanje in skrajševanje pognankov, pravilno vrsi, o tem pisali bodemo se na spomlad, prej ko se bo iato vršiti pričelo. Kaj napačno se vrsi oziroma tudi popolnoma opušča se pa pri nas tudi gnojitev novih vinogradov, o katerem delu bomo pa pozneje enkrat objavili posebni članek, —1— Kako so letos na Dolenjskem obrodile tuje vpeljane vrste grozdja? Od kar se je pričelo po Dolenjskem z državno in deželno pomočjo širiti novo vinogradatvo, «iriti pričele 80 se tudi nove tuje vrste, večinoma nemške vrste grozdja. Opravičeno se je to zgodilo, kajti na Dolenjskem se ni šlo le zato, vinogradstvo ohraniti, ampak posebno tudi za to, da se vinski pridelek zboljša v svoji dobroti. Šlo se je zato, med stare dolenjske vrste grozdja, torej med lipovsno, belino, javor, Škilino, zeleniko, žametasto in blinsko ter tičensko Črnino, katere so vse le za jako obilni pridelek ustvarjene, ne pa tudi za prav dobri, še manj pa za fini, take vrste uvesti, katere bi mogle vinski pridelek v dobroti zboljšati, do večje vrednosti povzdigniti. In ta namen se je doseglo z vpeljavo tinih kvalitetnih vrst kakor : veltlinca, laškega rizlinga, belega biirgundca, ortliberja, traminea, španjola, silvanca, portugalke, črnega burgundca v zaželjeni meri. Kdor se spominja prejšnih dolenjskih namiznih vin običajne vr^te, reeiiin) po stari navadi prejšnjih čvičkov, in jih primerja z dandanašnjem »'inom, mora paČ resnici na ljubo pri poznati, da je razloček pač velik, da jako velik. Kako kisla in zravnu slabotna so bila skoraj brez izjeme prejšna vina, in kako prijetna kislikasta ter ravno za prav močna, so dandanašnja? — In kakstia vina narejena iz samih na novo vpeljanih vrst dobimo dandanašnji tu in tam? Kake rizlinge, bele burgiindce, veltlince, portugalke i. t. d. se toČi po naŠih iinejših gostilnah. Taka vina so dostikrat taka, da starokopitni dolenjski vinogradnik, kateri se drži se zmerom tudi v novih vinogradih le stare lipne beline, zelenike, žametaste črnine i. t. d., niti verjeti noče, da je tako vino res na Dolenjskem pridelano, da on utegne še celo trditi, da niti mogoče ni, da bi se taka vina na Dolenjskem pridelala. Žali Bog! da se taka tina kvalitetna vina od strani manj omikanih pivcev, in to osobito od strani starokopitnih vinogradnikov, še celo prištevajo nepristnim vinom. V njih pogreša mož, vajen prejsnim čvičkom prenliilo kislino, v njih najde obilo množino alkohola, katera stori, da ga ima en liter čez ia čez dovolj, med tem k() ga je prej tudi tri lahko vase spravil, in sodba je stiirjena, vino ni pristno, vino je zblodeno, fabricirano. No resnica je pa vendar, da zelo vse na Dolenjsko vpeljane tuje vrste grozdja, razven laškega rizlinga in veltlinca, v primeri k našim starim aortam, skromno rodijo, tako da jih amemo prištevati tako zvanim gosposkim vrstam. In ravno letos opazuje se sploh povsod po Dolenjskem, da so zelo vse vpeljane žlahtne vrste, izvzemsi laski rizling in osobito pa veltlinec, v primeri s starimi domačimi vrstami ; res kaj skromno, da recimo kar naravnost slabo obrodile. Ljudje, vinogradniki tarnajo, tožijo, da slisi se izjave, da takih vrst niti več zaplodvali ne bodo, ampak le prejšnih starili so bodo zopet poprijeli. Take izjave so pač prenagljene in ne-preraČunene, kajti vsak kdor se tako izjavlja, ne misli na posledice, ako bi se izjave tudi res izvedle. Tuje uvedene vrste razun laškega rizlinga in veltlinca same zase saditi, ter iz njih samih vino napravljati ; je res pri naših dolenjskih razmerah gospodarsko neopravičeno, nepriporočljivo. I^ake vrste dajejo na prostoru, na katerem bi se lahko 20 hektov prav dobrega namiznega vina pridelalo, komaj 10 liektov prav iinegv vina. No prvo proda se prav lahko po 44 do 48 vinarjev liter, naj se proda drugo recimo po 60 vinarjev vrže ono šele 600 kron namesto 800 do 960, in to pri jednakem strošku obdelovanja, veliko pa težjem trudu prodaje. Da bi se pa nove na Dolenjskem vpeljane vrste, zaradi letošnje nepovoljne rodovitosti, kar opustilo, ter jih v prihodnosti z samimi starimi na-domestvalo, to liog ne daj, ker to bilo bi smešno, da odločno neumno ravnanje. One so kar naravnost zabela našim navadnim namiznim vinam, zato ne zametujmo jih, ampak v pravi meri zaplodujmo jih se najprej osobito: vetlinc, rizling, portugalko, —1— Kolikor več krme — toliko več dohodka. Živinoreja je glavni steber dolenjskega kmetijstva. Odkar se vzdiguje cena živini, postajajo dohodki živinoreje zmeraj večji. Naši gospodarji uvidevajo to prav dobro in si prizadevajo izrejati bolj lepo in dragoceno živino. Nekaj so tudi že dosegli. Le poglejmo n, pr. na naše živinske aejmove in hitro se prepričamo, da je živina veliko lepši kakor je bila pred desetletji. Ali mnogo se da še doseči v tem pogledu ! Če hočemo naso živinorejo povzdigniti na slično stopinjo, kakor je po drugih krajih, po tem moramo povzdigniti pred vsem pridelek krme. To je glavni in najvažnejši pogoj ! Kolikor več krme bomo pridelovali, toliko lepše vspehe bomo dosegli pri živinoreji in toliko lepše dohodke bomo imeli pri svojem gospodarstvu. Kdor p» hoče več krme pridelati, ta mora svoje travnike in deteljieča tudi bolje gnojiti! V tem tiči jedro napredka. Nase kmetije niso velike, prostori z» pridelovanje detelje in drugih krmskili rastlin so omejeni, ali kar lahko storimo, je to, da travnike in de-teljiSoa bolje gnojimo. Po naših travnikih bi lahko pridelali dosti veĆ krme kakor je sedaj pridelamo, aH brez gnoja ne, in ravno tako je pri krmskih rastlinali, posebno pri detelji. Le poglejmo v druge kraje, n. pr. v Švico, koliko se tam s travnikov dobi! Zakaj? Zato, ker jih pridno gnoje. Pri nas nismo vajeni travnikov gnojiti, zato nam tudi tako pešajo. Namesto z dobrimi travami in deteljami so poraščeni s slabimi zelišči, mahom itd. Kfij ni škoda prostorov, ki bi lahko dajali bogate košnje, pa ležijo sami sebi prepuščeni? Pa tudi pri detelji hi se lahko dosegli še lepši vspehi in bogatejši pridclkit če bi skrbeli za potrebni gnoj. Zato pa ne držimo rok križem in ne pričakujmo vsega le od vremena ! Glavna stvar je, da vsa tista zemljišča dobro gnojimo, na ka-terili pridelujemo krmo. Razun domačih gnojil se pri" poročajo v ta namen tudi umetna gnojila, ki zlasti n» detelji več zaležejo in več koristijo kakor domaČi gnoj* Prav v pridni porabi umetnih gnujil nam je zazreti glavni pripomoček za zboljšanje krinske^^a pridelka in 8 tem vred tudi za povzdigo nasili dohodkov. —r— Nevarnosti jesenske paše. Jesenska paša je po naših krajih zelo važna. Posebno veliko nam koristi, èe je jesen dolga in lepa. V takili letih bí prihranimo veliko krme, ki smo jo pripravili za zimo, in veliko lažje izhajamo spomladi. jesensko pašo se pa tudi živina utrdi, okrepča. Kaj pa je boljega za živino kakor dobra pasa na avežem zraku, posebno pri nas, ko imamo povsod nizke in tesne hleve ? Jesenska pasa ima pa tudi svoje nevarne in slabe strani in na to liočem opozoriti danes nase gospodarje. Sleherni) leto se pripeti, da nam gre na jesenski pasi kako živin6e po zlu, ker se je preobjelo. Posebno nevarna je v tem pogledu pasa po mladi detelji. Paso po mladi detelji je zaraditega izkoriščati z vso previdnostjo, sicer smo sami krivi nesreč, ki se nam lahko pripete. Posebno moram svariti nase gospodarje pred jutranjo paso po rosni detelji in sploh pred pašo po mokri detelji, kajti mokra mlada detelja je silno nevarna za napenjanje. Tako imenovana strniscna detelja je pa zmeraj nevarna, tudi če ni mokra ali rosna. Zato se je pa take paše kolikor mogoče ogibati. Strniščna detelja je se najbolj porabna, kadar jo je že slana oparila in je vsled tega nekoliko ostarela. Pa se v tem slučaju naj se živina najprej drugje pase, predno se Žene na tako deteljo. Zjutraj, ko je rosa, se tudi priporoča, da predložimo živini nekaj suhe ali druge zelene krme v jasli, predno se žene na pašo, da ne pride s tešČim želodcem na mrzlo in rosno pašo. Dobro je tudi, da se živina v tem slučaju pred pašo napaja. Jesenska pasa je za molzne krave najbolj ugodna ob lepem in suhem vremenu. Ce nastopi mrzlo deževje, potem ni dobra za molzno goved. Izkušnje uče, da krave ob taki paši manj molzejo. Živali se na taki pasi sicer vtrjujejo, toda na Škodo mlečnosti, ki začne pri slabem Vremenu pojemati. —r— Važno vprašanje za rejo svinj. Krave s tretjim teletom dajejo največ mleka in tiajlepša teleta. To je znana stvar. Slično je tudi pri svinjah. Svinje s tretjim gnezdom dajejo največ praset in najboljša praseta. V tej starosti so namreč svinje popidnoma razvite in za pleme tiajbolj sposobne. To Vedo prav dobro izkušeni prasičerejci in zato puščajo avoje svinje po 2 do 4 leta za pleme in, če so svinje posebno rodovitne in posebno dobre dojivke, tudi dlje. Vse drugače pa ravnajo po krajih, kjer je reja plemenili svinj malo razvita in kjer se se le vpeljuje. Tam najdemo pogostoma, da se svinje večkrat že po prvem porodu opitajo in pokoljejo. To ravnanje se ne da odobravati, ker je za napredek reje naravnost škodljivo ! Pri taki reji ni mogoče priti do ugodnih vspehov in 'lo posebno lepih prašičev. Kajti s tem, da jemljemo pleme zmeraj le praseta iz prvega gnezda in da '"avnamo dosledno tako, da rabimo namreč mlade svinje po enkrat za pleme, s tem slabimo rejo od roda do 'oda. In če smo še tako neprevidni, da vodimo svinje prezgodaj po plemenu, recimo v starosti 7 ali 8 mesecev, kakor se to pri nas prav rado zgodi, potem ni nič Čudnega, če ostanejo živali majhne rasti in če se pokažejo razni nevspebi pri prašičih. Ne vodimo tedaj premladih svinj po plemenu in glejmo tudi na to, da pridržimo dobre svinje po več let za pleme in da jemljemo za pleme raje praseta iz poznejših gnezd. — Po prvi in drugi skotitvi naj se opitajo in zakoljejo tiste svinje, ki niso dosti prida, ki so premalo rodovitne in ki so sploh slabe dojivke. Posnemajmo v tem oziru tiste kraje, kjer je svinjereja razvita in ravnajmo tudi pri nas tako ! —r— Politični pregled. Državni zbor se je zopet začel ; Iirupa in nemira je bilo dosti, koristi pa malo. — Nasi poslanci se res trudijo storiti kaj za svoje volivee. Poslanec Pfeifer in tovariši so nujno predlagali, naj vlada dovoli primerno podporo pogorelcem iz vasi Desinec v črnomaljskem okraju ter posestnikom v Črnomaljskem, novomeškem in krskem okraju, katerim je toča vnovič meseca julija in avgusta napravila mnogo škode. — Posl. PovSe in tovariši so nujno predlagali državno podporo po toči poškodovanim posestnikom v sodnib okrajih Mokronog, Radeče in Trebnje. — Prav živahno pa je življenje v odseku za volivno preosnovo. Poslanci pridno delajo, da bi prišla predloga čimprej v zbornico. Eden poslancev je sprožil predlog, da se uvede plnralitetna volivna pravica, to je, da bi nekateri imeli pri volitvah več glasov ko drugi. N. pr. kmet, delavec samo enega, oni, ki je izvršil srednje sole ali ima gotovo svoto premoŽenja, pa po dva ali celo več Da bi bila to nesmisel, ko se bojuje boj za splošno in enako volivno pravico, je vendar umevno. In le neodkritosrčni, strankarsko samopridni poslanci se morejo ogrevati za kaj tacega. Tak je n. pr. poslanec dr. Tavčar, ki bi silno rad imel tako volivno pravico, tako da se je to celo drugim poslancem preveč smešno zdelo. Pa se drugače se je postavil ta ,,svobodoljubni slovenski rodoljub". V odseku je vpričo sovražnikov slovenskega ljudstva povdarjal, da slovenski župani niso zmožni izvrševati nalogo, kojo jim prisoja nov volivni red, češ, da so župani na Kranjskem bolj nevedni, bolj neumni, bolj nesposobni, nego župani drngod. Svzel je samo ljubljanskega župatja. Tudi je trdil, da mnogi župan pri nas niti brati in pisati ne zna. Izkratka, poniževal in mazal je po svojili močeh naše župane pred zbranimi zastopniki vseh narodov in vseli dežel. Razume se, da so se navzoči sovražiiiki našega naroda zadovoljno smejali. To je suho dejstvo. Recimo, da bi bil kdo naših poslancev zbleknil tako, ali bi mu bili nametali najlepših priimkov, kakor izdajalec itd.! Toda dr. Tavčarju njegovi pristai^i tudi t-ake budalosti in zlobuosti ne zamerijo. Okrcal ga je dr. Su-steršič, a pred slovenskim svetom nosi sramotni pečat Človeka, ki daje sovražnikom svojega naroda sam omije v roke. "^Po stori zaslepljena strast! Govorilo se je mnogo in pihalo te dni, da ju cesar bolan; pa ni nič hudega, le malo se je prehladi! ter se mora radi svoje visoke starosti pač varovati in ostati doma. Na Turškem se menda res pripravljajo na vojsko, ker je sultan ukazal mobilizirati solunski vojaški zbor, Grki 80 baje Turkom ponudili svojo pomoč v slučaju vojske z Bolgarijo, da bi se tako znosili za zadnje prepire in praske, ki ao bile med njimi in Bolgari. Na Ruskem se razmere niso obrnile na boljše, prej na slabše. Prekucubi so umorili generala Trepova, kateremu je bilo izročeno varstvo carja, carske družine in carskih palac. Španski pravosodni minister zahteva, da se kaznuje neki neustrašeni skof, ki je v svojem pastirskem listu povedal golo resnico o civilnem zakonu. —issttes«— LISTEK. Satan v človeški podobi. (Poilovenjeno,) V gosposki sobi vilri „Sirtnione" _sta sedela dva gospoda pri peći in se živahno razgov^rjala. Že je bil april, a zunaj je medlo kakor o sv. Neži, na polju je ležal sneg Čevelj in yišje na debelo, drevesa bližnjegu gozda pa so se sibila pod belo, mehko, mokio teio. Grorkuta, ki je prihajala iz peči pri odprtih vrateili, dela je obema jako dobrog pa so goreli v peči tudi taki panjnči, da je imel lizajoći in švigajoči plamen dosti posla, predno jih je spremenil v živo žareČo prasketajočo žrja-Tico. Eden teh gospodov je bil mlad in lep nio£. se zavit v popotni kožuh, prav kakor se je bil pripeljal iz glavnega mesta. Villa „Sirmione" je pripadala mali vasi, ki je bila skuiaj pol ure oddaljena od železniške postaje. Baron Viljem Dolinar — tako je bilo ime temu gospodu — je bil lastnik vile, in se je bil ravnokar pripeljal na saneh od postaje. V svoji vili je našel precej sUrejsega seseda, gospođa Avgusta pl Dovjana. Pismeno ga je bil povabil na kratek razgovor. Dovjan je pričakoval barona v stanovanju vrtoarjwvem, ki je bil ob enem nadzi>rnik okrog ležečega posestva. Ko se je pripeljal barun, šla ata v gorku zakurjeno gosposko sjbo, „Ni bilo težko uganiti," reče Djvjao, „čemu da pridete iz mesta sem vktjub tako slabemu vremenu. Úe pa menite, da boste tu izvedeli kaj več kakor ste izvedeli iz poslanega vam pisma, se jako motite, ljubi sused." „L« počasi, gospod Dovjan," reče baron in slači kožuh, „bomo žf> videli kako in kaj. Jaz bi se prepričal rad na lastne oči, kaj je na stvari. Pred vsem vas vprašam: ali nima gozdar nikogar na sumu, ki bi bil učtnil to zlodejstvo ?" „Ne, žal, ne! Enkrat v mraku je gozdar sicer videl neko senco med drevesi, ki je pa izginila, kakor hitro se je približal, in nič ni mogel razločiti, kdo bi bil." „Ali je pokončanih veliko drevesV" Jako mnogo, in sicer najlepše mlade jelke; zasekane so prav do mozga, tako da morajo poginiti," „Ali so divji lovci tod naokrog?" „Da, so, toda jaz ne uvidim, zakaj bi divji lovec kvaril drevesa, ki mu pogosto dobro služijo, kadar mora bežati. Tudi nima divji lovi-c časa za tako delo, preveč se mu mudi s plenom, da uide zasledujočim ga logarjem." „Imate popolnoma prav! Torej mora biti kdo drugi, ki poškoduje drevesa iz same hudobije." „Ne dvomim! Imam vam pa povedati še nekaj, kar se tiče vase vile. Zadaj na vrtu imate podzemsko jamo, katero ste imenovali Katulovo jamo —" „Seveda! Bil aem na prelepem otokn v Gardskem jezeru, na katerem so jame starorimskega pesnika Katula. In te so mi ostale v spominu tako moČno, da sem na svojem novem tukajžnjera posestvu dal napraviti Katulovo jamo." „To ste mi, goapiid baron, že enkrat pripovedovali. Torej ta Katnlova jama je znotraj — deloma — podrta . . ." „Ni mogoče! O tem mi vrtnar ni nič povedal." „Dejal je, da je to opazil šele danes zjutraj." „In Herkules, veliki pes, se ni zmenil za dotične ljudi?" „Tega bi tudi ne mogel umeti, ako ne bi bil rekel vrtnar, da je bil s psom v gozdu iskat, kdo da kvari drevesa; med tem Časom se je bržkone zgodilo." Baron Viljem nekaj časa pomišlja, potem prav živo pogleda svojega soseda in mu reže: „Gospod Dovjan ! Kakšen vtis napravi na vas moj vrtnar?" „Hm, posebnega ne opazim nič. Vsaj po zunanje je miren, resen mož nekoliko otožnega lica. Ljudje pravijo, da je socijalni demokrat ali da je vsaj bil. Pa to ni še dovolj povoda, da bi mislili o njem skbo." „Mi niti ne pade v glavo! Kecimo, da je res socijalni demokrat, zato menda še ni lopov, ie že ni lopov sam na sebi. Kaj menite?'' „Gotove sodbe o tem ne morem izreči. Vendar ga pa morate vi, gospod baron, poznati boljše nego jaz, ker ste ma zaupali tako odgovorno službo. Celo zimo je skoraj sam v vili. Le stara Liza je tu, ki je pa par mesecev sem že precej bo-lehna in večino časa preleii v postelji." „Filipa mi je priporočil eden mojih znancev, in zato seni ga vsprejel; natančneje ga nisem poznal. Pa kakšen vzrok naj bi imel, uganjati tako hudobijo? Ali morebiti kaj sumite?" „Prav čisto nič ne, res ne. Gospod baron, ako hočete Filipa osumiti, morate imeti bolj zadostnih vzrokov nego je sedanjo obnašanje vrtnarjevol" Že dobro, že dobro! Sem samo tako mislil. Dandanes mora biti človek pripravljen na vse. Vzemite le v roko kak časopis in brali boste morije, poboje, sleparije, goljufije brez konca in kraja in take, da hi se zdele človeku kratkomalo nemogoče. Ali ni res? Velikega dela človeštva se je lotila neka blaznost, neka strašna blaznost, da hočejo izpodkopati vse temelje državnega reda in sploh vse človeške družbe. Mnogo ljudtj je kar prepojenih s slepim sovraštvom in divjajo zoper vse obstoječe, ne da bi vedeli zakaj, čeaiu, kako. To so Ijnilje, ki ne morejo prenašati, da ima kdo drugi kaj, ki sovražijo vsacega, ki ima holjšo suknjo in katerokoli službo ter se more najesti do sitega. Verjemite mi, guspod 8o.sed, so Ijudte po svojem mišljenju hujši ko zverine. To je nekaka — dejal bi podzemska sodrga, ki preti vsaki in vsej nadzemski družbi. Od nje prihajajo nečuvena zlodejstva, da dobromislečemu Človeku kar zagomaze mravljinci po udih," „Anarhisti." „V gotovem pomenu pač; pa ne ravno zapisani privrženci anarhistiške stranke, ki ima neko — sicer jako pogubo-nosno — politično načelo in naziranje: vse razdrobiti. Ljudje, katere jaz menim, sledé nekemu satanskemu nagonu in delajo res iz same hudobije. Razumete?" „Razumem, zveri so v človeški podobi." „S tako zverino imamo opraviti ravno v našem slučaja, menim jaz." „Bržkone, morebiti je pa tudi kak norec," „Ne; tega bi bili že zasačili. Človek, ki tu uganja nvoja zlodejstva, pa je surov, hudoben, a tudi siluo zvijačen. Toda, prijatelj, dovolj je besedi), na delo!" „Pa kaj hočete storiti, gospod baron?" „Iskati, zasledovati, preiakavati in morebiti pridemo zlu-dejcu na sled. Grem najprvo k jami; greste z ineuoj?" „Prav rad." „Toiej dobro — pojdiva, pa kar precej !" (Dalje priliodojiS.) -*■ H I- - DomaČe vesti. (Listnica upra vniš t v a. ) Že večkrat smo na tem mestu sporočali, da se nova naročila na Dol. Novice po dopisnici ne izvršujejo. Vsakdo ve, da stane list za celo leto 2 K in za pol leta 1 K naprej poslano. (Zlato mašo) je obhajal mil. g. prnšt Franjo DovgaD v Metliki prav na tihem in skromno, ali vsaj tako je hotel obhajati jo. In še to, s čemur ga je iznenadila ljubezen zvesto ndanih mu src, mu je bilo preveč v njegovi ponižnosti. Dn» 20, m. m. se je zbralo 28 duhovnikov — večinoma bivŠi kaplani njegovi ~ v njegovi gostoljubni bili. Lb nekako prevarili so ga, da je imel ob polu 8. uri sv. mašo, med katero je domači zbor kaj lepo popeval. Duhovniki so ga potem pO" častili s prav primernim in lepim darilom. Dobil je tudi mnogo Ditidgo pianitnih in br/^ojavnili čestilk, sv. Oče pa ga je imenoval tajnim kamoiDikom. Tudi v nedeljo potem, 23. m. m., koj« bila v Metliki kanonicna vizttKcija in birma, se je 2bralo dukaj gospodov pri oYiedu, ki bo slavili gospod zlato-mtiMnika. VsEi i^lavnost je bilii sicer priprosta, brez svetnega iirupa in Huma, a zato tembolj ljubka in prisrčna. Vsi mnogoštevilni prijatelji in znanci daleč in blizu so se radovali f, njim ter mu Zeleh vsefi^a dobrega. Uslišal jih Bog, da živi ^belokranjski prelat" še mnoga, srečna leta! (Osebna vest,) Goap. dr, Frančišek Detel a, šolski svelnik in c. kr. ravnatelj višje gimnazije v Riidolfovem, je vpokojen na lastno prošnjo. Pri tej priliki nm je bil podeljen naslov vladnega svetnika. — Najbolj zagrizeni nasprotnik mora gospodu svetniku priznati pileg mnognobseine učenosti najnatančnejšo vestnost ter neumorno vse-stransko delavnost na flolskem pol H, bogato venčano z mnogoštevilnimi najlepšimi wspehi v korist zavoda in učeče se mladine, kateri je bil očetovsko dober in moder vzgojitelj. In temu dosledno mora vsakdo priznati, da so ga vladni krogi s tem imenovanjem krivično prezrli. Seveda, ko bi bil protiverskega mišljenja in neznačajne nedoslednosti, potem bi bil zadobil odlikovanje kolikor le mogoče visoko. Pri nas res prav nič več ne veljajo vrline in ampak le strankarstvo in osebne zveze pomagajo temu ali onemu višje. ])ulj časa! Mož, kdor mu klubuje in gre za svojimi vzori in dolžoostimi neustrašeno dalje! Ta osebna zavest gospoda svetnika in to odkrito priznanje vseli, ki ga imajo iast poznati, je zanj največje in najlepše svetno odlikovanje. Dal Bog, dft je uživa se dolgo! (Visok obisk.) General usmiljenih bratov, preč, g. P. Kasijan Gasser je obiskal bolnicri v Kandiji. Prišel je preko Zagreha-Brežič iz Ogrskega, koder je imel vizitacijo po tamošnjih samostanih. (Podeljena je župnija) Stari trg pri Poljanah č. g. IVanČišku Zupančiču, kuratn na Uatju. (Podeljena je župnija) v Mokronogu tamošnjemu lupnemii upravitelju Ć. g. Henriku Bukowitz. (Osebna vest.) Inženir g. L'ion Bloudek je imenovan aa višjega inženirja; stavbinski adjunkt g, Ivan Pacak je pa imenovan za inženirja za državno stavbinako službo na Kranjskem, (Umrla je) 15 m. m.učiteljica gdč. Hema Zajec, hčerka g. nadučitelja v Vel. Gabra pri Št. Vidu na Dolenjskem, Pokojna je službovala kratek Čas v Fdri pri Kostelu, v Gribljah na Belokranjskem in v Žuženherku, koder se jo je lotila bo-Uz^n, ki jo je spravila v cvetu let — 26 let ji je bilo — v grob. Tilia in blaga gospodična je uživala povs jd spoštovanje, Čemur je pričal njen pogreb. N. v. m. p, ! (Umrl je) v tít. Rupertu Anton Kos, star nad 80 let. Predno je umrl, je hodil se po sobi. (Zahvala.) Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Novem mestu izreka najsrčnejš.) zahvalo vsem cenjenim damam in gospodom, kateri so požrtvovalno sodelovali pri veselici v korist družbe sv. Cirila in Metoda na Milllerjevim vitu isek, bipatekarni izpiaek, izpifiek ii katastra, cenitveu« zapianike itd.i Rtoejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri apodaj ozuainenjeni lodiiiji, v isbi ât, f) med opravilaimi urami. Pravice, katere bi ne pripn.wnle dražbe, je oglasiti pri Bodniji najpozneje v dražbenem obrukn pred začetkom dražbe, ker bi se nicer ne mogle razveljavljati glede nepremiâoine same. O tiadaltaili dogodkih dražbeuegn postopanja se obvfHtij') osebe, ka* tete imaju se«kj oa iiepreinl<';ninali pravice nli bremena ali jib /.adobe v teka dražbenega pristopanja, tedaj samo z nabitkotii pri sodtijji, kadar niti ne stanujejo v okoiiSČa sp[idaj oznamenjeiie Budnije niti ne imenujejo te^ v eoduem kraju etauujoúefía pooblaščenca za vroube, C. kr, okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II. (310 dne 10. avgogta ]»06. Flfnnr KÍÍCCdI ^("sovec v Novem mestu, n illlL nuuuul Glflvni trg == Glavni trg • • • naznanja, da je zraven svoje veliko in bogato založene stare prodajalne še drugo novo prodajalno, s popolnoma novo zalogo blaga usaliB vrste. — (zgotovljene oblelte za mo^he in otrotte. -ms —- Prodaja se le dobro blago po najnižjih cenah. V mnogobrojni obisk se vljudno priporočuje si. občinstvu. {211-3-1) ŽENSKE LASE (934-24-E3) zmešane in rezane, kupujem na malo io Telik«, Vsaki nabiralce las naj se prepriča, da plačujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasuljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem naéinn. — V zalogfi imam najfinejša mila svetovnoznane tvrdke H. Kielhauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo lilijino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za oblek«» m iiiniigo priznano tekoćino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očlščuje prhut, SpoStoTaiijeni ee priporoinjera Ivan Svetec, brivec in viasuljar, Rjdollovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše). ^ajalne ' Zk spoznajo na tej podobi, v katerih se dobivajo edino pravi SINGER-jevi Šivalni stroji Singer Co. del. drulfba šivalnih strojev v Novem mestu, Glavni trg št. 88. Gostilna Ferlić, Gltivni trj<. iz Ljubljane, Špitálské ulice št 7. (131-0-7) SEÏDL , izvršujejo. Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure. 300 iitís-a-z) od 15 —64 cm debelih proda Alojzij Šali v Cesći vasi štev. 9. _ Vořrja traja v dni $ dm -iivrit^'P^'i'^^polov^^JÎ.Xii Z najnovejšimi leta 1905 in 05zgrđjenimi veliKenslými parnil^^: ft^niiadêyeastopnik, fn^CUníg, J^bljana J^locivorslte-uliceitv.28 ^Odhod it jjul^ane ïSîKi pont^il^.ta:^* o ■1 o £ 5 ® ř-t o E -Si. vila MEDVED Bîa e® kr« obrtnem mnzeju na Dnnaju in na obrtnem nčilisCn v Ljnbljani i/.praiani podpisani vljudno naznanjam preS. duhovščini in vsem stanovom, da izdelujem talarje, salonske, kolesarske in navadne obleke jako solidno po zmeini ceni. {i85.3-3i Na razpolago imam krasne vzoi ce tu in inozemskih tovarn po zmernih cenah. Z% snlidno delu se jamči. Priporoćevnje se v obilna naročila z vsem apoštuvanjein jos. Paulin, krojač v Kandiji na Karlovški cesti. Uovo mesto. Natančneje pri gosp. ANTON MEDVED-u v Novem mestu. Pravilno poučevanje italijanshega, froncoshega in nemšhega jeziho (tudi „Konversation") v hiši ali zunaj liiàe. (sotsi-i) Vec v hiši Ključavničarske ulice št 119 v Rudoifovem. obro ohranjen klavir se po jako nizki ceni proda pri (sos-H) Josipu Kaučič, organist in obimaki tajnik na Tuplicah. 178. dolenjske novice. Btev. 19 P « m Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki pSeveronemškega Lloyda'' IZ BREMENA NEW-YORK a cesarskimi brzoparniki : Kaiser Wilhelm il,, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo dni. f-t o M O Nataočen zanesljiv poduk in veljavne vnzne listke za parnike gori navedenega parobrodnega diuštva kakur tudi listke za vse proge ameriških i^.(:leznic dobite v Ljubljani edino-le pri Ëdvaii laviair-f^ç v Kolodvorskih uliciih St. 35. nasproti obceznane gostilne „Pri starem Tlšlerju", (33-24-16) Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtelc in soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. — Potniktjm, namenjenim v zapadne države, kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waschington, nudi naae društvo posebno ugodno izvanredno ceno fiez Galveston, Odhod na tej progi iz Bremena enkrat roesefino, — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele aveta. kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. FAFF v G smm SI % K IJub^ana, rotováki trg 9. so uajbolji za družinske potrebe, kakor: Šivanje, vezenje in krpar^je, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj idoči. (Kugellager!) Glavni zastopnik: Franc Tscliiiikel, — — Kočevje, v gradu. Prodaja smreeinega lesa v /elo /iiižiiTiih ccnali. Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu, Većja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-nlšíťu Ruperčvrh. % S K K iy8-S!4-2 Posebno znižane cene so za; hmelne late In špiravce. Posestvo, (183-3-3J obstoječe iz vei njiv, gozda, travnikov, vinograda in sadnega vrta je na prodaj. G-uspodarsko poslopje je v prav dobrem stanu. Cena približno 10.000 kron. Teč pové lastnik Tomaž Muhič, vas Gradeje pri Beli cerkvi, zadnja poeta Šmnrjeu, Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah. Ivan Pujmann, (H3-16-1Í) TÍiingTitdDik in trgovec |Vui1n|ftii D i itn ano-Istra). ïoviirua strojev in žeiez(»livarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-biralnlkov (trijerjev), slamoreznlc, reporeznic, koruznih rohkarjev, drobllnlh mlinov, parllnlh kotlov, grozdnih in sadnih mlinov In stiskalnic Itd. Posebna izdelava sesatk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobll, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obroČev. Popolne opreme opekarn, šamotnlh In tovarn za mavec, ijff- Zmerne cene. ugodni plačilni pogoji Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji, ^mm Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v LJubljani: JT, IS O XXI SI t i Č, Dunajska casta štev. 31. OdgoTonu nre'lmk Fr, Ssl, Watzl, bdajatelj in laloinik Urbin Horvil. Tisk J. Krijac. natl.