19. stov.
Novo mesto 1. oktobru UMMÎ.
XXIL lotnik.
DOLENJSKE NOVIC
Izhajajo 1. in 15. vdscfga metieca. Ona jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bobdo in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema arednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestu.
E
Preveč površnosti je v obdelovanju naših novili
vinogradov.
(Dalje in Jtoiiec.)
Neverjetno je, da bi ac našel dandanašnji, ko ae nkvarjamo že vendar toliko let z novim vinogradstvom, le ie kak vinogradnik, kateri bi ne vedel, zakaj da ne sme pri cepljenih trtah evropejaki lea priti pod Kemijo. Ker ae pa to vendarle godi, in pri malih po-sestnikili vinogradov niti redkokrat, hočemo povedati, h kiikťga vzroka da ne sme evropejaki le^ pod zemljo. Btvar je faka-le: Kakor hitro pride evropejski les pod Zemlji), ëe. tam ukoreniči. Na koreninah evropejskega lesa naselijo se pa iz ameriških korenin, na katerih se vedno več ali manj trtnili uši naliaja, uši na evropejske korenine. Na teli zabodejo svoje rilěke skozi lubad (kožo) v les in srkajo sok iz njega. Ta škoda, srkanje aoka iz korenin, pa ni poglavitna, katero provzroMjo trtne uši, ampak poglavitna škoda je ta, da valed ran jenja korenine pričnejo gniti ter da odgnijejo in z njimi vred tudi trta. U"o naj bi naši vinogradniki vendar vedno v apominu obdržali, in naj bi torej nikoli nikake cepljene trte tako grubali ali pa tudi sadili, da bi prišel evropejski lea pod zemljo. Nadaljujmo aedaj e povrsno-atinii v obdelovanju našili Dovili vinogradov.
Kadar so trte obrezane, se jih nakýli. Tudi to delo 8e ne opravlja povsod popolnoma tako, kakor bi se moralo. Kole, težke. Velike zatika ae namreč le z rokami oziroma s tem, ^a ac jil) z rokami večkrat navpik v zrak dvigne ttr potem a silo v zemljo porine, tako da nastanejo ^ tej luknje, v katerih koli potem atoje. Da je zenilja globoko prekopana ''1 dovolj vlažna, torej ne přesnila in valed tega trda, je taka kclitev še dobra.	Pmluba it. i.
I^nkor hitro je pa le plitvo okopan vinograd, in tako je pri nas v večini slučajev, in je vrlin tega
se zemlja suha, trda; potem je taka kolitev navadno le malo vredna, ker tako zatakneao kolje poznejše kaj rad veter prevrže, in dela postavljanja takili prevrženih kolov s trto vred ni ne konca ne kraja, l^abke, klane, prilično kratke jelove kole zatika se pa kar s težo života v zemljo. Kna kakor druga kolitev ima, kakor rečeno, to posledico, da veter kolje, ko ae trtno mladje okolo njih priveže, kaj rad s trto vred na tla vrže, pa tudi počasi gre izpod rok, že celo pri zanikrnih delavcih. Zakaj bi se ne posluževali za kolitev takih železnih svedrov, kakoršnega kaže podoba št. 1. S takim svedrom je luknja kaj hitro v zemljo narejena, in naj bode tudi auha, trda, in kol atoji v tako napravljenih luknjah tako trdno, da ga zamore veter prej odlomiti že celo ako je trhlen, nikoli pa ne prevreči. Tak sveder stane le par grošev, in izplača se gotovo ne v enem letu, ampak v enem tednu. Zakaj bi si torej vsak posestnik vinograda par takili svedrov ne omislil ter z njih pomočjo kolil? Naročite si jib v zimskem času, da jih bodete spomladi v roke vzeli. Kar ae tiCe vežnje trt na postavljeno kolje, se ne pazi Čestokrat kar prav nič, kako da se trte k temu poveže. Vidi ae laliko napnence neredkokrat kar navpik vezati, ali pa tako, da je zgornji konec napnenca sicer poševno vezan, toda ne navzdol proti dolini, ampak navzgor proti vrhu hriba. Navpična vežnja napnencev je le pri vež nji takozvanih prerezavk umestna, sicer pa nikoli. Uavno tako je napačno, napnence sicer pošev, pa namesto navzdol, vkreber vezati. Z obojno tako vežnjo sili se raščo v zgornji konec nap-nenca, zatira se jo pa na palcu iii v zdolnjem delu napnenca, kjer se jo ravno potrebuje za pridobitev čvrstega lesa za režnjo prihodnjega leta, Napnence veže naj se torej vedno navzdol, in le ako bi bila nevarnost, da »e pri tej vežnji kateri poškoduje, odlomi, izjemoma gor. Največja površnost se pa naliaja v naših novili vinogradili marsikje v izvrševanju poletne režnje, v izvrševanju takozvanega mandanja in «krajšavanja pugnankov. V kolikih vinogradih se ne pu»ti kar vse pognanke, kolikor jih na trti zraste, v mini, čisto nié odstranjene ali pa skrajšane naprej rawti ? V kolikih se k večjemu po deblih nastale pognanke (»manda, ali kakor pravimo po domače, podobcre. Tako površno delo slabi trto, ker se na nji razun grozdja takarekoč ttidi kurjavo prideluje. Tako površno delo pa še posebno zorenje grozdja ovira, gnijenje istega pa v količkaj deževnem vremenu jako jako pospešuje.
Pravilnemu izvrševanju mandanja in skrajševanja pognankov se je treba privaditi, ne pomaga nič, kajti
sicer bo kaj kmalo ob vinograde, in grozdje gnilo bo še bolj kakor nam že tako prerado gnije, to vsled skorej vsakoletnega, kaj neugodnega vremena ob Čaeu zorenja, torej ob trgatvi. Kako in kdaj da naj se pa to delo, mandanje in skrajševanje pognankov, pravilno vrsi, o tem pisali bodemo se na spomlad, prej ko se bo iato vršiti pričelo. Kaj napačno se vrsi oziroma tudi popolnoma opušča se pa pri nas tudi gnojitev novih vinogradov, o katerem delu bomo pa pozneje enkrat objavili posebni članek,	—1—
Kako so letos na Dolenjskem obrodile tuje vpeljane vrste grozdja?
Od kar se je pričelo po Dolenjskem z državno in deželno pomočjo širiti novo vinogradatvo, «iriti pričele 80 se tudi nove tuje vrste, večinoma nemške vrste grozdja. Opravičeno se je to zgodilo, kajti na Dolenjskem se ni šlo le zato, vinogradstvo ohraniti, ampak posebno tudi za to, da se vinski pridelek zboljša v svoji dobroti. Šlo se je zato, med stare dolenjske vrste grozdja, torej med lipovsno, belino, javor, Škilino, zeleniko, žametasto in blinsko ter tičensko Črnino, katere so vse le za jako obilni pridelek ustvarjene, ne pa tudi za prav dobri, še manj pa za fini, take vrste uvesti, katere bi mogle vinski pridelek v dobroti zboljšati, do večje vrednosti povzdigniti. In ta namen se je doseglo z vpeljavo tinih kvalitetnih vrst kakor : veltlinca, laškega rizlinga, belega biirgundca, ortliberja, traminea, španjola, silvanca, portugalke, črnega burgundca v zaželjeni meri.
Kdor se spominja prejšnih dolenjskih namiznih vin običajne vr^te, reeiiin) po stari navadi prejšnjih čvičkov, in jih primerja z dandanašnjem »'inom, mora paČ resnici na ljubo pri poznati, da je razloček pač velik, da jako velik. Kako kisla in zravnu slabotna so bila skoraj brez izjeme prejšna vina, in kako prijetna kislikasta ter ravno za prav močna, so dandanašnja? — In kakstia vina narejena iz samih na novo vpeljanih vrst dobimo dandanašnji tu in tam? Kake rizlinge, bele burgiindce, veltlince, portugalke i. t. d. se toČi po naŠih iinejših gostilnah. Taka vina so dostikrat taka, da starokopitni dolenjski vinogradnik, kateri se drži se zmerom tudi v novih vinogradih le stare lipne beline, zelenike, žametaste črnine i. t. d., niti verjeti noče, da je tako vino res na Dolenjskem pridelano, da on utegne še celo trditi, da niti mogoče ni, da bi se taka vina na Dolenjskem pridelala. Žali Bog! da se taka tina kvalitetna vina od strani manj omikanih pivcev, in to osobito od strani starokopitnih vinogradnikov, še celo prištevajo nepristnim vinom. V njih pogreša mož, vajen prejsnim čvičkom prenliilo kislino, v njih najde obilo množino alkohola, katera stori, da ga ima en liter čez ia čez dovolj, med tem k() ga je prej tudi tri lahko vase spravil, in sodba je stiirjena, vino ni pristno, vino je zblodeno, fabricirano. No resnica je pa vendar, da zelo vse na Dolenjsko vpeljane tuje vrste grozdja, razven laškega rizlinga in veltlinca, v primeri k našim starim aortam, skromno rodijo, tako da jih amemo prištevati tako zvanim gosposkim vrstam. In ravno letos opazuje se sploh povsod po Dolenjskem, da so zelo vse vpeljane žlahtne vrste, izvzemsi laski rizling in osobito pa veltlinec, v primeri s starimi domačimi vrstami ; res kaj skromno, da recimo kar naravnost slabo obrodile. Ljudje, vinogradniki
tarnajo, tožijo, da slisi se izjave, da takih vrst niti več zaplodvali ne bodo, ampak le prejšnih starili so bodo zopet poprijeli. Take izjave so pač prenagljene in ne-preraČunene, kajti vsak kdor se tako izjavlja, ne misli na posledice, ako bi se izjave tudi res izvedle. Tuje uvedene vrste razun laškega rizlinga in veltlinca same zase saditi, ter iz njih samih vino napravljati ; je res pri naših dolenjskih razmerah gospodarsko neopravičeno, nepriporočljivo. I^ake vrste dajejo na prostoru, na katerem bi se lahko 20 hektov prav dobrega namiznega vina pridelalo, komaj 10 liektov prav iinegv vina. No prvo proda se prav lahko po 44 do 48 vinarjev liter, naj se proda drugo recimo po 60 vinarjev vrže ono šele 600 kron namesto 800 do 960, in to pri jednakem strošku obdelovanja, veliko pa težjem trudu prodaje. Da bi se pa nove na Dolenjskem vpeljane vrste, zaradi letošnje nepovoljne rodovitosti, kar opustilo, ter jih v prihodnosti z samimi starimi na-domestvalo, to liog ne daj, ker to bilo bi smešno, da odločno neumno ravnanje. One so kar naravnost zabela našim navadnim namiznim vinam, zato ne zametujmo jih, ampak v pravi meri zaplodujmo jih se najprej osobito: vetlinc, rizling, portugalko,	—1—
Kolikor več krme — toliko več dohodka.
Živinoreja je glavni steber dolenjskega kmetijstva. Odkar se vzdiguje cena živini, postajajo dohodki živinoreje zmeraj večji. Naši gospodarji uvidevajo to prav dobro in si prizadevajo izrejati bolj lepo in dragoceno živino. Nekaj so tudi že dosegli. Le poglejmo n, pr. na naše živinske aejmove in hitro se prepričamo, da je živina veliko lepši kakor je bila pred desetletji. Ali mnogo se da še doseči v tem pogledu ! Če hočemo naso živinorejo povzdigniti na slično stopinjo, kakor je po drugih krajih, po tem moramo povzdigniti pred vsem pridelek krme. To je glavni in najvažnejši pogoj ! Kolikor več krme bomo pridelovali, toliko lepše vspehe bomo dosegli pri živinoreji in toliko lepše dohodke bomo imeli pri svojem gospodarstvu. Kdor p» hoče več krme pridelati, ta mora svoje travnike in deteljieča tudi bolje gnojiti! V tem tiči jedro napredka. Nase kmetije niso velike, prostori z» pridelovanje detelje in drugih krmskili rastlin so omejeni, ali kar lahko storimo, je to, da travnike in de-teljiSoa bolje gnojimo.
Po naših travnikih bi lahko pridelali dosti veĆ krme kakor je sedaj pridelamo, aH brez gnoja ne, in ravno tako je pri krmskih rastlinali, posebno pri detelji. Le poglejmo v druge kraje, n. pr. v Švico, koliko se tam s travnikov dobi! Zakaj? Zato, ker jih pridno gnoje. Pri nas nismo vajeni travnikov gnojiti, zato nam tudi tako pešajo. Namesto z dobrimi travami in deteljami so poraščeni s slabimi zelišči, mahom itd. Kfij ni škoda prostorov, ki bi lahko dajali bogate košnje, pa ležijo sami sebi prepuščeni? Pa tudi pri detelji hi se lahko dosegli še lepši vspehi in bogatejši pridclkit če bi skrbeli za potrebni gnoj. Zato pa ne držimo rok križem in ne pričakujmo vsega le od vremena ! Glavna stvar je, da vsa tista zemljišča dobro gnojimo, na ka-terili pridelujemo krmo. Razun domačih gnojil se pri" poročajo v ta namen tudi umetna gnojila, ki zlasti n» detelji več zaležejo in več koristijo kakor domaČi gnoj*
Prav v pridni porabi umetnih gnujil nam je zazreti glavni pripomoček za zboljšanje krinske^^a pridelka in 8 tem vred tudi za povzdigo nasili dohodkov. —r—
Nevarnosti jesenske paše.
Jesenska paša je po naših krajih zelo važna. Posebno veliko nam koristi, èe je jesen dolga in lepa. V takili letih bí prihranimo veliko krme, ki smo jo pripravili za zimo, in veliko lažje izhajamo spomladi.
jesensko pašo se pa tudi živina utrdi, okrepča. Kaj pa je boljega za živino kakor dobra pasa na avežem zraku, posebno pri nas, ko imamo povsod nizke in tesne hleve ? Jesenska pasa ima pa tudi svoje nevarne in slabe strani in na to liočem opozoriti danes nase gospodarje. Sleherni) leto se pripeti, da nam gre na jesenski pasi kako živin6e po zlu, ker se je preobjelo. Posebno nevarna je v tem pogledu pasa po mladi detelji. Paso po mladi detelji je zaraditega izkoriščati z vso previdnostjo, sicer smo sami krivi nesreč, ki se nam lahko pripete. Posebno moram svariti nase gospodarje pred jutranjo paso po rosni detelji in sploh pred pašo po mokri detelji, kajti mokra mlada detelja je silno nevarna za napenjanje. Tako imenovana strniscna detelja je pa zmeraj nevarna, tudi če ni mokra ali rosna. Zato se je pa take paše kolikor mogoče ogibati. Strniščna detelja je se najbolj porabna, kadar jo je že slana oparila in je vsled tega nekoliko ostarela. Pa se v tem slučaju naj se živina najprej drugje pase, predno se Žene na tako deteljo.
Zjutraj, ko je rosa, se tudi priporoča, da predložimo živini nekaj suhe ali druge zelene krme v jasli, predno se žene na pašo, da ne pride s tešČim želodcem na mrzlo in rosno pašo. Dobro je tudi, da se živina v tem slučaju pred pašo napaja.
Jesenska pasa je za molzne krave najbolj ugodna ob lepem in suhem vremenu. Ce nastopi mrzlo deževje, potem ni dobra za molzno goved. Izkušnje uče, da krave ob taki paši manj molzejo. Živali se na taki pasi sicer vtrjujejo, toda na Škodo mlečnosti, ki začne pri slabem Vremenu pojemati.	—r—
Važno vprašanje za rejo svinj.
Krave s tretjim teletom dajejo največ mleka in tiajlepša teleta. To je znana stvar. Slično je tudi pri svinjah. Svinje s tretjim gnezdom dajejo največ praset in najboljša praseta. V tej starosti so namreč svinje popidnoma razvite in za pleme tiajbolj sposobne. To Vedo prav dobro izkušeni prasičerejci in zato puščajo avoje svinje po 2 do 4 leta za pleme in, če so svinje posebno rodovitne in posebno dobre dojivke, tudi dlje. Vse drugače pa ravnajo po krajih, kjer je reja plemenili svinj malo razvita in kjer se se le vpeljuje. Tam najdemo pogostoma, da se svinje večkrat že po prvem porodu opitajo in pokoljejo. To ravnanje se ne da odobravati, ker je za napredek reje naravnost škodljivo ! Pri taki reji ni mogoče priti do ugodnih vspehov in 'lo posebno lepih prašičev. Kajti s tem, da jemljemo pleme zmeraj le praseta iz prvega gnezda in da '"avnamo dosledno tako, da rabimo namreč mlade svinje po enkrat za pleme, s tem slabimo rejo od roda do 'oda. In če smo še tako neprevidni, da vodimo svinje
prezgodaj po plemenu, recimo v starosti 7 ali 8 mesecev, kakor se to pri nas prav rado zgodi, potem ni nič Čudnega, če ostanejo živali majhne rasti in če se pokažejo razni nevspebi pri prašičih. Ne vodimo tedaj premladih svinj po plemenu in glejmo tudi na to, da pridržimo dobre svinje po več let za pleme in da jemljemo za pleme raje praseta iz poznejših gnezd. — Po prvi in drugi skotitvi naj se opitajo in zakoljejo tiste svinje, ki niso dosti prida, ki so premalo rodovitne in ki so sploh slabe dojivke. Posnemajmo v tem oziru tiste kraje, kjer je svinjereja razvita in ravnajmo tudi pri nas tako !	—r—
Politični pregled.
Državni zbor se je zopet začel ; Iirupa in nemira je bilo dosti, koristi pa malo. — Nasi poslanci se res trudijo storiti kaj za svoje volivee. Poslanec Pfeifer in tovariši so nujno predlagali, naj vlada dovoli primerno podporo pogorelcem iz vasi Desinec v črnomaljskem okraju ter posestnikom v Črnomaljskem, novomeškem in krskem okraju, katerim je toča vnovič meseca julija in avgusta napravila mnogo škode. — Posl. PovSe in tovariši so nujno predlagali državno podporo po toči poškodovanim posestnikom v sodnib okrajih Mokronog, Radeče in Trebnje. — Prav živahno pa je življenje v odseku za volivno preosnovo. Poslanci pridno delajo, da bi prišla predloga čimprej v zbornico. Eden poslancev je sprožil predlog, da se uvede plnralitetna volivna pravica, to je, da bi nekateri imeli pri volitvah več glasov ko drugi. N. pr. kmet, delavec samo enega, oni, ki je izvršil srednje sole ali ima gotovo svoto premoŽenja, pa po dva ali celo več Da bi bila to nesmisel, ko se bojuje boj za splošno in enako volivno pravico, je vendar umevno. In le neodkritosrčni, strankarsko samopridni poslanci se morejo ogrevati za kaj tacega. Tak je n. pr. poslanec dr. Tavčar, ki bi silno rad imel tako volivno pravico, tako da se je to celo drugim poslancem preveč smešno zdelo. Pa se drugače se je postavil ta ,,svobodoljubni slovenski rodoljub". V odseku je vpričo sovražnikov slovenskega ljudstva povdarjal, da slovenski župani niso zmožni izvrševati nalogo, kojo jim prisoja nov volivni red, češ, da so župani na Kranjskem bolj nevedni, bolj neumni, bolj nesposobni, nego župani drngod. Svzel je samo ljubljanskega župatja. Tudi je trdil, da mnogi župan pri nas niti brati in pisati ne zna. Izkratka, poniževal in mazal je po svojili močeh naše župane pred zbranimi zastopniki vseh narodov in vseli dežel. Razume se, da so se navzoči sovražiiiki našega naroda zadovoljno smejali. To je suho dejstvo. Recimo, da bi bil kdo naših poslancev zbleknil tako, ali bi mu bili nametali najlepših priimkov, kakor izdajalec itd.! Toda dr. Tavčarju njegovi pristai^i tudi t-ake budalosti in zlobuosti ne zamerijo. Okrcal ga je dr. Su-steršič, a pred slovenskim svetom nosi sramotni pečat Človeka, ki daje sovražnikom svojega naroda sam omije v roke. "^Po stori zaslepljena strast!
Govorilo se je mnogo in pihalo te dni, da ju cesar bolan; pa ni nič hudega, le malo se je prehladi! ter se mora radi svoje visoke starosti pač varovati in ostati doma.
Na Turškem se menda res pripravljajo na vojsko, ker je sultan ukazal mobilizirati solunski vojaški zbor, Grki 80 baje Turkom ponudili svojo pomoč v slučaju vojske z Bolgarijo, da bi se tako znosili za zadnje prepire in praske, ki ao bile med njimi in Bolgari.
Na Ruskem se razmere niso obrnile na boljše, prej na slabše. Prekucubi so umorili generala Trepova, kateremu je bilo izročeno varstvo carja, carske družine in carskih palac.
Španski pravosodni minister zahteva, da se kaznuje neki neustrašeni skof, ki je v svojem pastirskem listu povedal golo resnico o civilnem zakonu.
—issttes«—
LISTEK.
Satan v človeški podobi.
(Poilovenjeno,)
V gosposki sobi vilri „Sirtnione" _sta sedela dva gospoda pri peći in se živahno razgov^rjala. Že je bil april, a zunaj je medlo kakor o sv. Neži, na polju je ležal sneg Čevelj in yišje na debelo, drevesa bližnjegu gozda pa so se sibila pod belo, mehko, mokio teio. Grorkuta, ki je prihajala iz peči pri odprtih vrateili, dela je obema jako dobrog pa so goreli v peči tudi taki panjnči, da je imel lizajoći in švigajoči plamen dosti posla, predno jih je spremenil v živo žareČo prasketajočo žrja-Tico. Eden teh gospodov je bil mlad in lep nio£. se zavit v popotni kožuh, prav kakor se je bil pripeljal iz glavnega mesta. Villa „Sirmione" je pripadala mali vasi, ki je bila skuiaj pol ure oddaljena od železniške postaje. Baron Viljem Dolinar — tako je bilo ime temu gospodu — je bil lastnik vile, in se je bil ravnokar pripeljal na saneh od postaje. V svoji vili je našel precej sUrejsega seseda, gospođa Avgusta pl Dovjana. Pismeno ga je bil povabil na kratek razgovor. Dovjan je pričakoval barona v stanovanju vrtoarjwvem, ki je bil ob enem nadzi>rnik okrog ležečega posestva. Ko se je pripeljal barun, šla ata v gorku zakurjeno gosposko sjbo,
„Ni bilo težko uganiti," reče Djvjao, „čemu da pridete iz mesta sem vktjub tako slabemu vremenu. Úe pa menite, da boste tu izvedeli kaj več kakor ste izvedeli iz poslanega vam pisma, se jako motite, ljubi sused."
„L« počasi, gospod Dovjan," reče baron in slači kožuh, „bomo žf> videli kako in kaj. Jaz bi se prepričal rad na lastne oči, kaj je na stvari. Pred vsem vas vprašam: ali nima gozdar nikogar na sumu, ki bi bil učtnil to zlodejstvo ?"
„Ne, žal, ne! Enkrat v mraku je gozdar sicer videl neko senco med drevesi, ki je pa izginila, kakor hitro se je približal, in nič ni mogel razločiti, kdo bi bil."
„Ali je pokončanih veliko drevesV"
Jako mnogo, in sicer najlepše mlade jelke; zasekane so prav do mozga, tako da morajo poginiti,"
„Ali so divji lovci tod naokrog?"
„Da, so, toda jaz ne uvidim, zakaj bi divji lovec kvaril drevesa, ki mu pogosto dobro služijo, kadar mora bežati. Tudi nima divji lovi-c časa za tako delo, preveč se mu mudi s plenom, da uide zasledujočim ga logarjem."
„Imate popolnoma prav! Torej mora biti kdo drugi, ki poškoduje drevesa iz same hudobije."
„Ne dvomim! Imam vam pa povedati še nekaj, kar se tiče vase vile. Zadaj na vrtu imate podzemsko jamo, katero ste imenovali Katulovo jamo —"
„Seveda! Bil aem na prelepem otokn v Gardskem jezeru, na katerem so jame starorimskega pesnika Katula. In te so mi ostale v spominu tako moČno, da sem na svojem novem tukajžnjera posestvu dal napraviti Katulovo jamo."
„To ste mi, goapiid baron, že enkrat pripovedovali. Torej ta Katnlova jama je znotraj — deloma — podrta . . ."
„Ni mogoče! O tem mi vrtnar ni nič povedal."
„Dejal je, da je to opazil šele danes zjutraj."
„In Herkules, veliki pes, se ni zmenil za dotične ljudi?"
„Tega bi tudi ne mogel umeti, ako ne bi bil rekel vrtnar, da je bil s psom v gozdu iskat, kdo da kvari drevesa; med tem Časom se je bržkone zgodilo."
Baron Viljem nekaj časa pomišlja, potem prav živo pogleda svojega soseda in mu reže:
„Gospod Dovjan ! Kakšen vtis napravi na vas moj vrtnar?"
„Hm, posebnega ne opazim nič. Vsaj po zunanje je miren, resen mož nekoliko otožnega lica. Ljudje pravijo, da je socijalni demokrat ali da je vsaj bil. Pa to ni še dovolj povoda, da bi mislili o njem skbo."
„Mi niti ne pade v glavo! Kecimo, da je res socijalni demokrat, zato menda še ni lopov, ie že ni lopov sam na sebi. Kaj menite?''
„Gotove sodbe o tem ne morem izreči. Vendar ga pa morate vi, gospod baron, poznati boljše nego jaz, ker ste ma zaupali tako odgovorno službo. Celo zimo je skoraj sam v vili. Le stara Liza je tu, ki je pa par mesecev sem že precej bo-lehna in večino časa preleii v postelji."
„Filipa mi je priporočil eden mojih znancev, in zato seni ga vsprejel; natančneje ga nisem poznal. Pa kakšen vzrok naj bi imel, uganjati tako hudobijo? Ali morebiti kaj sumite?"
„Prav čisto nič ne, res ne. Gospod baron, ako hočete Filipa osumiti, morate imeti bolj zadostnih vzrokov nego je sedanjo obnašanje vrtnarjevol"
Že dobro, že dobro! Sem samo tako mislil. Dandanes mora biti človek pripravljen na vse. Vzemite le v roko kak časopis in brali boste morije, poboje, sleparije, goljufije brez konca in kraja in take, da hi se zdele človeku kratkomalo nemogoče. Ali ni res? Velikega dela človeštva se je lotila neka blaznost, neka strašna blaznost, da hočejo izpodkopati vse temelje državnega reda in sploh vse človeške družbe. Mnogo ljudtj je kar prepojenih s slepim sovraštvom in divjajo zoper vse obstoječe, ne da bi vedeli zakaj, čeaiu, kako. To so Ijnilje, ki ne morejo prenašati, da ima kdo drugi kaj, ki sovražijo vsacega, ki ima holjšo suknjo in katerokoli službo ter se more najesti do sitega. Verjemite mi, guspod 8o.sed, so Ijudte po svojem mišljenju hujši ko zverine. To je nekaka — dejal bi podzemska sodrga, ki preti vsaki in vsej nadzemski družbi. Od nje prihajajo nečuvena zlodejstva, da dobromislečemu Človeku kar zagomaze mravljinci po udih,"
„Anarhisti."
„V gotovem pomenu pač; pa ne ravno zapisani privrženci anarhistiške stranke, ki ima neko — sicer jako pogubo-nosno — politično načelo in naziranje: vse razdrobiti. Ljudje, katere jaz menim, sledé nekemu satanskemu nagonu in delajo res iz same hudobije. Razumete?"
„Razumem, zveri so v človeški podobi."
„S tako zverino imamo opraviti ravno v našem slučaja, menim jaz."
„Bržkone, morebiti je pa tudi kak norec,"
„Ne; tega bi bili že zasačili. Človek, ki tu uganja nvoja zlodejstva, pa je surov, hudoben, a tudi siluo zvijačen. Toda, prijatelj, dovolj je besedi), na delo!"
„Pa kaj hočete storiti, gospod baron?"
„Iskati, zasledovati, preiakavati in morebiti pridemo zlu-dejcu na sled. Grem najprvo k jami; greste z ineuoj?"
„Prav rad."
„Toiej dobro — pojdiva, pa kar precej !"
(Dalje priliodojiS.)
-*■ H I- -
DomaČe vesti.
(Listnica upra vniš t v a. ) Že večkrat smo na tem mestu sporočali, da se nova naročila na Dol. Novice po dopisnici ne izvršujejo. Vsakdo ve, da stane list za celo leto 2 K in za pol leta 1 K naprej poslano.
(Zlato mašo) je obhajal mil. g. prnšt Franjo DovgaD v Metliki prav na tihem in skromno, ali vsaj tako je hotel obhajati jo. In še to, s čemur ga je iznenadila ljubezen zvesto ndanih mu src, mu je bilo preveč v njegovi ponižnosti. Dn» 20, m. m. se je zbralo 28 duhovnikov — večinoma bivŠi kaplani njegovi ~ v njegovi gostoljubni bili. Lb nekako prevarili so ga, da je imel ob polu 8. uri sv. mašo, med katero je domači zbor kaj lepo popeval. Duhovniki so ga potem pO" častili s prav primernim in lepim darilom. Dobil je tudi mnogo
Ditidgo pianitnih in br/^ojavnili čestilk, sv. Oče pa ga je imenoval tajnim kamoiDikom. Tudi v nedeljo potem, 23. m. m., koj« bila v Metliki kanonicna vizttKcija in birma, se je 2bralo dukaj gospodov pri oYiedu, ki bo slavili gospod zlato-mtiMnika. VsEi i^lavnost je bilii sicer priprosta, brez svetnega iirupa in Huma, a zato tembolj ljubka in prisrčna. Vsi mnogoštevilni prijatelji in znanci daleč in blizu so se radovali f, njim ter mu Zeleh vsefi^a dobrega. Uslišal jih Bog, da živi ^belokranjski prelat" še mnoga, srečna leta!
(Osebna vest,) Goap. dr, Frančišek Detel a, šolski svelnik in c. kr. ravnatelj višje gimnazije v Riidolfovem, je vpokojen na lastno prošnjo. Pri tej priliki nm je bil podeljen naslov vladnega svetnika. — Najbolj zagrizeni nasprotnik mora gospodu svetniku priznati pileg mnognobseine učenosti najnatančnejšo vestnost ter neumorno vse-stransko delavnost na flolskem pol H, bogato venčano z mnogoštevilnimi najlepšimi wspehi v korist zavoda in učeče se mladine, kateri je bil očetovsko dober in moder vzgojitelj. In temu dosledno mora vsakdo priznati, da so ga vladni krogi s tem imenovanjem krivično prezrli. Seveda, ko bi bil protiverskega mišljenja in neznačajne nedoslednosti, potem bi bil zadobil odlikovanje kolikor le mogoče visoko. Pri nas res prav nič več ne veljajo vrline in
ampak le strankarstvo in osebne zveze pomagajo temu ali onemu višje. ])ulj časa! Mož, kdor mu klubuje in gre za svojimi vzori in dolžoostimi neustrašeno dalje! Ta osebna zavest gospoda svetnika in to odkrito priznanje vseli, ki ga imajo iast poznati, je zanj največje in najlepše svetno odlikovanje. Dal Bog, dft je uživa se dolgo!
(Visok obisk.) General usmiljenih bratov, preč, g. P. Kasijan Gasser je obiskal bolnicri v Kandiji. Prišel je preko Zagreha-Brežič iz Ogrskega, koder je imel vizitacijo po tamošnjih samostanih.
(Podeljena je župnija) Stari trg pri Poljanah č. g. IVanČišku Zupančiču, kuratn na Uatju.
(Podeljena je župnija) v Mokronogu tamošnjemu lupnemii upravitelju Ć. g. Henriku Bukowitz.
(Osebna vest.) Inženir g. L'ion Bloudek je imenovan aa višjega inženirja; stavbinski adjunkt g, Ivan Pacak je pa imenovan za inženirja za državno stavbinako službo na Kranjskem,
(Umrla je) 15 m. m.učiteljica gdč. Hema Zajec, hčerka g. nadučitelja v Vel. Gabra pri Št. Vidu na Dolenjskem, Pokojna je službovala kratek Čas v Fdri pri Kostelu, v Gribljah na Belokranjskem in v Žuženherku, koder se jo je lotila bo-Uz^n, ki jo je spravila v cvetu let — 26 let ji je bilo — v grob. Tilia in blaga gospodična je uživala povs jd spoštovanje, Čemur je pričal njen pogreb. N. v. m. p, !
(Umrl je) v tít. Rupertu Anton Kos, star nad 80 let. Predno je umrl, je hodil se po sobi.
(Zahvala.) Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Novem mestu izreka najsrčnejš.) zahvalo vsem cenjenim damam in gospodom, kateri so požrtvovalno sodelovali pri veselici v korist družbe sv. Cirila in Metoda na Milllerjevim vitu <ine 9, septembra t. 1, istotako ,1. Krajčevim nasi, za bla-godušno darovane tiskovine in slavnemu občinstvu, ki je v blagi namen veliko darovalo ter pripomoglo, da se je dosegel T 1 sakem oziru lep uspeh.
(Zahvala,) Običajna veselica na korist dijaškim podpornim društvom, ki se je vršila 22. septembra, se je v vsakem oziru nad vse sijajno obnesla. Kako vdik, da j« bil vspeh se razvidi iz tega, da so poslali okoli 400 K Čistega prebitka društvom. Nemogoč pa bi bil ta vspeh brez vsestranskega požrtvovalnega delovanja rodoljubnih krogov. Nad?seagodni gmotni vspeh izvira pred vsem iz dohudkoř krasno aranžira-nega bufeta, prirejenega pod spretnim vodstvom gospe dr. Schegulove, gospft.: Vekosl. Skale, Filipine Smola, Jakobíne dr, /iitkove, Jeanette Gandini, in gospodičen Beti Mechora, Neti Mayr, Angele Smola in Mileve Lavrenčič, Za vspeh igre se imamo zahvaliti sodelujočim damam: g. prof, lieisnerjevi in gospicama Milevi Lavrenčič in Fridi VavpotiČevi. Istotako izrekamo zahvalo vsem pri koncertu sodelujočim muzikom, gg. koncertnima mojstroma R. Hachli in 1. Hladniku, dalje gdč, Milevi Lavrenčič, gg- Kozina, Kastelic in Schiffrer. Srčna livala tudi g. Zurcu kot načelniku užitninskega zakupa za blagohotno izkazano naklonjenost. Končno srčna zahvala tudi
vsem onim, ki so tako obilno darovali za bufet, dali pre-plačila in sploh z mnogobrojnim poset'im pripomogli k tako častnemu gmotnemu uspehu. Če se komu pomotoma ni dostavilo povabilo, na) nam to blagohotno oprosti.
Novomeški akademiki.
(90 letnico) obhajal je dne '24:. septembra t. I. Mihael Knafelc, posestnik t Snihelu pri Novem mestu. E<ijen je bil 1. 1816. — Občespoštovanemu starčku Želimo od srca še nadalje prav čvrsteg;\ zdravja, da bi zamogel ravno tako čil in vesel obhajati še tudi svojo 100 letnico.
(Birma.) Prevzvišeni gospod knezoškof se je vrnil v torek z vizitacije in birmovanja v dekaniji semiški, — Bir-mancev je bilo v posameznih župniji^h: AdlešiČi 124; Črnomelj 342, Dragatuš 160, Mellika 403, Planina 40, Podzemelj 272, Preloka 72, Radovica 90, Semič 312, Suhor 146, Vinica 239, Vrh pri Vinici 30.
(Preložena cesta) od Jngorja do Hrasta je že izročena prometu. Dva velika klanca, pokora vseh voznikov, st» s to novo cesto odpravljena.
(Vse bo dražje!) Časopisi zadnjih dnij so prinašali vedno in vedno vesti: podražilo se bo železo, milo, sieče, premog, čokolada, rokcvice, bekieni in svinčeni izdelki i, t. đ Torej draginja na vseh koncih in krajih!
(Slana) je 26. m. m. mnogokje po Dolenjskem uničila ajdo. Na Dunaju, Semeringu m dmgod je padel tisti dan sneg.
(Ponarejevalca denarjev) so prijeli Antona Jakliča, ki se je te dni vrnil iz Amerike; pomočnik mu je bil Martin Grm iz Dobrave, sodni okraj Trebnje, katerega s« zasačili na škocijanskem semnju. Ta je pa potem izdal svojega sina tudi kot soudeležnika.
^ *
(/ibornik civilnopravdnih zakonov.) Opozarjamo na insérât v današajem listu. Iz prvih 30 pol prve knjige, ki so nam bili na vpogled, pristavljamo, da je gradivo jako obsežno in vsestransko, V sodnem pravilniku obsegajo določila o pristojnostnih mejah med rsznimi oblastvi nad tri drobno tiskane pole. Posamezni oddelki so: bogoslužje, cerkev iu duhovniška vprašanja, ceste, davščine, domovinstvo, drvarščina, Kras in njegovo pogozdovanje, gasilstvo, lovstvo, škoda po njem in divjačini, obveznosti občin in proti njim, plemstvo, poljska okvara, pošta, privilegiji in patenti, mezdne pogodbe, razglasitve, ribištvo, šolstvo, vinaistvo, uradništvo, ustanove, vodoprávně stvari, vojaštvo, zdravstvo in zavarovanje, zemljiška bremena, njih razdelba in zložitev, železništvo in živinarstvo. V dodatkih so prevedena prvič na slovensko vsa določila o državnem sodišču in velik del o konzularnih sodiščih. Pri uvodnem zakomku o cinlnopravdnemu redu so vpleteni zakoni in ukazi o finančni prokuraturi, o delavskih zaznamovalnicah proti nezgodam in o bolniških blagajnah, o borznih in drugih razsodiščih, o hranščinah in potnini s' dnih organov, o prisežnih obličnosUh itd. — Civilnemu pravdnemu delu so vpletena podrobna določila v sodnih pisarnicith, o pravici ubogih, z dotičnimi obrazci in enako. Že iz dosedaj natiskanih pol lahko sklepamo, da se „Zborniku" ne bode sramovati enakim delom v drugih jenkih, da so pa oddelki, ki se tičejo slovenskega in jugoslovanskega ozemlja, sestavljeni gotovo še temeljiteje. Tvarina, zbrana v drugi knjižici, govori sama, kako jo potrebujemo v našem gospodaiskem in političnem življenju. Cena knjigam je imenovati primerno nizka.
(Kmetijsko gospodarstvo,) To je najnovejša kmetijska knjiga, katera je izšla v drugem natisu v zalogi Zvezne trgovine v Oelju. Spisal jo je pristav kmetijske šole na Grmu V, Uohrraan. S to knjigo napeljuje pisatelj gospodarje, kako jim je v sedanjem času gospodariti a premoženjem, da se premoženje ohrani in pomnoži in da se dobi iz pos-stva kolikor mogoče veliko dohodka. Najprej guvori knjiga o različni vrednosti kmetijskih posestev, o povečanju in zboljšanju posestev, u nakupu in zakupu posestev, potem kako je gospodariti z orodjem in živino, kako s pridelki in denarjem. Pri prodaji kmetijskih pridelkov opozarja pisatelj povsod na važnost zadružnega delovanja in navaja raznovrstne zadruge, ki pospešujejo prodajo in olajšujejo nakup kmetijskih potrebščin. V drugem poglavju obdeluje pisatelj kmetijsko delo in opozarja gospodarje, kaj jim je spričo pomanjkanja delavcev in poslov in spričo draginje delavnih močij ukreniti. Obsežno se raz-
pravija v knjigi uredba gospodarstva, v kateri se nahajajo navodila, kako je urejati poljedelstvo, živiuorejo, viuogradni-átvo itd. Potem sledijo gospodarski preraÉuni, ki kaiejo, kako se ena ali druga stvar izplaća in slednjić ae razpravlja kmetijsko knjigovodstvo, ki navaja gospodarje k rednemu zapisovanju dohodkov m stroškov in k izračunjenju čistega dohodka. Knjiga ima vseskozi mnogo poučne in času primerne vsebine iu zato jo prav toplo priporočamo našim gospodarjem in kmetski mladini. Knjiga se dobi v lični platneni vezavi pri J. Krajec nasi, v Novem mestu po 1 K 60 h.
(Vabilo.) Odbor „Dolenj, Sokola" priredi povodom odhoda telovadnega načelnika brata Fran Gregorca v torek 2. vinotoka t. 1. ob 8. nri zvečer v dvorani g Win di scher j a v Kandiji prijateljski večer. Vabljeni bo ïsi Člani, njih družine in prijatelji Šokolstva. Iz posebne prijaznosti sodeluje salonski orkester pod vodstvom g. kapelnika Haehle.
(Današnji list) obsega deset strani.
Gospodarske stviiri.
dobro ali precej potratno in neprimerno gnojenje. Po hlevskem gnoju se hitro pokaže trava, ki izpodriva lucerno. Lucsrna potrebuje fosforové kisline in kalija, in zato je najbolje, ako ji gnojimo z umetnimi gnojili ali pa s pepelom.
—	(Kako velika bodi gnojnifina jama?) Velikost gnojišča in gnojnične jame se ravna po številu živine Pri gnojišču računamo, da je treba za eno odraslo glavo goveje živine po 3 do 3 in pol Stirjaških metrov prostora, v gnoj-ničui jami ga je treba pa najmanj enit tretjino kubičnega metra. Mlado goved in prašiče je treba seveda primerno upoštevati.
—	(Proti krompirjevi gnilobi) se varujemo na ta način, da krompirja ne stavimo v prevelike kupe in da skrbimo za zdrave, zračne, suhe in hladne kleti. Gorke in vlažne kleti pospešujejo gnilobo. Take kleti je treba pridno zraôiti. Dokler ni mraza, se puste okenca tudi čez nuč odprta, da vhaja vlažnost, ki se razvija iz krompirja, ko ae poti. Krompir, ki rad gnije, naj se tudi po potrebi prebira. V vlažni kleti je dobro potrošati po tleh apneni prah.
—	(Vinarski shod in vinarska razstava) se priredita o priliki sadnega semnja v Ljubljani konci meseca novembra. Opozar amo na to vse naše vinogradnike. Razstava bo ob enem tud vinski semenj.
—	(Cena umetnih gnojil) je letos v Ljubljani ravno taka kakor je bila lansko leto. Kmetijska družba prodaja 100 kg Tomasove žlindre 16 odstotne po 6 K 80 h in 18 odstotne po 6 K 40 h V Novemmestu je bila cena seveda dražja zaradi voïuih strošk(»v iz Ljubljane do Novegamesta m zaradi nadrobne prodaje. Prodajala se je Tom asova Žlindra 16% po 7 K in ravno to ceno je bilo plačati tudi zi kaj nit. Letos bo mogoče to ceno znižati, ako se umetna gnojila skupno naroče, ker jih bo podružnica v celih vagonih ceneje dobila iu ker bodo tudi stroški nadrobne prodaje manjši. Opozarjamo pa zlasti vse ude kmetijske družbe, da se pravočisno oglasijo z naročili.
—	(Najboljši Čas za pripusčanje svinj) Svinje se navadno po dvakrat na leto pripuščajo in sicer tako, da dobimo praseta v zgodnji pomladi, meseca marca, in drugič v poznem poletju oziroma v pričetku jeseni, meseca septembra. Ker traja brejost svinj okroglo po 4 mesece (3 mesece, 3 tedne in 3 dni) je za spomladno skotitev najbolje, ako vodimo svinje meseca novembra po plemenu, kajti v tem slučaju dobimo spomladno gnezdo meseca marca. V drugič jih je pa pripustiti dobra dva meseca pozneje, tedaj mesca maja.
—	(Oe plemena svinja ne kaže spolnega nagona) ali če se ne buči, kakor navadno pravimo, potem se priporoča, da ji dajemo nekaj dni po eno pest konopnega semena v klajo. Ravno to se priporoča tudi pri mrjascih, ki ne kažejo spolnega nagona.
—	(Jesensko gnojenje travnikov in deteljišč) naj ae zvrši kakor hitro prenehamo a pašo ali pa po prvem snegu. Po snegu je zaraditega dobro trositi umetna gnojila, ker jih po snegu lažje enakomerno raztrosimo in ker jih «než-nica dobro spravi v zemljo. Neobhodno potrebno pa to seveda ni, saj trosimo pepel tudi apomladi, ko ni snega in je trosnja umetnih gnojil prav tako delo knkor pepelenje.
—	(Trokar za vbod napete živine.) Trukar je malo bodalce, ki se rabi namesto noža za vbod vampa, ako živino nevarno napenja. Tako bodalce bi morala imeti vsaka vas. S trokarjem se napravi rana, ki se lažje zaceli, kakor ona z nožem Ravno tako ae priporoča imeti v vsaki vasi eno požiralnikovo cev, ki se rabi v začetku napenjanja, navadno 8 prav dobrim vspehom. Obe pripravi bi morali imeti pri rokah, da se pomaga živini, ako se je preobjela. Ali če pogledamo po naših vaseh, nimamo ne ene ne druge priprave in če pride nesreča, pa stojimo brez pomoči, ali si moramo pa v skrajni sili pomagati s kuhinjskim nožem. Kaj bi ae ti-mu ne dalo cdpomoči? Požiralntkove cevi in trokarje prodaja Kmetijaka družba v Ljubljani, in sicer prve po 10 K, trokarje z dvema nožnicama pa po & K.
—	(Hlevski gnoj na starejši lucerní) Pri nas je navada, da gnojimo lucerno s hlevskim gnojem. To je sicer
Rilzne stvari.
*	(Občinska uprava), ki izhaja vsacega 5. in 20, dne meseca ter stane za celo leto 8 kron, poučni atano ski list županom, občinskim tajnikom, ohcinskim svetom in drugim avnim organom, urednik dr. V. Risniliar, je prešel aeilnj v ast na novo ustanovljene „Kmetske županske zveze" na Kranjskem.
*	(Ponesrečeni or ožn i k j.) Za časa, ko se je vračal prestolonaslednik iz Pulja na Dunaj, so p<tne3reč)li, kolikor doslej znano, štirje orožniki. Vsa proga je bila zastražena z orožniki. Pri postaji Podgorje v Istri je kontroliral atražmešter Novotný straže na pmgi okoli 9. zvečer. Bila je tema, dež, hudo vreme z vetrom. Padla mu je puška na železniški tir, ko jo je pobiral, ga je pograbil vlak ter raztrgal; vlaka v nevihti ni opazil. Povožen je bil neki orožnik pn D.vači, drngj pri Zidanemmostu, pri Brezovici tilizu Ljub jane pa postaje-vodja Kodrič, ki je sedaj v ljubljanski garnizijaki bolnišnici.
*	(Nenavaden testament.) Najdaljši doaedaj znan testament je napisal angleški pastor Hulaen, ki je na 400 straneh navadnega poslovnega papirja zapustil vso svojo imovino vseučilišču v Cambridgeu. Do leta 1906, je bil znan kot najkrajši testament nekega Angleža, ki je zapisal ; „Gospa N. ima vse, kadar umrjem." Sedaj ga je prekosil Anglež Thnrn v Streathamu. ki je zapisal in podpisal : „Vsfi materi." S idnik je ta testament prizna za veljavnega. Zapustil je 160 000 mark (1 marka = 1 20 K) Poln sarkazma je sledeči testament nekega Angleža: „Moji ženi, ki je postala vsled moje neumnosti moja boljša polovica, in ki je s priznano eneržijo vlačila moje dobro ime v hlutn, zapuščam letnih 6 funtov sterlingov (120 K,) ki se ji morajo izplačati v najmanjših bakrenih nov-čičih^. Nadalje naj dobi brezplačno prepis mojega prvega, sedaj sodnijsko razveljavljenega te-ttameiita, v katerem sem jo bil postavil za univerzalno dedinjo svojega premoženja 130.000 funtov šterlingov f3,120.000 K).
*	(17,000.000 K so stali letošnji cesarski manevri) v Sleziji. Udeležilo sa je manttvrov 26 400 Ijudij. Ušte-te Sij v gorenji svoii tudi oškodnine. Koliko so porabili vijaki pri tem se svojega denarja, nI nikjer zaračunjeno.
*	(Kako plačujejo države svoje vladarje. — Nemški cesar dobi na leto 18,840,000 K, avstrijski 18,600.000 K, italijanski kralj 15,247.000 K, angleški kralj 11,280.000 K, španski kralj 9,031.000 K, belgijski kralj 4,320.000 K, portugalski kralj 3,9ti0.000 K. švedski kralj 1,775.000 K, nizozemska kraljica 1,632.000 K, srbski kralj 1,520 000 K, danski kr«lj 1,356 000 K, grški kralj 1,272 000 K, norveški kralj 750 000 K, knez črnogorski 200.000 K, nadvojvoda luksemburški 990.000 K, predsednik iraiicoske republike 1,140,000 K, predsednik amer, zed. držav 360 000 K. Iz teh ao izvzeti ' ladarji samodržci, kateri dobivajo ; car i nski 42,000.000 K, snltan turški 20.000.000 K, kitajaki cesar z dvorom 45,000.000 K, (Mikado (cesar japonski) 13,000 OOO K.
*	(1 Skťat je udariU streU) v Rovtah při Logatcu 11. m. m. popoldne okoli 6. ure; a k sreći ni Dikoli uigala. Zadela je le akale in drevesa. Nato se je usula silna toča.
*	(Tudi milionarji niao srečni.) Rockefeller, ki je liival na letovišdn v Compiegoe na Francoskem, je većkratni milijonar. Človek bi sodii, da je presrečen ta moi, ali ni; kajti ima bolan želodec tak'», da trpi obdo. Cel milijon je ponudil, da bi se dobd zdravnik, ki bi raa djjvl drug želodec v telo, ali doslej se še ni oglasil tak zdravnik.
*	(Nova določila za orožne vaje deželnih bram-bnvcev.) L-ita 1907 opuste pri deielni branibi dosedanji način omžnili vaj. K oroiSnim vaiani vpokliiejo brambovce de--Želmli strelcev in brambovce p.ilka St. 1: 15. aprila, 1&. maj-nika, 15. junija, 15. julija, 15, avgusta; v ostalih polkili pa: 16. marca, 15. apnia, 16. maja, 15. iuDija, 15, julija. Za končne vaje se vpokličej« brambovci sredi avgusta. Vsak k orožni Taji pozvnn brambovec sme naznaniti do 31. decembra t. ]. po občini čas, kdaj želi, da gre k orožnim vajam in naj se po možnosti ozira po njihovih željah. Od srede julija do srede avgusta smejo pozvati k vajam le moštvo, ki se zglasi pro-fltovoljno.
*	(Srečen godec!) G-ndci sn sicer vedno veseli, a rado jim primanjkuje cenka, Izjema v godčevskem stann je slavni ieàki godeč Jan Kubelik. Najprej si je prigodel veliko premoženje, potem se je bogato oženi), zdaj je kupil v Arizoni v Ameriki prece šen kos svet» in — kmalu se je pokazalo, da e v zemlji ve iko zlata. Že ponujajo Kubeliku mnogo mili-
.onov dolarjev za tisti syet. No, pa uaj še kdo reče, da fodcu vedno sreča laže! Pevcu že, godcu pa ne!
Prošnja.
Začetkom šolskega leta se mi je zopet nabralo veliko število dijakov, ki jih je treba v dijaški kuhinji preskrbovati. Opoldne jih dobiva skupno hrano 65 zvečer pa 54. Zato se zaupno obiačam do dobr;h src z milo prošnjo, naj siari dobrotniki ne pozabijo naših dijakov, marveč naj blagovolijo Me uovi priskočiti, da se bo mogla podpora redno vršiti. Prajr posebno pa prosim podpore z živili. Prav mi pride vse, karkoli uživajo ljudje. Gospod Bug je dal letos pri nas primeroma dobro letino; skazite se hvaležne s tem, da pomagate potrebnim. Potrebni pa so brez dvoma ubogi dijaki. Jako bi bil hvaležen, ako bi se v bližiui Novega mesta kaj nabralo za kuhinjo. Ljudje, dobri naši ljudje, male darove radi dajo, če se jim nudi prilika. Iz mnogih malih daril pa se mnogo nabere. Dobrotnikom bodi plačnik dobri Bog!
Dr. Jos. Marinko.
Darovi za dijaško kuhii^jo v Novem mestu.
G. Možiiift puaestnik 1 K. Vl£, in, Šalehar, žiiimik 10 K, Vli.
A. Kukeii, žnpnik )0 K. Vli. K D"hmkar, žn mik 40 K. Vlè. if. Ja», Plevaiiiř, /upnik 10 K. V1Ć. ». Jlartiii Poljnk, žnpn k 4 K. Updi, N. Rtitne 10 K, P, K- kftiiKtiik A. Fet.tic!li-FrRiitlifti:n 10 K. V1É. (ç. dftknti Fr. Bctiweiíer 10 K. Vlů. K. Implan B, lÏHriel ft K. VIS. g. kaplan A. LavUr 10 K. Vlů. ílnli, Nvetiiik Mill. Saje 5. Po g. ilr, J. Sche(tula uoka kîiïeiiHka aadeva 60 K. «. Fr. Zii|miiĚiĚ piiRentiiik v Mirili Petit 10 K. To g. it. K. Blaueii (iJ neke pmdi 20 K.	Dr. t. Marinko.
Loterijske številke.
TRST, 15. septembra 46 49 75	36	62
GRADEC, 22. septembra 44 34 31	66	71
TRST, 29. septembra 8 63 81	15	17
Tržne cene dne 1. oktobra 1906 v Rudolfovem.
Imenovanje
Seiiica . Ri . . Kiiniia Utbb .
Jeiimeii Krumpir Piiol , «ralj .
.HektI. ])n		Imenovanje	Hektl. po ~K I h	
K	h			
!3	GG		11	71
12	»6	Bob ......	9	76
12	CB	A.ida......	n	30
6	BO	Proso ......	11	4
11	71	Soršca ......	13	—
6	20	Lan......	11	16
11	71	Jajca pn 9 ia 40 vinu;	ev.	
11	71			
Razg^las.
Podpisano mestno županstvo proda iz svoje lioste v Cegelnici pri Rndollovem, nedaleč od novomeškega kolodvora
3iM) lioj ali smrek
in sicer po kosih, katera drevesa so za prodajo uže zaznamovana, Razpisujejo se v to svrho ponudbe, ki naj se vložijo pri podpisanem županstvu do
- 3. oktobra 1906. -
Tem ponudbam je priložiti 10 "/o varščine v gotovini, hranilnih knjižicah ali \eljavoih vrednostnih papirjih.
Vsakdor, ki hoče \loiiti ponudbo, si lahko zaznamovana drevesa poprei ogleda x mestnim gozdnim čuvajem Pauličem, ki stanuje v Cegelnici.
Mestna občina ni vezana sprejeti najvišjo ponudbo, pač pa je vezan vsak ponudnik na svojo ponudbo do 15, olctobra 1906, kar SH iuia v ponudbi omeniti.
Pogoji glede pUčevanja kupovine in kedaj je spraviti les iz hoste kakor tudi drugi pogoji izvejo se v mestni pisarni v Rudolfovem ter ima vsak ponudnik v svoji ponudbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da se jim podvrže.
RudoHovo, dne 14. septembra 1906.
(197-2-2)	Mestno županstvo,
civilnopravdnih zakonov za dežele zastopane v drž. zboru
izide 11 naši tiskarni iubsbcu otttobra 1.1.
Ta zbornik, ki ga je uredil s pomočjo domačih pravnikov dr, E, Volčič, obsega, poleg sodn. (.ravilnika lu ov, pravdnega reda z uvodnima zakonoma, tudi vsa druga določila, ki se stikajo s to tvarino. Ta knjiga bode po svoji uredbi v korist ne samo pravniku, temuč vsakemu, ki ima posla s sndi-iči v teh stvareh. Knjiga ima krog 900 strani, papir je naifineji, tisek razločen. — Predplačniki dobe knjigo nevezano za 5 K 50 h, popolno v platno vezano za 6 K 50 h; poštnina stane vselej posebej 50 h.
Isti čas izide v posebni knjižici; odvetniška tarifa in sodne pristojbine (kolki) ter jezikovne naredbe za sodiáča v okolišu nnd-sodišča graškega, tri,aškeg» in z;idrskega. Za predplačnike bode cena ti knjigi 1 K 40 h, s poštnino 1 K 60 b ; predplačniki obeh knjig plačajo le 50 h poštnine.
Predplačila so nam pošiljati samo do 20. oktobra 11.; kasneje bodo knjige naročati le pri knjigottiF.cih po znatno višji ceni.
J. Klaznika nasi,, tiskarna in lit zaVod
v Ljubljani, Breg 12.
Naročnike in naročnino sprejema tudi do 20. oktobra t. t. knjigarna (2U2-2-1)	1. KRAJEC NASL. v Novem mestu.
P UJ
proslprno
2'vsemi pritiklinami se odda pod ugodnimi pogoji mirni stranki. Kje pove upravništvo „Dol. Novic;' (ise o-s)
Za okraj Črnomelj Išče se
po
*)
11 Tir •••••
Prednost ima umirovljenec in sicer kakovi orožnik. (212-8-1 Vpraša naj se pri JAX, Ljubljana, Dunajska cesta.
Hiša
Ugodna prilika!
Na Cirniku, eno uro od Mirne proti Vel. Loki na Dolenjskem je na prodaj 'VOS
Prelesnikovo,
posestvo
miri 14 johov in obstoji iz hise Ět. 13, pri kateri je pod, hlev in svinjak sredi letiega sadnega vrta, tega se rtrii tri atuke di lgn njiva, od 36—40 mirnikov posetve gladko brez kamna. Konec njiv« dva zarsHĆena gozda, okoli njive velika košenic^ z« petero goveje Živine rediti. Vsi m navedeni deli se skupaj dríé in je le ena parcela.
— Vse to se kupi za 1600 gld., polovico te^a je plaćati takoj, druga polovica se IhIi' obrestuje pet let s SVo obresti. (201-r Eazkaže in pojasnila daje o tem
MIHA OMAHEN, trgovec v Višnji gori.
Dražbeni oklic.
K UhiH \l
S zlflto in srebro s
kupuje po najvišjih ceoali	(aOT-û-i)
AOJZIJ RAJEC, urar v Rudolfovem, Glavni trg 85. (Kranjsko.)
št. 84. v Mokronogu na Dolenjskem se proda, obstoječa iz 6 sob, kuhinje, kleti in shrambe; pripravna za »tanovaoje. Ugoden prostor za obrt. Zraven je tudi lep vrt za zelenjavo. ::;:::::
(503-3-1
1*0 zBhievfttijii „Prve dolenjuke posojilnice'' t Metlihi ssaatopfttie po ff. (Ir. Earolu SUqru v Rndulforem bo ilne 16. oktobra 1906 tUtpnldfie ob 10. url pri Bpndftj oïtiftiuenjeni sodniji, t iihi St. S dražba řemljiSú 1.) nl. St, ]ft7 d, 0. RudnlfiiTo ia 2.) «I. it, 719 d, o. Dobindol, obdiojpííh riI I. it enonadatropne hiíle na glavnem tr^n t Novem meHtii h. 3t. pripravil» z& trgumo, ad 2. in iz gDxda,. pleííir(^a, ki meri 1 lia 27 a.
Nepremi^.iiinama, ki jn je pruilati na dražbi je doloí^řna vrednotit na ad 1; 2».0(;H K; ad 2: 400 K,
Najmanjši puniidek znaša ad 1: 14.534^K; ad 2: SliG K BB li poil tem ïneakom se ne prodaje. Dražbena )iuf;oje in listine, ki ue tiûejo neprerniiStiiin (zemljiško-knjižni iz|>isek, bipatekarni izpiaek, izpifiek ii katastra, cenitveu« zapianike itd.i Rtoejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri apodaj ozuainenjeni lodiiiji, v isbi ât, f) med opravilaimi urami.
Pravice, katere bi ne pripn.wnle dražbe, je oglasiti pri Bodniji najpozneje v dražbenem obrukn pred začetkom dražbe, ker bi se nicer ne mogle razveljavljati glede nepremiâoine same.
O tiadaltaili dogodkih dražbeuegn postopanja se obvfHtij') osebe, ka* tete imaju se«kj oa iiepreinl<';ninali pravice nli bremena ali jib /.adobe v teka dražbenega pristopanja, tedaj samo z nabitkotii pri sodtijji, kadar niti ne stanujejo v okoiiSČa sp[idaj oznamenjeiie Budnije niti ne imenujejo te^ v eoduem kraju etauujoúefía pooblaščenca za vroube,
C. kr, okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II. (310	dne 10. avgogta ]»06.
Flfnnr KÍÍCCdI ^("sovec v Novem mestu,
n illlL nuuuul Glflvni trg == Glavni trg
• • • naznanja, da je zraven svoje veliko in bogato založene stare prodajalne
še drugo novo prodajalno,
s popolnoma novo zalogo blaga usaliB vrste. — (zgotovljene oblelte za mo^he in otrotte.
-ms
—- Prodaja se le dobro blago po najnižjih cenah.
V mnogobrojni obisk se vljudno priporočuje si. občinstvu.
{211-3-1)
ŽENSKE LASE
(934-24-E3)
zmešane in rezane, kupujem na malo io Telik«, Vsaki nabiralce las naj se prepriča, da plačujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasuljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem naéinn. — V zalogfi imam najfinejša mila svetovnoznane tvrdke H. Kielhauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo lilijino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za oblek«» m iiiniigo priznano tekoćino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očlščuje prhut,
SpoStoTaiijeni ee priporoinjera Ivan Svetec, brivec in viasuljar, Rjdollovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše).
^ajalne ' Zk spoznajo na
tej podobi,
v katerih se dobivajo edino pravi SINGER-jevi Šivalni stroji
Singer Co. del. drulfba šivalnih strojev
v Novem mestu, Glavni trg št. 88.
Gostilna Ferlić, Gltivni trj<.
iz Ljubljane, Špitálské ulice št 7.
(131-0-7)
SEÏDL
, izvršujejo.
Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure.
300
iitís-a-z)
od 15 —64 cm debelih proda Alojzij Šali v Cesći vasi štev. 9.
_
Vořrja traja	v
dni $ dm -iivrit^'P^'i'^^polov^^JÎ.Xii Z najnovejšimi leta 1905 in 05zgrđjenimi veliKenslými parnil^^:
ft^niiadêyeastopnik, fn^CUníg,
J^bljana J^locivorslte-uliceitv.28
^Odhod it jjul^ane ïSîKi pont^il^.ta:^*
o
■1
o
£ 5 ® ř-t
o
E
<u
N
rt o.
03
rt "53
éààààAàà S jodlio ©obo	tó-^ífeiítřM
je na glavnem trgu, v BERGMANN-ovi	hiši za oddati
s 1. januarjem 1907.	i2uh.8-i)
Dobro oliriiiiieni, glasovani
.AS 0¥TR	(Dô,RR
J J J J J /
se proda za 280 K na gradu Klevevž, pošta Šmarjeta
1, na Dolenjskem. — °	- (sac-a-i)
tO	^ ^ ^^ ^
I v najem se dá
o ti
ë >
-Si.
vila MEDVED

Bîa e® kr«
obrtnem mnzeju na Dnnaju in na obrtnem nčilisCn v Ljnbljani i/.praiani
podpisani vljudno naznanjam preS. duhovščini in vsem stanovom, da izdelujem talarje, salonske, kolesarske in navadne obleke jako solidno po zmeini ceni.	{i85.3-3i Na razpolago imam krasne vzoi ce tu in inozemskih tovarn po zmernih cenah. Z% snlidno delu se jamči. Priporoćevnje se v obilna naročila z vsem apoštuvanjein jos. Paulin, krojač v Kandiji na Karlovški cesti.
Uovo mesto.
Natančneje pri gosp. ANTON MEDVED-u v Novem mestu.
Pravilno poučevanje italijanshega, froncoshega in nemšhega jeziho
(tudi „Konversation") v hiši ali zunaj liiàe. (sotsi-i) Vec v hiši Ključavničarske ulice št 119 v Rudoifovem.
obro ohranjen klavir
se po jako nizki ceni proda pri (sos-H) Josipu Kaučič, organist in obimaki tajnik na Tuplicah.
178.
dolenjske novice.
Btev. 19
P
« m
Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki
pSeveronemškega Lloyda''
IZ
BREMENA
NEW-YORK
a cesarskimi brzoparniki : Kaiser Wilhelm il,, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo dni.
f-t o M O
Nataočen zanesljiv poduk in veljavne vnzne listke za parnike gori navedenega parobrodnega diuštva kakur tudi listke za vse proge ameriških i^.(:leznic dobite v Ljubljani edino-le pri
Ëdvaii laviair-f^ç v Kolodvorskih uliciih St. 35.
nasproti obceznane gostilne „Pri starem Tlšlerju",	(33-24-16)
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtelc in soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. — Potniktjm, namenjenim v zapadne države, kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waschington, nudi naae društvo posebno ugodno izvanredno ceno fiez Galveston, Odhod na tej progi iz Bremena enkrat roesefino, — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele aveta. kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
FAFF
v G
smm SI
% K
IJub^ana, rotováki trg 9.
so uajbolji za družinske potrebe, kakor: Šivanje, vezenje in krpar^je, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj idoči. (Kugellager!)
Glavni zastopnik:
Franc Tscliiiikel,
— — Kočevje, v gradu.
Prodaja smreeinega lesa
v /elo /iiižiiTiih ccnali.
Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu,
Većja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-nlšíťu Ruperčvrh. % S	K K iy8-S!4-2
Posebno znižane cene so za; hmelne late In špiravce.

Posestvo,
(183-3-3J
obstoječe iz vei njiv, gozda, travnikov, vinograda in sadnega vrta je na prodaj. G-uspodarsko poslopje je v prav dobrem stanu. Cena približno 10.000 kron. Teč pové lastnik Tomaž Muhič, vas Gradeje pri Beli cerkvi, zadnja poeta Šmnrjeu,
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah.
Ivan Pujmann,
(H3-16-1Í)	TÍiingTitdDik in trgovec |Vui1n|ftii D i itn ano-Istra).
ïoviirua strojev in žeiez(»livarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-biralnlkov (trijerjev), slamoreznlc, reporeznic, koruznih rohkarjev, drobllnlh mlinov, parllnlh kotlov, grozdnih in sadnih mlinov In stiskalnic Itd. Posebna izdelava sesatk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobll, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obroČev. Popolne opreme opekarn, šamotnlh In tovarn za mavec, ijff- Zmerne cene. ugodni plačilni pogoji
Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji, ^mm
Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v LJubljani: JT, IS O XXI SI t i Č, Dunajska casta štev. 31.
OdgoTonu nre'lmk Fr, Ssl, Watzl,
bdajatelj in laloinik Urbin Horvil.
Tisk J. Krijac. natl.