50 letnica gremija trgovcev v Ljubljani
Stanovsko gibanje ljubljanskega trgovstva datira v dobo važnih zgodovinskih dogodkov, ki so se odigravali v absolutistični monarhiji. Ilirska deželna vlada je z odlokom 14. junija 1834 ustanovila Trgovsko šolo in takozvano predstavništvo trgovskega stanu. To predstavništvo je leta 1851 urešlo v kompetenco Trgovske in obrtne zbornice, ki je zastopala stanovske interese ljubljanskega trgovstva.
Leto 1831 je ustvarilo trgovstvu novo organizacijo. Štirinajst ljubljanskih trgovcev je na sestanku dne 22. marca 1881 sklenilo ustanoviti gremij. Prvi poborniki te nove organizacije med ljubljanskimi trgovci so bili predniki še sedaj uglednih ljubljanskih trgovskih tvrdk. Prvi gremijalni načelnik je bil g. Aleksander Dreo, trgovec in predsednik Trgovske zbornice, njegov namestnik pa g. E. C. Mayer, trgovec in svetnik Trgovske zbornice. Odbor so tvorili: gg. Franc Fortuna, Josip Kordin, Peter Lassnik, Fr. Ks. Souvan in Matevž Treun.
Novoustanovljena stanovska institucija ljubljanskega trgovstva je takoj pričela z intenzivnim delom gospodarskega, kakor tudi strokovnega šolskega značaja.
Leto 1903 je prineslo v stanovsko organizacijo prve znake narodne zavesti, tega leta se je tudi pričela na gremijalni šoli poučevati korespondenca v slovenščini. Prvo narodnostno gibanje pa se je pričelo že par let poprej, ko se je osnovalo trgovsko društvo »Merkur«.
Leta 1905 se je v slovenskem trgovstvu prvič pojavila večina slovenstva, od 61 glasov je dobil pokojni Ivan Knez 45 glasov in s tem postal prvi slovenski gremijalni načelnik. Doba nemške premoči je v organizaciji za vedno prenehala. Doba leta 1905 do 19i4 je potekala v znamenju splošnega napredka tako na socijalnem, kakor tudi narodnostnem polju- Posebno važno je bilo leto 1910, ko se je meseca avgusta vršil v Ljubljani velik slovenski narodno gospodarski kongres, ki je poglobil poslovne stike med severnimi in južnimi Slovani in okrepil stanovsko zavest. Po tem kongresu eo se ustvarili posebno važni trgovski od-nošaji s češkimi industrijci.
Ko je izbruhnila svetovna vojna se je vse ogromno delo gremija osredotočilo na onih par oseb, ki jih vojna vihra ni pritegnila k uničevalnemu delu. Takratni načelnik g. Samec je imel težko delo in opravljal posle gremija pod težko knuto avstrijskih oblasti.
Zgodovinsko leto našega narodnega preporoda in ujedinjenja je ustvarilo veliko državo, v katero smo bili Slovenci inkorpo-rirani kot bistveni del Jugoslovanov. Naše trgovstvo je postalo važen faktor gospodarskega življenja mlade države. Potrebna je bila vsled tega popolna preorijentacija. Prejšnji stiki z drugimi državami, v kolikor so prihajali za naše trgovstvo v poštev, so bili na mah spremenjeni. Meje so se potegnile na dve strani v neposredni bližini Ljubljane. Izvršiti se je morala popolna reorganizacija tržišč. Carinsko poslovanje se je osredotočilo v Ljubljani in temu poslovanju se je moral prilagoditi sleherni trgovec. Poleg vseh teh trgovsko reorganizacij-skih težkoč pa so se v takratni dobi pojavile še druge finančnega značaja, posebno davčna vprašanja.
Kljub temu pa je gospodarsko življenje Ljubljane stalno napredovalo in se spopol-njevalo. Pri vsem tem procesu so se pojavljale nove zahtevke po spopotnitvi prometnih korespondenčnih sredstev, posebno važno je postalo vprašanje telefonskega omrežja. Nemala zasluga gremija je, da se je to vprašanje povoljno rešilo z vpostavo ljubljanske avtomatične telefonske centrale. Tudi medkrajevno telefonsko omrežje se je znatno spopolnilm Ljubljana je postala važno trgovsko središče in naši trgovci so pri tej modernizaciji imeli velike zasluge.
Desetletna doba strankarskega režima je seveda mnogo teženj 'po spopolnitvi onemogočila. Strankarske strasti so prešle tudi na stanovska področja in tudi naše trgovstvo tega ni bilo obvarovano.
Pod novim režimom dela in enakopravnosti pa je pričelo trgovsko stanovsko živ-
Zagrebačlii zbor
25. IV.-4. V. 1931
Vlil. salon avtomobilov
motornih koles, koles in pribora
XV. SPECIALNI POLJEDELSKI SEJEN
(strojev, gnojil, potrebščin)
Perutninarstva in kuncev
samo 25. IV.—28. IV.
Razstava holandskega cvetja Turi stike in športnih potrebščin higijcne
Legitimacija Zagrebačkegn Zbora, kupljena pred odhodom, velja ra braiphčen potratni po žele*, nicl. a na parobrodih velja ra tlijl razred za ceno nižjega.
ljenje zopet pridobivati ma ugodnih tleh-Zamisel zgraditve »Trgovskega doma«, ki se je pojavila že davno pred vojno, je končno dosegla uresničenje. Stanovska organizacija ljubljanskih trgovcev je zadobila svoj lasten dom, naš trgovski naraščaj pa svoje učne prostore.
Delo gremija ljubljanskih trgovcev pa ne bi bilo popolno, če ne omenimo tudi vseh onih vrlin ljubljanskega trgovstva, ki skupnost, kakor tudi posameznika tako dičijo. Vsa naša javnost, vsa naša društva, socijal-ne, humanitarne in narodnostne institucije lahko govore o delu in pomoči, ki jo ljubljansko trgovstvo ob vsaki priliki proži v tako širokogrudnih oblikah. Želimo, da bi naše trgovstvo te svoje lastnosti ohranilo tudi v bodoče, želimo pa tudi, da bi bilo delo, ki ga ustvarjajo take stanovske organizacije, kar najbolj uspešno.
Naš mladi trgovski naraščaj, kateremu je v prvi »rsli namenjen današnji trgovski praznik, naj spozna in občuduje delo, ki ga je ustvarila starejša generacija z delom svojih rok in naj si to delo jemlje za vzgled pri bodoči gradnji našega gospodarskega življenja v čast domovine in v korist narodnega blagostanja!
Pellelnica Zveze slovenskih vojakov
Na lep način in brez kričavega pompa je podružnica »Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne« Ljubljana - Moste dne 12. aprila t. 1. izvršila prvi del programa za proslavo petletnice svojega obstoja.
Ob 9. uri se je darovala maša_ zadušnica za v svetovni vojni padle tovariše v župni cerkvi Sv. Petra, po sv. maši pa je položil podružnični predsednik na spomenik lep trnjev venec. Nato se je vršil slavnostni občni zbor v salonu gosp. Košaka v Novem Vodmatu, ki je bil izredno dobro obiskan. Predsednik pripravljalnega odbora tov. Kozina je otvoril zborovanje ter pozdravil navzoče zastopnike Osrednjega odbora gg. Matičiča, Vagnerja in Rieglerja, delegate podružnice Hrušica, Bizovik, Stepanja vas in druge. Z navdušenjem je občni zbor sklenil poslati pozdravno brzojavko predsedniku »Zveze« generalu Majstru, ki se zaradi težke bolezni ni mogel zborovanja udeležiti.
Sledil je pregled petletnega delovanja podružnice Ljubljana - Moste, ki je bilo zelo plodno. Vkljub vsem skrbem i' borbam za potrebna sredstva je podružnici uspelo, da je po svojih močeh marsikateremu trpinu iz svetovne vojne osušila solze v najtežjih časih. Zanimivi so bili podatki o podeljenih podporah, katere so znašale več tisoč dinarjev, in raznih prireditvah, katerih glavni in edini namen je bil zbirati sredstva za pomoč vojnim žrtvam. Uspelo je najti primeren društveni lokal, kjer morejo člani ob sredah in petkih dobiti pojasnila in nasvete, kjer pa se skrbi tudi za izobrazbo s prirejanjem učnih tečajev. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto.
Pri tem pa se ni pozabilo na tovariše, ki vsa ta leta požrtvovalno in nesebično delujejo za procvit »Zveze« in v korist njenih članov. Zlasti se je pohvalno omenilo delo neumornega predsednika podružnice, ki že od vsega začetka delujejo v društvu. Predsednika tov. Rozino je občni zbor imenoval častnim članom in mu izročil diplomo v znak zahvale za zasluge, katere si je pridobil z razmah organizacije.
Izpregovorili so še uvodoma imenovani zastopniki ter čestitali podružnici Ljubljana - Moste k lepim uspehom v njenem petdesetletnem delovanju.	8	—	L.
Zakaj so rudarji za Bratovske skladnice
Trbovlje, 25. aprila.
Ko je v naši državi leta 1922 izšel enoten zakon o zavarovanju delavcev, je prišlo do ustanovitve Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Že takoj po ustanovitvi se je pojavila s strani tega urada močna tendenca, da se pritegne v to zavarovanje tudi naše rudarje. Ako-ravno so bile naše rudarske oblasti, podjetja kakor tudi rudarji enodušno proti taki inkor-poraciji rudarskega zavarovanja, so bile Bratovske skladnice v zadnjem času vendarle ponovno ogrožene po načrtu novega zakona o socijalnem zavarovanju, po katerem naj bi bili tudi rudarji nezgodno, bolniško in pokojninsko zavarovani pri novi ustanovi.
Toda tudi tokrat so se naši rudarji, rudarske oblasti in podjetniki uprli novemu načrtu, ter zahtevali, da se sistem Bratovskih skladnic za rudarje tudi nadalje upravlja samostojno in ločeno od splošnega zavarovanja delavcev ter pod nadzorstvom ministrstva za šume in rude.
Naša narodna vlada je takoj uvidela, da so samostojne Bratovske Skladnice za naše rudarje največjega gospodarskega in socijalnega pomena, zato je njihovi želji po samostojnosti v polni meri ugodila.
Rudarska stroka je sama na sebi povsem samostojna gospodarska panoga, v kateri se deluje v mnogočem popolnoma različno od drugih podjetij, zato zahteva to delo tudi posebno in strokovno nadzorstvo, katero morejo vršiti samo strokovni organi rudarske oblasti. Delo rudarjev je izpostavljeno brezštevilnim nevarnostim zaradi neizbežnih nesreč, pa tudi počasnemu hiranju zaradi dolgotrajnih obolenj, ki so nastopila od napornega dela v rudnikih. Te okolnosti so v glavnem dale rudarjem povod že v ‘davnini, da so si ustanovili Bratovske skladnice, s katerimi so si zavarovali starost, onemoglost pred bedo, ki pa jim nudijo tudi ob uesrečah in obolenjih izdatno pomoč. Tako se
zavarovanje v Bratovskih skladnicah giblje v treh pravcih, in sicer bolniško, nezgodno in pokojninsko. Bolniška blagajna oskrbuje članstvo ob obolenjih ali nesrečah s popolno zdravniško oskrbo v moderno urejevanih lastnih bolnicah ali pa v slučaju lahnejših obolenj v domači oskrbi s pripadajočimi bolniškimi mezdami, dokler bolnik ne okreva. Nezgodna blagajna jamči rudarju, ki se je težko ponesrečil ter postane trajno ali tudi delno nesposoben za delo, nezgodno rento po odstotkih nesposobnosti, ki jo nezgodniku določi bratovsko-skladnični zdravnik. Pokojninska blagajna pa zavaruje rudarje za starost in 'onemoglost, ki se pa tudi odmerja po odstotkih nesposobnosti za delo. — Rudarji se dobro zavedajo, kaj jim je Bratovska skladnica, da jim je druga ekistenca, kajti v vsakodnevnih nevarnostih težkega rudarskega stanu pač nikdo- ne ve, kdaj in kje ga čaka nesreča, bolezen ali smrt, zato pa, dasiravno so sedanje mezde zaradi praznovanja močno skrčene, tudi niso posebno ugovarjali novemu nedavnemu povišanju prispevkov, ker hočejo imeti to svojo staro tradicijonalno socijalno ustanovo ohranjeno zase, za svoje družine in potomce tako, kakoršno so jim jo ustanovili njihovi predniki. Rudarji se pač zavedajo, da bodo imeli, ko jim enkrat njihove mišice odpovejo, zaslužen počitek in kolikortoliko miren pokoj.
Medtem jim te humane pomoči Osrednji urad za zavarovanje delavcev ne proži, ker zagotavljano zavarovanje ob onemoglosti in starosti po splošnem zavarovanju se še do danes ne izvaja.
Razen tega je pa zavarovanje pri Bratovskih skladnicah mnogo cenejše, nego pri splošnem zavarovanju. Upravni stroški Bratovskih skladnic znašajo komaj 4'7 odstotka vseh dohodkov, dočim znašajo pri splošnem zavarovanju, pa čeravno ima sedaj uvedeno samo bolniško in nezgodno zavarovanje, upravni stroški celih
16	odstotkov vseh dohodkov. Ta okolnost omo-gočuje Bratovskim skladnicam, da se pri teh zaradi manjših upravnih stroškov uporabijo večja denarna sredstva v korist zavarovancev. Uprava in poslovanje Bratovskih skladnic je enostavno in vzorno organizirano. Uprava je v neposrednem stiku z zavarovanci ter res bratovsko za nje skrbi, tako da zavarovanci lahko, hitro in neposredno pridejo do pomoči, kar je posebno važno za obolele in ponesrečene rudarje ali za člane njihovih družin.
Izkušnje dolgih desetletij obstanka Bratovskih skladnic dokazujejo, da so dobro fundira-ne, da je njihovo delovanje v korist za težki in nevarni stan rudarja, zato naši rudarji popolnoma upravičeno predpostavljajo Bratovske skladnice splošnemu socijalnemu zavarovanju, je pa tudi potrebno, da rudarji Bratov, skladnice tudi za naprej ohranijo v dosedanji obliki, kar ni le v njihovem lastnem interesu, marveč tudi v interesu narodnega gospodarstva.
Slovenjgradec
Osebna vest. Tukajšnji okrožni zdravnik in zdravnik tukajšnje bolnice ktrurgičnega oddelka g. dr. Makso Pohar je nastopil daljši študijski dopust.
Preselitev poštnega urada v nove prostore. Preureditev novih prostorov tako napreduje, da se bo poštni urad s 15. majem lakho preselit v zelo primerne prostore prt hotelu Schuller.
Vlomi na dnevnem redu. Zadnje čase se pri nas kar vrste vlomi. Sedaj je bilo zopet vlomljeno v trafiko in gostilno v Vrhah pri Slo-venjgradcu. Vlomilec Je odnesel tobak in denar in tako oškodoval lastnico Gostenčnik Lucijo za 1200 Din.
Podružnica Bate. Hišo g. dr, Černeta, ki je odšel v Dolnjo Lendavo, bo baje kupil Bata, katero bo preuredil v trgovino.
Fantje odhajajo... Te dni je odšlo precej fantov našega okraja v razne kraje, da odslužijo svoj vojaški rok. Bili so sicer precej dobre volje, a take pijanosti ni bilo, kakor prešnja leta.
Trebnje
Prednjaški tečaj. Obveščamo vse člane in članice prednjaškega tečaja, da predava danes brat Bučar iz Ljubljane. Udeležba Je strogo obvezna.
Sv. Jurij letos pri nas ni bil zelen.
Povečanje občine. Po novi združitvi občin dobi občina Trebnje v svoj okoliš katastralno občino Sv. Stefan, ki je dosedaj pripadala občini Velika Loka. Katastralna občina Sv. Stefan nagiba z vsem svojim prometom na občino Trebnje in je bila že davna želja vseh prebivalcev te podobčine, da se pridružijo občini Trebnje.
Velik sadni vrt. Novi lastnik starega graščinskega poslopja g. dr. Ing. Evgen Soulavy, rodom Ceh, je zasadil okoli gradu veliko množino sadik ln to v veliki večini žlahtnega sadja. To je prvi sadovnjak v naši okolici.
Proračun občine Trebnje. Odobren je bil proračun občine Trebnje. Po vsem občinskm ozemlju bodo pobirali naslednje davščine: 86 odstotna občinska doklada k vsem v občini predpisanim davkom, občinske trošarine od dne 1. januarja 1931 dalje pa do dneva razglasitve v Službenem listu Dravske banovine, in sicer od 100 1 vina 106 Din, od 100 1 piva 50 Din od hi odstotka alkohola 6 Din. Od dneva razglasitve v Službene listu pa bodo pobirali naslednje davščine: od 100 1 vina 150 Din; od 100 litrov vinskega mošta 150 Din, od 100 1 piva 5 Din, od hi odstotka alkohola, špirita, žganja, likerja, rula in konjaka 6 Din, Občinske naklade od 1. januarja 1931 dalje, in sicer od goveda 20 Din, od prašičev 10 Din, od 100 kg mesa vseh vrst 20 Din. Občinske trošarine in naklade bodo zadele le dejansko porabo obdavčenih predmetov, ne pa proizvajanja. S to odobritvijo Je re-šna pritožba neekga gostilničarja zoper davščine na vtno in je zavrnjena kot neosnovana. Proračun občine Trebnje izkazuje 359‘582 Din dohodkov in ravno toliko stroškov.
Kino v Trebnjem. Danes sta v Prosvetnem domu na razporedu dve komični enodejanki.
Seja izseljeniškega odbora
V	posvetovalnici Delavske zbornice se je rr-lšla seja izseljeniškega sosveta, ustanovljenega pri Družbi sv. Rafaela za varstvo Izseljencev. Na seji Je predsednik pater Kazimir Zakrajšek obširno poročal o izseljeniškem vprašanju ln razložil potrebo sosveta. Seje so se udeležili zastopniki raznih kulturnih in gospodarskih organizacij, med njimi tudi zastopnik banske uprave dr. Karlin.
Neniševsko pismo
Begunje pri Cerknici, 24. aprila.
Ob sedanjem ljudskem štetju je bilo v naši občini 1331 duš, od teh 689 moških in 642 ženskih. V primeri z zadnjim ljudskim štetjem smo celo nazadovali, ker je bilo takrat v občini 1351 duš, sedaj jih je torej 20 manj. Tega pa niso kriva morda rojstva — saj se jih letno za polovico več rodi kot jih pa umrje — vzrok je veliko izseljevanje. S trebuhom za kruhom so odšli v Francijo, Argentino in v naše južne kraje.
Občine so dobile nalog, naj se posvetujejo, kako bi se združile manjše občine v večje. To se pa ne sme delati s slepim navdušenjem, ampak je treba trezno preudariti, predno se odločimo za to ali ono. V našem slučaju sta dve možnosti, ali ostane naša občina, ali pa se priključi k cerkniški. Meniševci smo seveda za svojo lastno občino, ker je pa bolj majhna, bi bila edina zadovoljiva rešitev, da se ji priključi sosedna vidovska občina, ki ima približno isto število duš. Tako bi dobili edinico, ki bi najbolj ustrezala danim pogojem. S priključitvijo vi-dovske občine k naši pa govori tudi dejstvo, da je ves njihov promet usmerjen skozi našo občino, v Begunjah imajo tudi svojo pošto. — Upamo, da se bodo odločujoči zavzeli za te naše mnenje.
Delo na banovinski cesti Begunje — Sv. Vid hitro napreduje in bo kmalu odprta pri Cajnarjih, kar bo precej olajšalo promet, ker je od tu do Topola uajslabši del stare ceste. Nekam čudno pa se zdi poslojranje vodstva ceste, ker ni hotelo sprejemati domačih delavcev, ki so sicer v večini tesači, pa sedaj v krizi ne dobe nikjer dela. Zadnje dni pa se je obrnilo na bolje in so sprejeli tudi domačine. Iz Cerknice je prišel tudi 12-tonski cestni valjar in je začel valjati cesto, pa je imel že v začetku smo-
lo,	da se je udrl in so imeli precej opravka, predno so ga dvignili.
Begunje pri Cerknici
Igra. Danes popoldne bo v domu ponovitev igre »Vaški lopov.« Vabljeni!
Telefon. Pred kratkim so zabijali po vasi količke za nov telefon. Proga bo šla iz Preserja na Begunje in Cerknico. Baje bo v dveh mesecih gotova. Že večkrat smo prosili zanjo, pa ni bilo dovolj denarja, sedaj pa bo napravila država sama.
Sola v Otavah. V bližnjih Otavali so otvorili enorazrednico. Za učitelja je postavljen g. R. Jeletč.
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
Novosti iz škofjeloškega okoliša
Škofja Loka, 24. aprila.
Prvikrat je, da so prispeli k nam v večjem številu slovenski fantje iz bivše mariborske oblasti kot rekruti.
Končni rezultat ljudskega štetja za mesto Škofjo Loko je sledeči: moških je 1094 in žen skih 1306, razlika po spolu tedaj za 212 oseb. Družin je 456. Jugoslovanskih državljanov štejemo 2363, tujih 37. Po veri je 2207 rimsko katoličanov, 140 pravoslavnih, 5 protestantov in 48 pripadnikov raznih veroizpovedi. Jugoslo vanske narodnosti je 2382 meščanov, nemške 6 in raznih 12. Po materinskem jeziku je 2123 Slovencev, 203 Srbohrvatov, 22 Nemcev, 3 Mad žari in 49 raznih.
Društvena uprava je v razjasnitev sokolskih teženj in v navodilo vsem bratom in sestram izdala obširno poslanico, ki na jasen, točno opre deljen in neprikrit način obrazložuje stališče pravih društvenikov, članov Sokola. Poslanica se je razdelila v več sto izvodih med članstvo
Takorekoč vsesplošni gospodarski zastoj je nemilo zadet tudi škofjeloški okoliš, kjer je po sebno lesna .ndustrija prizadeta. Močno se je prav do poslednjih dni omejil obrat v tovarni klobukov »Sešir«, ker ui naročil. S skrčenim obratovanjem so pričeli v drugi polovici aprila. Delavstvo s strahom in skrbjo pričakuje bo dočnosti.
Nogometna tekma SK Sparta iz Ljubljane je v nedeljo oh 15. uri na letnem telovadišču So kola proti šlofjeloškemu sokolskemu moštvu Tekma se vrši ob vsakem vremenu in sigurno Vabimo!
Starološka občina je prejela nove, z zakonom predpisane hišne tablice, ki se polagoma razmestijo po vaseh. Od 807 tablic jih dobi Stara Loka 86, Binkelj 19, Trnje 17, Vešter 32, Moškrin 6, Virlog 22, Pevno 13, Crngrob 13, Papirnica
10,	Križna gora 20, Planica 6, Lavtarski vrh 4. Čepulje 7, Stari dvor 41, Trata 18, Suha 62, Li ica 9, Dodešič 75, Reteče 31, Gorenja vas 34. abnica 65, Sutna 44, Dorfarje 33, Farme 11. Sv. Duh 57, Virmače 54 in Grene 18.
S	cestnim vprašanjem in jadikovanjem smo ua istem in izgleda, da cestne mizerije sploh ne bo konca*
■r.	.
Jz Dvavske banovine
J
d Uradne ure. Od 1. maja do 1. oktobra 1931 bodo v uradih kraljevske banske uprave Dravske banovine in podrejenih državnih upravnih obla ste v uradne ure dnevno razen ob sobotah od pol 8. do pol 13. in od 16. do 18., ob sobotah pa od pol 8. do pol 14. (S tem popravljamo tiskovno pomoto prvotne objave; popoldanske uradne ure bodo od 16. do 18. in ne od 14. do 18. ure). AA.
d Opozorilo vsem kmetijskim produktivnim zadrugam in kmetijskim društvom. S svojim odlokom z dne 9. t. m. No. 23965, opozarja ministrstvo za kmetijstvo, da zaenkrat ne more nikakor jemati v pretres prošenj za drž. podpore, ki prihajajo od raznih kmetijskih produktivnih zadrug in kmetijskih društev. Glede najina na-daljnega vlaganja takih prošenj bo imenovano ministrstvo izdalo pozneje posebna navodila. Od kraljevske banske uprave v Ljubljani, dne 17. aprila 1931.
d Mala obrt bo zastopana tudi na XI mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani, ki bo od 30. maja do 8. junija 1931. Ravnateljstvo velesejma je namreč iz posebne naklonjenosti tudi letos nakazalo referatu za pospeševanje obrti primeren prostor. Obrtniki, ki žele razstaviti na tem prostoru, se opozarjajo, da prijavijo svojo udeležbo takoj na naslov: Kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrti, Ljubljana, Krekov trg 10-1.
d Razpis štipendij francoske vlade. Francoska vlada je razpisala vsakoletne štipendije za tiste slušatelje in absolvente jugoslovanskih visokih šol, ki želijo izpopolniti svoj študij v Franciji. Kompetenti naj v svojih prošnjah pregledno opišejo svoj dosedanji študij (diplome itd. se prilagajo v overovljenih prepisih) in pojasnijo, zakaj bi hoteli študirati v Franciji. Prošnjam je treba priložiti predpisan formular z navedbo raznih podatkov. Na tem formularju potrjuje univerzitetni lektor francoščine, ali za kandidate, ki niso stalno v Ljubljani, delegat francoske ga konzulata, da obvlada prosilec francoščino tako, da bo mogel poslušati strokovna predavanja v Franciji. Ti formularji se dobivajo na rektoratu univerze. Kompetenti, ki so slušatelji ali pa absolventi ljubljanske univerze, naj vložijo svoje prošnje najkasneje do 7. maja na rektoratu univerze Kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani.
Za pomladansko sezijo posetite pred nakupom moških oblek, manufakture, moškega perila in modnih potrebščin najprvo trgovino
OSIP OLUP
Ljubljana, Stari trg štev. 2 na vogalu
in postreženi boste z dobrini blagom po »ajnižji ceni.	_________
d Izlet Jadranske straže na morje. Izletni odbor Jadranske straže, Ljubljana, nujno prosi voe interesente in prijavljene izletnike, da takoj vplačajo polovico prijavnine in ostalo polo, vioo do 5. maja. Od vseh strani prihajajo vprašanja, koliko meat je še prostih, vendar pa ne more dati izletni odbor nikakih pozitivnih pojasnili, ker je v Ljuibljani in okolici še cela vrsta prijavljencev in deloma prijavljenih interesentov, ki niso vplačali do danes nikakega zneska. Zavlačevanje odločitve in neplačanje vsaj polovičnega znesika onemogoča vsako administrativno delo. Dne petega maja je zaključek prijav. Ta dan zapadejo tudi pogodbe in izletni odbor se ne bo mogel ozirati na nobeno pre-kasuo prijavo, nasprotno, ako niso tega dne vplačali vsi izletniki zneskov, izlet odpove. Vse informacije in prijave sprejema izletna pisarna, Ljubljana, Vogelna ul. 8. (Posebno pa še prosi od boi' mestne in oblastne odbore ter poverjenike Jadranske straže, da nemudoma javijo, koliko članov izletnikov so nabrali ter da vpo-Mjejo zneske). Izletni odbor Jadranske stražo Ljubljana.
d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	420
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stani trg 12.	600
d Tefaj za bikorejce in rejce mrjascev v Kranju. Ta velekoristni specijalnl tečaj bo v Kranju v Ljudskem domu v ponedeljek 27. aprila t. 1. od 9. do 11, ure dopoldne in od 1. do 3. ure popoldne.
d VII. redni občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji bo v ponedeljek 11. maja ob 17. uri v prostorih Slov. Matice, Kongresni trg 7-1. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora (s poročilom
o	kongresu v Londonu in o seji uprave v Parizu) in nadzorstva. 3. Volitve. 4. Slučajnosti.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 762.9, termometer 4.4, relativna vlaga 84%, tiho, deloma oblačno. V Mariboru je kazal barometer 760.4, termometer 5.6, relativna vlaga 81%, tilio, oblačnost 6, Drugod je bilo večinoma oblačno in vetrovno. De-
•	zevalo je v Kumboru (0.1 mm) in na Visu (0.4 mm). Vsa opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 11.4 (2.8), v Mariboru 14.4 (3.7), v Mostaru 19.3 (2.4), v Zagrebu 10.1 (5.7), v Beogradu 19.4 (7.2), v Sarajevu 17N (5.3), v Skoplju 18.2 (8.2), v Kumboru 16.7 (10.8), v Splitu 16.4 (8.5), na Rabu
17	(7.1), na Visu 16.9 (7.6). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
d Občni zbor trgovcev v Celju. Dne 29. aprila ob pol 20. uri bo v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8 XXII. redni letni občni zbor trgovskega društva v Ce-
lju z običajnim dnevnim redom. Ob nesklepčnosti bo eno uro pozneje drug občni zbor pri vsakem številu navzočih članov. Odbor vabi vse člane na polnoštevilno udeležbo.
Ako ste se za okrepitev svojega zdravja odločili za Radensko zdravilno vodo — tedaj ste si izbrali res najbolje.	857
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998
Že v 24 urah
barva, plcsira in kemično snaži obleke, klobuke Ud.
skrobi In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši, monga in lika domače perilo
085	tovarna	Jos.	Reich.
MNOGO PRIHRANITE AKO NOSITE »PAN« OVRATNIK.	943-7
d Spremembe v železniški službi. Postavljeni so zar zvaničnike I. kategorije: Potočnik Alfonz, kamere, zvaničnik, Maribor glav. kol.; Purgaj Rupert, prometnik, St. IIj; Križaj Adolf, ko-meitvijelni zvaničnik, Maribor glav. kol.; za zvaničnik II. kategorije: Dovč Jože, premikač, Ljubljana glav. kol.; Mihelič Frančišek, preraii-kač, Ljubljana glav. kol.; Jesih Marcel, zapisov, vozov, Rakek; Mihevc Anton, kretnik, Rakek; Anko Jožef, premikač, Rakek; Marc Miroslav, sklad, desetar, Ljubljana glav. kol.; Škerl Marjan, sklad, desetar, Rakek; Kovič Ivan, krelnik, Laze; Tesner Janez, premikač, Zalog; Kranjc Karel, brzojavec, Pragersko; Godec Ludvik, blo-kovuik, Maribor glav. kol.; Čot Anton, čuvaj proge, progov. sekcija Ljubljana glav. proga; Fritz Franc, premikač, Ljubljana glav. kol.; Marčič Franc, kretnik, Pragersko; Sajovic Albin, tovor, sprevodnik, Manibor glav. kol.; Te-raš Rudolf, tovor, sprevodnik, Maribor glav. kol.; Lenardon Peter, tovor, sprevodnik, Maribor glav. kol.; Šarec Bogomir, skladiščnik, Lesce-Bled; Jančar Jmez, ekld. desetar, Zalog; Hanžič Valentin, premikač, Ljubljana gor. kol.; Medja Jožef, premikač, Bistrica Boh. jezero; Kranjc Karel, premikač, Maribor glav. kol.; Divjak Janez, premikač, Maribor glav. kol.; Odreitz Aleš, premikač, Maribor glav. kol.; Čad Frančišek, kretnik, Djurmanec; Pirc Lovrenc, zapisov, vozov, Rakek; Vodičar Franc, slolad. desetar, Zalog; Karlin Martin, tovor, sprevodnik, Rogatec; Harner Franc, tovor, sprevodnik, Maribor glv. kol.; Žiberna Jožef, tovor, sprevodnik, Maribor glav. kol.; Kežar Lavren-cij, kretnik, Rogatec; Rožič Janez, tovor, sprevodnik, Jesenice; Bivic Jožef, kretnik, Radohova vas; Kristan Ivan, tovor, sprevodnik, Murska Sobota; Saje Franc, kretnik, Kandija; Perko Franc, tovor, sprevodnik, Maribor glav. kol.; Kokelj Viktor, kretnik, Vi&nja gora; Urbanc Ivan, sklad, desetar, Metlika; za služitelja: Dol-movič Alojzij, pisar, sluga, Ljubljana gor. kol. in Premuš Josip, avizer, Čakovec. Preuvrščen je z zvanioka L kaitegor. Brodnik Alojzij, strojevodja, kurilnica Ljubljana I glav. kol. dose-daj zvaničnik II. kateg.
po znižanih cenah pri
L. Villiar, urar
Ljubljana, Sv. Petra 36
F. Fajdiga sin
Zaloga pohištva in tapet Iških izdelkov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 7
Ustanovljena leta 1879	317
Gospod Ludvik SEMEN, stanujoč v Ljubljani, Stari trg 6, nima pravice nabirati inserate za Cankarjevo družbo.	Odbor »Cankarjeve družbe«.
Cjubljana
Nedelja, 20. aprila 1031: Klet. Pravoslavni, 13. aprila: Artemon.
Ponedeljek, 27. aprila 1931: Peregrin. Pravoslavni, 14. aprila: Martin.
Nočno službo imajo daiies lekarne K m e t na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti; jutri v ponedeljek pa lekarni Piccoli na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu.
*
■ Ul. Simfonični koncert letošnje sezone bo, kakor že javljeno, v petek 1. maja ob 20. uri v Unionski dvorani. Prvo točko koncertnega sporeda tvori novo orkestralno delo Slavko Osterca: Suita za orkester.
■ Predavanje o ruskem skladatelju Modeslu Musorgskem. Vse glasbene kroge in druge interesente opozarjamo, da bo predaval v ponedeljek 27. t. m. ob 20. uri v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici univ. prof. in filozof Lapšin o slavnem ruskem skladatelju Musorgskem in njegovem krogu. Pri predavanju se bo izvajalo tudi nekaj skladb slavnega avtorja. Medvedova nam bo zapela par njegovih pesmic, pianist Marijan Lipovšek pa bo zaigral nekaj točk iz njegovega cikla Slike po razstavi. Predavanje bo izredno interesantno in poskrbljeno je, da bo tolmačeno tudi na naš jezik. Vstop je prost.
■ Promenadni koncert muzike 40. p. p. »Triglavskega« danes ob 11. uri v »Zvezdi«. Spored: 1. Čerin: Naša vojska«, marš. 2. Mozart: Uvertura Koperi »Titus«. 8. Sedlaček: »Za moje prijatelje«, srbske pesmi. 4. \Vagner: »Lolien-grin«. 5. Čerin: »Solnčni dnevi«, pesmi za dobro voljo (nove). 6. Rinihardt: »Ženske oči«, valček. 7. Kačer: »Pesem o čudežnem baru«, foxtrot. 8. Fučik: »Gladjatorji«, marš. Dirigent višji kapelnik dr. Josip Čerin.
■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Derenda. '	i047a
Koks za kovače in centralne kurjave
Iz angleškega premoga
75 Din za IOO kg
327	Iranko	plinarna	nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
■ Krasna veseloigra »Gospod senator«, ki je pri včerajšnji premijerj izredno dobro uspela, se ponavlja danes gb 20-15 uri na Šentjakobskem odru. Vstopnice se doibe od pol 20. ure pri gledališki Magajni. Vabljeni.
■ Opozarjamo na premijero Hoffmamisthalo-vega misterija o življenju in smrti bogatina Slehernika, ki bo danes ob 20. uri zvečer v opernem gledališču.
■ Stjcpan Ivelja, novo angažirani tenorist, nastopi kot redni član naše opere prvič v sredo v Simončič-Šivicevi opereti »Oj, ta prešmetana ljubezen«.
Lekarna Tmkoczy
Ljubljana, Mesini trg 4
Tel. 2186	P.	I. r. 10755
669
■ Ena največjih prireditev ljubljanskih srednjih šol bo koncert dijaškega pevskega zbora in orkestra drž. klasične gimnazije, pomnoženega z nekaterimi gojenkami in gojenci drž. učiteljišč 9. maja v veliki dvorani hotela »Union«, na kar opozarjamo že danes.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Martin Zoliar, 12 let star, sin posestnika, Vidovdanska cesta 9; Frančiška Golli, rojena Hafner, 80 let stara, vdova davčnega upravitelja, Rimska cesta 9; Marija Grčar rojena Grm, 41 let stara, Poljanska cesta 25; Josip Černec,
6	let star, sin polirja, Vidovdanska cesta 9. — Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje!
■ Tombola. Osrednje društvo nižjih poštnih in telegrafskih uslužbencev krajevna skupina v Ljubljani priredi 3. maja t. 1. VIII. veliko javno dobrodelno tombolo.
‘M.taeibcv
mPrcdavanje o Lužiških Srbih. V zvezi s Trstenjakovo slikarsko razstavo bo v Ljudski univerzi predaval v sredo 29. t. m. zvečer g. Gu-čar iz Ljubljane o Lužiških Srbih, v preteklosti in sedanjosti. Predavanje bo ilustriral s skioptičniml slikami.
m Otvoritev Dupleškega mostu. Novi Dupleški most preko Drave bodo slovesno otvorili definitivno v nedeljo 17. maja.
m Poziv v Beograd. Ravnatelj tukajšnjega državnega ženskega učiteljišča g. F. Kadunec je pozvan v Beograd, da kot zastopnik lz Dravske banovine v ministrstvu prosvete sodeluje pri sestavi novega učnega načrta in pravilnika za učiteljišča. Čestitamo!
m Prebivalstvo Tczna. Po sedanjem ljudskem štetju živi v Teznu 1695 ljudi, in sicer 796 moških ln 879 žensk. Od leta 1921. je občina narasla za 600 ljudi.
m Prebivalstvo Košakov. Občina Košaki pri Mariboru šteje 2253 prebivalcev. Izmed teh je 1085 moških in 1168 žensk. Po veri je 2228 katoličanov, 12 pravoslavnih in 13 protestantov. Nemcev je 76, tujih državljanov 95.
Radi kvalitete In cene — samo »Karo čevlje!«	885
m Odgoditcv otvoritve kopališča. Vsled neugodnega vremena se kopališče na Mariborskem otoku ne bo otvorilo 1. maja, kakor se je prvotno nameravalo, ampak šele 10. Najemninska pogodba g. Josipa Majdiča za kopališko restavracijo se je podaljšala za nadaljna 4 leta. Nadzornik kopališča pa bo letos magistratnl uradnik g. Joško Vlah.
m Pouk v dramatski šoli. Danes v nedeljo bo od 9. do 13. ure zopet reden pouk v dramski šoli režiserja Jožeta Koviča.
Pijte original »CHABESO«. 1114 mo vse člane na okrožnico glede prijave v B in C skupino do 1. maja 1931, da se vsi oni, ki se Se niso prijavili, to čim prej store. Odbor.
m Opozarjamo! Pred kratkim ustanovljena trgovina z živili A. Lesjak v Gosposki ulici 11, sl je že doslej pridobila vsesplošen ugled in priljubljenost. G. Lesjak je Mariborčan, bil pa je več let vodja velikih domačih in tujih tvrdk. Opozarjamo na današnji oglas.
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst od Din 4-50 naprej.	1121
m Cenzura filmov. Mestna občina bo kulturne filme oprostila davka in je v ta namen imenovala posebno cenzurno komisijo, v kateri so gg. Josip Barle, magistratni svetnik, Janko Gla ser, ravnatelj Studijske knjižnice; dr. Ivan Dornik, profesor in pisatelj ter Ivan Lukman, šolski upravitelj,
m Nova trgovina A. Lesjak, Gosposka ul. 11 nudi po najnižji dnevni ceni stalno svežo praženo kavo, čaj mast, riž, olje, moko in vsa druga živila.	1005
m Ljudska univerza v Mariboru. V petek dne
1.	maja bo predaval g. prof. Bogovič iz Maribora o svojem potovanju okrog Sredozemskega morja. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike.
m Narodno gledališče. Danes popoldne ob 15. uri bo prva ponovitev otroške igre »Začarana žaba«, ob 20. uri pa se bo zadnjič v sezoni vprizorila komedija »Leseni konji«. Znižane cene. V torek se bo pela opereta »Kneginja čardaša« z Marico Lubejevo v vlogi Silve
Celje
1	Kolo jugoslovanskih sester priredi v nedeljo 17. maja veliko tombolo v prid doma na Bakarcu.
* Koncert »Oljke« v Gornjem gradu bo danes °b 15. uri v škofijski palači. Na koncert se opozarjajo izletniki in prebivalci Gornjemu gradu bližnjih krajev.
* Ljudsko vseučilišče. Jutri ob 20. predava na meščanski soli g. rav. Gavro Gomišček o zanimivi temi »Miselnost evropskih narodov«.
* Prva letošnja bazenska tekma se bo vršila družini SK Celje ter ljubljanske Ilirije. Igra bo zelo zanimiva.
* Podporno društvo za revne otroke v Gaberju je na svojem občnem zboru izvolilo kot predsednika g. poštnega kontrolorja Gamsa, kot podpredsednika g. Hrastnika, kot tajnico gdč. Poglajenovo, kot blagajnika g. Vučka.
* Prostovoljno gasilno in reševalno društvo avlja, da oseb s kužnimi boleznimi ne more prevažati, druge osebe pa brez razlike prevaža, aaino če je natančno in pravočasno obveščeno. Prijaviti je treba pri poveljstvu rešilnega oddelka, telefon 99, pri načelniku Jellenzu v Prešernovi ulici št. 19, telefon 92, pri poveljniku Ko-schieru, Za kresijo, telefon 99, pri tajniku Ber-ni, Kralja Petra 10, v trgovini Karbeutz na Kra-'ia Petra 3. Reševalno društvo odklanja očitek,
la ne prevaža oseb, ki ne morejo plačali, ker Sadiko dokaže, da je že nekaj revnih oseb brezplačno prevažalo.
* Mestni kino predvaja danes ter jutri še zvočni velefilm >3 + 1 » 2« z Lilian Harveye-vo in Willy Fritschem. •
* Seznami zavezancev za ljudsko delo na področju mestne občine so javno razpoloženi na vpogled pri mestnem načelstvu.
* Predavanje za obrtniške vajence. Danes ob
11.	se bo v dvorani Obrtnega doma vršilo prvo mladinsko predavanje za obrtni naraščaj. Predavali bodo: g. Žabkar o pomenu in namenu vajeniške vzgoje, g. učitelj Gobec o važnosti knjižnic za izobrazbo in g. upravitelj Bizjak o vedenju v šoli, pri mojstru in v javnosti.
* Pouk na gimnaziji, ki se je v zimskem času zopet začenjal obS2ov22 zguinlhwčumlhwybskpz radi zamud vlakov začenjal ob 815, bo od jutri naprej zopet začenjal ob 8. uri.
* Nezgoda v šoli. llletnega učenca Mirnika Ivana je njegov sošolec v odmoru tako nerodno sunil, da je padel in si izvil desno roko. Spravili so ga v javno bolinco.
* Nezgoda z motornim kolesom. V petek opoldan je blizu Frankolovega padel z motornim kolesom trgovec s Frankolovega Vidner Anton. Dobil je poškodbe po glavi in telesu in si je tudi pretresel možgane. Ostal je v domači oskrbi.
Dolenji Logatec
Pri zadnjem ljudskem štetju leta 1921 je štela občina Dol. Logatec 1934 prebivalcev, sedaj jih pa šteje 2216, to je 15 odstotkov več in to kljub temu, da je radi gospodarske krize odšlo iz Dol. Logatca mnogo ljudi. Vsega skupaj je 283 oseb več nego jih je bilo leta 1921, kar kaže, da se kraj dobro razvija. Moških je 1112, ženskih pa 1104, torej osem žensk manj, kar pomeni, da se bodo Logatčanke lahko pomožile.
»Kata« tudi v Dol. Logatcu. Tudi Logatčani dobimo prodajalno »Bate«, ki bo v hiši posestnika Zupančiča.
S kanalizacijo so pričeli. Zaenkrat kopljejo glavni požiralnik. Ob tej priliki so prišli na ogromno brezdno. S tem požiralnikom je ko-nečno saj delna kanalizacija zagotovljena. Saj ob času dežja ne bomo plavali v vodi po najbolj prometni cesti.
Bohinj
Sokolsko društvo Koprivnik je gostovalo preteklo nedeljo v Bohinjski Bistrici z igro »Mi-klova Zala« .v tamkajšnjem Sokolskem domu. Na tem mestu se najiskreneje zahvaljujemo bistriškemu Sokolu za veliko požrtvovalnost, ki jo je izkazalo ob tej priliki. Predstava je bila častno obiskana. Igralci so se potrudili in igrali zadovoljivo. Med odmori so svirali vrli tamburaši — Sokoli iz Bistrice.
V	Srednji vasi se vrše priprave za ustanovitev Sokolskega društva, katere vodi g. I. Arh. Želimo mu že sedaj ves uspeh.
Grahovo
Šolski nasadi. V sredo Je tukajšnja šolska mladina pod nadzorstvom sreskega šumarskega referenta in domačega učiteljstva zasadila nad 1000 smrekovih sadik na goličavo ob cesti proti Blokam pod takozvani hrib »Spička«. Na terenu jim je g. Sumarskl refemt praktično pokazal uspešno sajenje, nakar je mladina prijela za delo in ga yestno izvršila.
Nesreča pri kopanju kamenja. 2e dalj časa poravljajo občani pot, ki pelje iz vasi proti Jezeru na takozvane »blate«. Ker ni porabnega materijala v bližini, ga morajo dovažati lz kamnoloma pod Slivnico. Tu pa je izkopavanje zelo nevarno zaradi visečih skalnih skladov. In ravno ob tej priliki se je tak sklad zrušil in k sreči samo lahko poškodoval na rolcl domačina Kraševca. Prvo pomoč mu je nudil dr. Pušenjak v Cerknici.
Ustanovni občni zbor sokolske čete. Danes bomo imeli v šoli ob pol 16. ustanovni občni zbor sokolske čete. Kot priprava na to je bilo predavanje o Sokolstvu, ki smo ga imeli nedavno in za katerega je vladalo izredno zanimanje. Upamo, da se tudi v nedeljo zberemo v velikem številu, da manifestiramo tako za vzvišeno sokolsko idejo.
Strašna rodbinska tragedija v Hočah
Gostilničar Gačnik umoril vse tri svoje otroke in sebe ter smrtno ranil ženo -- Ozadje in potek groznega dogodka
Krasote Jugoslavije
£
S
SARGOV
ponosne nepristopne pečine .. romantične skalne globeli ... in zobje njenih prebivalcev!
Povsod se čuti privlačnost Jugoslavije, povsod izzivajo zdravi in blesteči zobje njenih prebivalcev občudovanje. Stotisoče Jugoslovanov neguje zobč s Sargovim Kalo-dontom. Sveža bujna pena te zobne kreme daje zobem sijaj biserov, zamori uničevalne kali, a dih nar pravi vonjajoč In čist.
KALODDNT
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
Maribor, 25. aprila.
Danes dopoldne se je nenadoma razširila po Maribor« strašna vest, da je gostilničar Gačnik v Spodnjih Hočah pomoril vso svojo družino in ie samega sebe. Vest, ki je dobivala od ust do ust najrazličnejše oblike in se spremenila tudi v roparski umor, sličen onemu v Jelovcu, so potrdile tudi oblasti. Vendar se je že okrog poldneva dala dognati resnica, ki je strašna in nič ne zaostaja za žaloigro v Jelovcu.
»Jutri mi bo že bolje!«
4Dletni Rudolf Gačnik je imel predlansko leto »vojo lastno hišo in gostilno v Studencih pri Mariboru, ki je prvotno dobro uspevala, potem pa propadla, tako da so mu jo prodali na dražbi. Z zadnjim ostankom denarja je lani najel v Hočah gostilno Frangeš, sedaj last Ivana Rečnika, kjer pa tudi ni imel sreče. V ■adnjem času ni zaslužil niti toliko, da bi kril režijske stroške in plačeval najemnino. Zato mu je gospodar odpovedal stanovanje in lokal s prvim majem. Tedaj bi se moral Gačnik izseliti. Iskal je sicer kako* drugo gostilno, toda brez denarja je seveda ni mogel najti. Zato je vedno bolj obupoval. Včeraj je prišel ponovno v Maribor, da bi kaj našel, a tudi brez uspeha. Popoldne je bil v restavraciji »Halbwidl«) kjer je na vprašanje, kako 11111 gre, odgovoril: »Jutri mi bo že bolje!«
Nikogar ni bilo iz hiše
Nato se je vrnil domov v Hoče, kjer je zvečer do okrog 21. ure govoril v svoji gostilni z nekim gostom, dočim je njegova 381etna žena Elizabeta likala perilo. Ko je gost odšel, so Gačnikovi zaprli gostilno in se podali k počitku. Danes zjutraj kmalu po 7. uri je v isti hiši stanujoča stranka pri odpiranju hišnih vrat opazila, da od Gačnikovih ni še nihče vstal, kar *e ji je takoj zazdelo čudno, ker so navadno že na vse zgodaj odpirali gostilno. Opozorila je na •o lastnika hiše in gostilne Ivana Rečnika, ki je pogledal pri oknu v Gačnikovo spalnico, a zaradi zaves ni mogel opaziti ničesar drugega kakor to, da je Gačnik ležal na divanu. Ker se na trkanje in klicanje ni nihče oglasil, 90 po-
SPofcvau/e po zvezdi večernici
58.
Zunaj je bila globoka in tiha noč, zato se je vrnil v rov, legel in zaspal. Ko se e prebudil, je stopil na rob skalne plo-čadi, na kateri se je nehal podzemeljski rov in opazil, da ne vodi ž nje nobena pot, ne navzdol ln ne navzgor. Bal se je že, da bo moral večno ostati tam gori, ko je nenadoma opazil, da je pod robom razpeta ogromna pajčevina. Njene niti so bile tako debele In močne, da je po njih lahko varno plezal v globino.
59.
Danica in čučiruči sta nadaljevali pot
f»roti vrhu gore. Vzpenjali sta se po ska-ah, počivali, pa spet plezali. Tako sta naposled srečno prispeli do one ogromne stene, nad katero je bil Dušan prilezel iz podzemeljske jame. Skušali sta jo preplezati, toda zaman, šele tedaj, ko sta opazili pajčevino, ju je obšlo novo upanje. Toda — o groza — opazil ju je pajek velikan in ju zadrgnil s svojo vrvjo...
klicali orožnike. Kmalu po 9. uri sta prišla pred hišo narednik Eisenhut in orožnik Kučič. Poslednji je skozi okno opazil, da je Gačnik ves v krvi in mrtev.
Nato so s silo vlomili vrata v stanovanje. Slika, ki so jo tedaj imeli pred seboj, je bila strašna. Gostilničar Rudolf Gačnik je ležal na divanu v hlačah in srajci k prerezanim vratom in ves v krvi. Poleg njega je bil oster kuhinjski nož. Na treh posteljah pa so ležali pobiti vsi ostali člani družine. Na prvi postelji je bila Gačnikova žena Elizabeta z razbito glavo in z rano v prsih. Vendar pa je še živela, čeprav je bila v nezavesti. Na drugi postelji je ležal obrnjen proti materi najstarejši 121etni sin Rudolf, na tretji postelji pa sta ležala Sletni Kare! in 61etni Ivan. Vsi trije so imeli razdrobljene glave. Poleg postelje je bilo tudi večje kladivo, s katerim je Gačnik pobil svoje tri sinove in ženo.
Gačnikova žena umira v bolnici
Takoj je bilo jasno, zakaj in kako se je dogodila strašna tragedija. Gačnik je očividno že poprej sklenil, da bo pobil družino in sebe. Vstal je tedaj zgodaj zjutraj, vzel kladivo in pobil po vrsti otroke in ženo, ko so še spali in se niso mogli takoj niti zavedati, kaj se dogaja. Svoje delo je opravil tako silovito, da so bile postelje, stena in tla čez in čez poškropljene s krvjo in zavoji možganov. Razen tega je ženo zabodel tudi z nožem v desno stran prsi. Nato je legel na divan in si z nožem prerezal vrat. Tako on kakor vsi trije otroci so bili takoj mrtvi. Orožniki so nemudoma telefonično pozvali mariborsko rešilno postajo na pomoč. Ta je takoj odposlala v Hoče rešilni avto, s katerim so prepeljali Gačnikovo ženo v tukajšnjo bolnico. Vendar se smrtno ranjena žena ni več zavedla. Ob času ko to poročamo je sicer še živa, je pa po mnenju zdravnikov popolnoma izključeno, da bi jo mogli rešiti. Nesrečnica ima popolnoma razdrobljeno lobanjo, zmečkane možgane in globoko rano na deni strani prsi.
Orožniški zapisnik in sodna komisija
Ker ni nobene priče, ne bo mogoče natanko dognati, kdaj se je strašno dejanje izvršilo, in tudi ne, če je Gačnik napravil svoji družini konec sporazumno z ženo ali ne.
Naknadno doznavamo, da je bil pokojni Gačnik tudi bolehen in je v zadnjem času iz obupa mnogo pil. Na povratku iz Maribora je bil včeraj tudi v Radvanju pri svoji sestri, kateri je na vprašanje, kam bg 1. maja šel, odgovoril: »Šel bom tja, od koder se nikdar več ne bom vrnil.«
Orožniki so ob enem o dogodku obvestili tudi mariborsko orožniško poveljstvo. Že tekon^ dopoldneva, je nato prispel v Hoče kapetan Dže-mičič s spremstvom in policijskim fotografom Grobinom ter napravil zapisnik. Ker so bila vrata od znotraj zaklenjena, so vsa prvotna domnevanja, da je bil morda izvršen roparski umor, neutemeljena. Popoldne je odšla v Hoče še sodna in zdravniška komisija, ki je izvršila ogled in obdukcijo ter odredila, da se trupla Rudolfa Gačnika in njegovih treh otrok pre-neso v mrtvašnico na pokopališču v Hočah.
V	llocah in okolici kakor tudi v mestu je napravila vest silen vtis. K hiši, kjer se je dovršila žaloigra, prihajajo množice ljudi. Tako tudi na pokopališče.
Resnikovi morilci obsojeni
Maribor, 25. aprila.
Snoči in ves dan so se nadaljevala zasliševanja nadaljnjih prid v procesu proti tihotapcem ln morilcem finančnega pripravnika Janko Resnika. Trgovec Ponprein iz špilja je bil za danes pozvan k zaslišanju, a ni prišel. Razne priče iz špilja so potrdile, da so videle na predvečer umora, torej dne 6, septembra 1926. leta tam današnje obtožence. V splošnem pa je šlo danes v prvi vrsti za izpovedi, ki se nanašajo na sokrivdo obtoženca Goloba. Enotnost v pričevanju ni bilo, vendar so sodniki ugotovili, da Šketa, o katerem smo včeraj poročali, ni prišel k Muhičevi s krvavo, ampak samo z raztrgano srajco. Golob je predlagal tudi novo pričo, katere pa po imenu ne pozna. Trdi, da baje mnogo ve o umoru. Srečal jo je nekje pri Ja-renini tistega dne, ko je bil zadnjič Izpuščen iz zaporov.
Proti večeru se je zasliševanje prič končalo ln je govoril državni pravdnik dr. Dev, ki je v temeljiti razpravi reasumiral vse dokazno gradivo in zahteval obsodbo v smislu obtožnice. Izmed braniteljev je prvo govoril dr. Reisman, za njim dr. Kumbatovič, končno pa še dr. Žnuderl. Okrog 19'30 se je senat umaknil k posvetovanju in okrog 20. ure je predsednik razglasil sledečo obsodbo:
Obtoženci so krivi umora finančnega stražnika Resnika in se obsodijo Vincenc Bezjak na dosmrtno ječo, Franc Klemensberger na 20 let te/ke ječe, Alojzij Golob na 20 let težke ječe in Dorr.i; ik Jamernik se odda v poboljševalnico. Vsi izgubijo dosmrtno častne državljanske' pravice. Obtoženci so prijavili priziv in revizijo.
Razširjajte Jugoslovana!
Novo mesto
Novomeško prebivalstvo. Ob ljudskem štetju leta 1920 je prebivalo na mestnem teritoriju 260 ha 56 a 29 kv. metrov 2459 ljudi. Kasneje se je mestu priključila še Kandija v Izmeri 241 ha 5 a 19 kv. 111 z 821 prebivalci, tako da je po tedanjem ljudskem štetju živelo v 501 ha 61 a in 48 kv. metrov veliki mestni občini 3280 ljudi, ki so prebivali v 434 hišah. Po sedanjem ljudskem štetju se je število prebivalstva dvignilo za 7G5 oseb. Mestna občina šteje danes 4045 prebivalcev, med njimi so moški le za bore tri osebe v večini: žensk je 2021, moških pa 2024. Skupno imamo 831 družin. V koliko poslopjih prebivajo in koliko poljedelskih gospodarstev imajo, trenutno še ni ugotovljeno. Da imamo moški izjfemoma skromno večino se moramo zahvaliti garniziji in bolnici Usmiljenih bratov.
Mesto zdravnika je razpisano v samostalni zdravstveni občini Šmihel-Stopiče. Termin najkasneje do 30. aprila. Opozarjamo na tozadevni razpis v 90. številki našega lista na strani 15.
Velika francoska revolucija je bil naslov predavanju, ki ga je oživljal s številnimi lepimi skioptičnimi slikam profesor g. Rudolf Kranjec v četrtek zvečer v Sokolskem domu že drugič. Prejšnji četrtek I., zdaj II. del. Velezanimivo in poučno predavanje je bilo obakrat zelo obiskano.
Osebna vest. Novomeščanka gdč. Albina Ahačič, učiteljica v bližnji Birčni vasi, je napredovala v II.-2. Čestitamo! •
šmarješke toplice, povečane s svojo električno razsvetljavo in vodovodom, z moderno urejenimi sobami ter prvovrstno prehrano, so pričele zopet obratovati. Opozarjamo na današnji glasi
Srbske popevke so zvenele v četrtek zvečer po mestnih ulicah, ko so se vračali naši najnovejši meščani iz Dolenjskih toplic. Tja so korakali dopoldne še v lastnih oblekah, vračali pa so se že ponosni na svoj novi kroj, ki je napravil iz njih povsem nove ljudi. Vse mesto je drlo vkup, saj se to ne vidi pri nas vsak dan. Ko je zapela trobenta k nočnemu počitku, se je tudi radovedni mladi svet umiril. Zdaj jih boste lahko gledali vsak dan.
Staro pokopališče se prazni, kdor le more pusti izkopati in prenesti telesne ostanke dragih svojcev na novo pokopališče ob Ločenski cesti, ker se bo staro v nekaj letih povsem opustilo ter spremenilo v park. Ze jeseni leta 1926 sta bila prenesena zakonca Franc in Marija Kenda. Potem je bil mir poldrugo leto, nakar so že v zgodnji pomladi pričeli s prenašanjem, ki se v presledkih nadaljuje do danes in se bo z vsakim mesecem povečalo, ker priganja čas. — Doslej so bili preneseni sledeči blagopokojniki: Karel, Josipina, Anton in Alojzij'Rozman; Ivan Barborič, Karel Tirlik, Anton Medved, Kavs Marija, dr. Karel Slane in njegov sin Karel, s. Roza Jaklič, s. Georgija Križan, Marija Košir, Franja Burger, Gabrijela Virant, Franc, Anion in Terezija Kastelic, Karel Kalčič, Anton Mraček, Avgusta Kalčič in Štefan Kraut.
V	Ljubljano sta bila prepeljana komponist Anton Foerster ter sodni svetnik Ludvik Golia. Oba lani oktobra meseca.
Grad Luknja pri Prečui se podira. Edini naS iamski grad bo propadel, kar je večna škoda. Nekdanje zatočišče klati-viteza Erazma Predjamskega bo kmalu le še kup ruševin. Desni oelni hodnik v prvem nadstropju se je tudi že udrl. Prebivalstvo opozarjamo na nevarnost. -Ne se preveč spenjati po preperelem zidovju. Amaterji naj bi s kamerami hitro še rešili pred pozabljenjem, kar se še da.
Nogometna tekma med S. K. Gradžan — Karlovac in S. K. Elan — Novo mesto se bo vršila danes popoldne na Loki.
Obrtno predavanje priredi danes dopoldne v Rokodelskem domu načelnik zavoda PO Zbornice za TOI g. Ivan Ogrin iz Ljubljane.
Licencovanje bikov. V petek dopoldne se je vršilo na sejmišču na Loki licencovanje bikov za občino Novo mesto, Šmihel-Stopiče ter Prečno. Predvidenih je bila 17 bikov, izredno lepih živali, kot se jih tu še ni videlo.
Sreča v nesreči. Neopažen se je preveč sklonil skozi okno triletni Drago Medvešček, živahni sinček pletilje ge. Marije Medveščkove v Kandiji, ter telebnil skoro pet metrov globoko na mlado travo pod oknom. Na bližnjem studencu so prale perice. Ena izmed njih je preplašena prihitela pobirat jokajoče dete ter ga nesla prestrašeni materi. Hitro so ga pregleda-
li,	pa še nateklin od padca ni bilo najti. Deček se je kaj kmalu potolažil in vesel spet stekel na dvorišče. Pač čudovit primer pravega angeljevega varstva.
Gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 26. aprila: Premijera »Slehernika« v opernem gledališču. Izven.
Ponedeljek, 27. aprila: »Življenje je lepo«.
Red B.
Torek, 28. aprila: Zaprto.
Sreda, 29. aprila: »Pri belem konjičku«. Red A. Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 26. aprila: »Slehernik«, dramska pre-inijera. Izven.
Ponedeljek, 27. aprila: Zapato.
Torek, 28. aprila: »Luiza«. Red E.
Sreda, 29. aprila: »Oj ta prešmentana ljubezen«. Premi je ra izvirne operete. Izven.
6ENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Začetek ob 2015.
Nedelja, 26. aprila: »Gospod senator«.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Nedelja, 26. aprila ob 15. uri: »Začarana žaba«. Kuponi. Otroška predstava. — Ob 20. uri: »Leseni konji«. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 27. aprila: Zaprto.
Torek, 28. aprila ob 20. uri: »Čardašika kneginja«. Kuponi. Gostovanje gdč. Marice Lu-bejeve.
Konfekcija	f?fPrcšcrncv« priporoča, da si ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih
Ljubljana *9	ulica	7	—	9	(n	moških	plaščev	ter	oblek
Muvibcvska. industrija
Daši je slovensko ozein.je v Jugoslaviji raj-Dolj industrializirano, vendar prečesto niti sami ne vemo, kakšne industrije imamo in kaj vse izdelujejo. Vzrok so temu največ naša industrijska podjetja sama, ki imajo vse premalo stikov z javnostjo, posebno z našim dnevnim tiskom. Tudi oglase naših industrij opazimo le redkokdaj v naših dnevnikih. Vsled tega s 10 se odlomili, da bomo posredovali med našo javnostjo in našo industrijo. To svojo odložitev pričenjamo izvajati danes z opisom nekaterih mariborskih podjetij, obtneni pa opozarjamo tudi na tozadevne oglase.
Vesna akumulator
Ing. I. &F. Domicelj, delavnica v Mariboru, Strossmayerjeva ul. 8, podružnica v Zagrebu, Radišina ul. 9. — Vesna akumulator je podjetje elektrotehnične vrste, ki docela samo izdeluje svinčene prenosljive akumulatorje. Podjetje je bilo osnovano 1. 1924. in ga vodi g. inž. 1. Do-micelj. Iz domu pridobljenih sirovin vliva akumulatorske plošče, bistvene dele akumulatorja, jih pastira in formira v najrazličnejših dimenzijah in tipah ter vdeluje v akumulatorje, ki se uporabljajo za avtomobile, radio aparate, telefonske baterije, reflektorje ter v razne učne in medicinske svrhe. Razvija se zdravo, a počasi, ker ga ovira inozemska konkurenca. Nizka uvozna carina omogoča tej konkurenci, da uvaža sestavne dele, jih v naši državi samo sestavlja, a stavne dele, jih v naši državi samo sestavlja, a oddaja kot originalni domači fabrikat. Visoka uvozna carina za izdelan fabrikat je temu delovanju samo v prilog, domači industriji pa v škodo. Izdelovanje prenosljivih akumulatorjev pa je izredno velike važnosti posebno za slučaj vojne. V tem slučaju bi inozemstvo ustavilo dovoz sestavnih delov in vsi naši motorji in obrati (avtomobili, telefon, reflektorji itd.) bi morali obstati. Poljska je radi tega z izdatno podporo podprla svojo industrijo akumulatorjev, prav tako tudi Češkoslovaška. Zato bi bilo umestno, da bi tudi Jugoslavija omogočila tej naši edini industriji ves razmah, da bi se tako emancipirala od tujine. Vesna-akumulator zaposluje sedaj le IG delavcev. Podjetje si je pridobilo že veliko izkušenj in dobre zveze s češkoslovaško industrijo, tako da izdeluje danes že prvovrstno kvalitativno blago. Ko bi se podjetje podpiralo z merodajnih mest, bi lahko krilo ves naš konzum in vzgojilo bi dovolj domačih mehaniških delavcev te stroke, ki so neobhodno potrebni pri razvoju avtomobilizma in pri vseh vojaških in mornariških napravah. Sedaj so, izvzemši nameščence Vesne-akumulatorja, skoraj povsod sami tujci. Upati je tedaj, da bodo merodajni faktorji storili vse, da se bo ta naša industrija podpirala in ščitila.
Kristal d. d.
Tovarne ogledal in brušenega stekla, centrala Maribor, koroška c. 32, podružnici v Ljubljani VII. in v Splitu. Izdeluje ogledala, brušenega in nebrušena, v vseh velikostih in oblikah iz prvovrstnega kristalnega stekla 5-5—8 mm debeline, kakor tudi iz 4 mm debelega polkristal-aega stekla in navadna ogledala, 2 mm debelile, nadalje brušena prozorna stekla v vseh velikostih in oblikah ter izbočena stekla. Prav tako popravlja tudi oslepela in sploh pokvar-|ena ogledal«, izvršuje zasteklenje izložb in portalov s kristalnim in specijalnim steklom, vlaganje stekla v medenino, baker ali nikel, graviranje raznih ornamentov, montiranja šip pri avtih itd. Poleg tega ima v zalogi vse vrste »tekla. Tovarna se je osnovala- 1. 1921. s čisto domačim kapitalom brez vsake tuje udeležbe. To slovensko podjetje je bilo tedaj prvo na ozemlju naše države. Početne težkoče je kmalu premagalo in danes je po kakovosti in solidnosti sploh prvo. V družbo se je iz zadruge »premenilo 1. 1924. In kakor dela le z doma-tim kapitalom, tako tudi s samo domačimi delavci in uradniki. Svoje izdelke prodaja po vsej državi. Da si osvoji domače podjetje tudi trg v srcu Slovenije, v Ljubljani, je ustanovilo tam podružnico na Medvedovi cesti 38, in v Splitu.
C. Pickel
Stavbno podjetje cementni izdelki, podjetje ta asfaltiranje^ od 1. 1915. imejiteljica Fanny Bayer Swaty. Tovarna Koroščeva ul. 39. — To je najstarejše mariborsko podjetje za izdelavo umetnega kamenja, betonskih izdelkov, cevi za kanale, asfaltiranje ulic in pločnikov. Urejeno je popolnoma moderno, z električnim pogonom, zato so njegovi izdelki najboljše kvalitete. Iz-deluje se vse mašinalno, tudi betonske cevi vseh dimenzij. Prav tako se tudi umetno kamenje brusi z električnimi brusilnimi stroji, dočiin izdeluje plošče za tlake s hidraulično stiskalnico.
Splošna stavbena družba
Mostovna in železo-konstrukc.ijska delavnica in tovarna vijakov in zakovic, Maribor, Tezno.
—	Družba je bila osnovana 1. 1921. im poseduje na Teznu pri Mariboru na lastnih zemljiščih veliko in moderno urejeno mostovno in železo-konstrukcijako delavnico ter tovarno vijakov. Družba je med drugim izdelala vse konstrukcije za elektrarno na Fali in njene daljnovode, razne mostove po Jugoslaviji, med temi tudi most preko Mure pri Veržeju. Lani je izdelala 6 mostov za Grčijo in jih sam tudi montirala. V tovarni vijakov izdeluje vse vrste vijakov in zakovic. Kapaciteta znaša približno^ 6000 ton na leto. V polnem obratu uposluije preko 300 delavcev in približno 40 uradnikov.
Franc Swaty
Prva jugoslovanska tovarna brusov, Maribor, Tržaška c. 60. — To podjetje je bilo ustanovljeno že 1. 1879. in izdeluje danes bruse za brušenje in ostrenje orodja, žag in vseh predmetov raznih industrij znamke »Diamond« brusilne kamne za brušenje britev, kos itd. znamk »Diamond« in >Swatyn«. Njegovi izdelki so znani po vsej Evropi, pa tudi po Ameriki in drugod. Kamni za brušenje brilev, ki so kvalitativno neprekosljivi, se skušajo prav v zadnjem času v Ameriki ponarejati. Osnovano je bilo najprej na Dunaju in premeščeno v Maribor šele 1. 1894. Pred dvema letoma je bila tovarna
razširjena in ustanovljen je bil nov oddelek za izdelovanje brusilnih plošč. Te izdelke je pri-zvala tudi naša državna uprava in >ih uvedla v vseh svojih podjetjih. Uprava državnih monopolov, industrijski oddelek, je dne 16. decembra lani poslala podjetju posebno priznanje in pohvalo. Na to je treba posebno opozoriti, ker nekateri še vedno naročajo inozemske izdelke te stroke. Kapaciteta tovarne je 15 do 20 vagonov na leto in more kriti vse potrebe Jugoslavije. Vodi jo sedaj ga. Fanny Bayer Swaty, ki stremi neprestano za izboljšanjem in razvojem.
Kovina d. d.
Prva jugoslovanska metalurgična industrija d. d., Maribor, Tezno. — Osnovana je bila leta 1919. Zaposluje krog 300 delavcev in izdeluje materija!! za električne napeljave in razne druge kovinske izdelke. Izolirani električni materija!
napeljave izdeluje po pri nas uveljavljenih predipisih Društva nemških elektrotehnikov. Sicer izdeluje v prvi vrsti kopalne peči z armaturami, ostle opreme za kopalnice, škropilnice za trte in sadno drevtje, medeninaste vodovodne naprave, medeninaste okove vseh vrst in razne druge sekane, stiskane in vlite predmete v vseh količinah. Kapaciteta znaša za krog 15 milijonov dinarjev blaga na leto in je v splošnem popolnoma izkoriščena. Tekom let je vzgojila tako izvežbano delavstvo in tako izpopolnila svoje izdelke, da je čitrto izpodrinila inozemsko konkurenco ter s tem dokazala moč in upravičenost domače industrije.
Tvrdka Peteln
Maribor, Gosposka ulic 5. Poseduje Specialno delavnice za očesno optiko pod strokovnim vodstvom diplomiranega optika ter absolventa državne visoke šole za optiko v Jeni. Delavnica je premljena z najmodernejšimi aparati za preizkušanje (refraktometer), prilagoditev ter pripre-mo očal in naočnikov. Obsežna zaloga raznovrstnega očalnega ogrodja in stekel svetovno znanih podjetij, kakor n. pr. Garl Zeiss-Jena, omogoča v najkrajšem času prirediti očala in naočnike ter ugoditi željam najimvajenejšega interesenta. Tvrdka obstoja že 40 let.
Pivovarna in žganj ar na Josip Tscheligi
Maribor, Koroška c. 2, telefon 2335 tn 2586.
—	Podjetje je v Mariboru in po deželi splošno znano, posebno po svojem izvrstnem pivu, marčnem, kozlovem itd., ki popolnoma dosega predvojno kvaliteto. Poleg tega ima veliko žganjarno, v kateri žge originalno slivovko, pivsko droženko in vinsko droženko. Zelo priljubljena je tudi pivovarniška gostilna.
Mirim
Tovarna »Mirim« je bila ustanovljena kmalu po vojni z domačim kapitalom in je tudi sedaj v popolnoma domačih rokali. Vodi jo ga. Desnica. Tovarna izdeluje vse vrste čokolad, čokoladnih bonbonov itd. pod znamko »Mirim«. Lani se je preselila in znatno povečala ter' modernizirala.
Herman Wogerer
Tovarna mesnih izdelkov Herman W8gerer v Krčevini pri Mariboru je bila ustanovljena 1. 1872. Prekajuje meso vseh vrst, pripravlja masti, izdeluje vseh vrst mesne izdelke, konzerve itd. Letna kapaciteta je 1200 prašičev In 1000 goveje živine Opremljena je najmodernejše in na pogon z Dieselovimi motorji. Njena glavna specialiteta »o šunke »Praga« in konzerve. Izvaža tudi v Italijo, Švico in Avstrijo.
Gospodarske vesti
X Nizozemska številka »Jugosl. Lloyda«. Za
otvoritev cvetličarske razstave v okrilju zagrebškega sejma, je »Jugoslov. Lloyd« kot važno narodnogospodarsko glasilo izdal posebno slavnostno številko na čast nizozemskih posetnikov. Številka je izredno zanimiva in seznanja čita-telje z vsem gospodarskim življenjem Nizozemske. Važni pa so ti prispevki še posebno radi tega, ker prihajajo izpod peres najuglednejših zastopnikov kraljevine Nizozemske. Trud, ki ga je zagrebško gospodarsko glasilo doprineslo, bo gotovo obilo poplačan z utrjevanjem medsebojnih gospodarskih odnošajev. Vsem našim gospodarstvenikom priporočamo, da si to zanimivo in podučilo številko nabavijo.
X Vabilo na V. redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru. III. vinarski kongres in 1. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, ki se bodo vršili 9., 10., 11. in 12. maja 1931 v Mariboru z natančnim dnevnim redom, smo že objavili.
Vsi vinogradniki brez izjeme so vabljeni, da se navedenih prireditev udeleže. Za vinsko razstavo je prijavljenih blizu 500 različnih vinskih vzorcev iz vseh vinorodnih krajev Dravske ba novine od navadnega namiznega vina do naj' finejših sortnih vin, kar jih Evropa premore. Najavljene so tudi tri skupine treh letnikov tipiziranih vin, kar je nekaj čisto novega. O ti-piziranju vin in o racionalizaciji čitamo skoro vsak dan, toda možnost nam doslej ni bila dana, da taka vina poskusimo. Poleg vina bodo na razstavi zastopane tudi vinarske in kletarske potrebščine, ki jih rabi vsak napreden vinogradnik in kletar. Te predmete razstavi 10 priznano solidnih tvrdk. Vinogradniki, gostilničarji, vinski trgovci in sploh vsi ljubitelji naravnih proizvodov vinske trte. obiščite uvodoma navedene prireditve, posebno pa I. banovinsko razstavo z vinskim sejmom, katere pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti gospod ban Dravske banovine dr. Drago Marušič in ki bo otvorjena dne 10. maja 1931 ob pol 12. uri.
X Sadjarski tečaji v dolnjelendavskem srezu. Zadnje čase se je pokazalo med tukajšnjim ljudstvom velikansko zanimanje za sadjarstvo, ki je za ta kraj gotovo velikega pomena. Da se tej upravičeni ljudski želji ustreže, je sadjarski referent g. Lipovec Janko sporazumno z občinami napravil za svoja strokovna predavanja sledeči načrt: Dne 1. maja popoldne ob 3. uri bo imel zadevno predavanje za kolonijo Pince-Benica in to v osnovni šoli v Benici; za kolonijo Mostje
2.	maja ob 9. uri predpoldne v tamošnji osnovni šoli; istega dne ob 2. uri popoldne pa za kolo
nijo Oaberje. Kmetski narod še nikoli ni bil tako potreben izobrazbe, kakor dandanes. Zato je njegov lastni interes, da se takih strokovnih tečajev udeležuje točno in polnoštevilno, saj se to vrši brezplačno, z druge strani pa bo imel od tega samo kmetski človek neposredno korist. Zato se brez razlike pozivljejo vsi kmetovalci, da se teh tečajev polnoštevilno udeleže, če hočejo napredka in če hočejo biti kos sedanjim časom.
X Oddaja zgradile dvonadstropne stanovanjske hiše na Rakeku se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 15. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani (Ljubljanski dvor). (Oglas je na vpogled v pisarni Zborni, za TOI v Ljubljani, pogoji, načrti in pror "'"' >i pa pri isti direkciji.)
X Oddaja zakupa restavracije na postaji Vr-hovine — Plitvička jezera se bo vršila potoni ofertalna licitacije dne 12. maja t, 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Oddaja zgradbe in zakupa menjalnice na postaji Subotica se bo vršila potom licitacije dne 8. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglsa je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.)
X Mednarodni agrarui hipotekarni zavod.
Odbor za proučevanje načrta o mednarodnem agrarnem hipotekarnem zavodu je dokončal svoje delo in izdelal poročilo, ki se predloži evropskemu odboru in Svetu Društva narodov. Poročilo ugotavlja, da je finančni odbor Društva narodov pristojen sestaviti statut te orga-zacije in reševati vprašanja, tičoča se tega zavoda. V diskusiji o predloženem načrtu so prišli do izraza vsi momenti, po katerih lahko delegati posameznih držav pošiljajo svojim vladam potrebna sporočila.
X S kongresa mednarodne trgovske zbornice. Med važnimi vprašanji, ki jih bo proučil kongres mednarodne trgovinske zbornice v Wa-shingtonu od 4. do 9. maja bodo tudi vprašanja, ki se zanje zanimajo skoro vse evropske države. Semkaj spada vprašanje o gospodarskih odno-šajih med Evropo in Združenimi državami severne Amerike. To vprašanje bodo prvi obdelali veščaki iz Evrope in Amerike. Ti strokovnjaki imajo nalogo, da ugotove neenakosti v Izmenjavi blaga in dobrin in doženejo, kolikšna je konkurenca med obema kontinentoma od začetka tega stoletja. Predsednik evropskega odbora je Italijan Pirelli, ki je bil svojčas predsednik mednarodne trgovske zbornice.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 7. maja t. 1. ponudbe glede dobave gum za avtomobile ter glede dobave 10 parov vzpenjalk (Stelgeisen).
Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 5. maja t. 1. pri Komandi pomorskega ar-senala v Tivtu glede dobave medenine in bakrenega materijala; pri Komandi mornarice v Zemunu pa glede dobave 300 komadov odej. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 40 zavitkov svetlopisnega papirja, 300 m gumijevega kabla, 3000 kg koruze, 600 kg mavca, 15 komadov zatikalnih doz in 1500 kg tračnikov; do 4. maja t. 1. pa glede dobeve 90.000 kg port-land-cementa ter glede materijala za žično železnico.
Dne 6. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arsenala Tivat ofertalna licitacija glede dobave rafiniranega cinka, cink v ploščh, pločevine, svinca, kositra in bele kovine. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. maja t. 1. pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave 7 električnih motorjev s pripadajočimi deli; pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave tekstilnega materijala (jadrenina, kosove preproge, tapetniški materijal); dne 13. maja t. 1. pa glede dobave vrveskega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Borzna poročila
dne 25. aprila 1931.
Devize
Ljubljanske devizne in efektne borze danes niso poslovale.
Curih, 25. apr. Beograd 91315, Pariz 20-2925, London 25-2325, Newyork 519-037, Bruselj 72-20, Milan 27'18, Madrid 52-25, Amsterdam 208-575, Berlin 123‘63, Dunaj 73, Sofija 3-765, Praga 15’37, Varšava 58'20, Budimpešta 90-50, Bukarešta 3-085.
Dunaj, 25. aprila. Amsterdam 285'50, Atene 9-215, Beograd 12-4963, Berlin 169-24, Bruselj 98'80, Budimpešta 123’90, Bukarešta 4‘2255, London 34'5313, Madrid 71'80, Milan 37-2175, Newyork 710 68, Pariz 27-77, Praga 21-0437, Sofija 5-1488, Stockholm 190:f0, Kopenhagen 190-10, Varšava 79'59, Ziirich 136'86.
Vrednostni papirji Dunaj, 25. aprila. Bankverein 16-05, Kreditni zavod 45-60, Dunav-Sava-Adria 1415, Prioritete 88"30, Trbovlje 38-20, Leykam 3-10.
Notacija nušili državnih papirjev v inozemstvu London, 25. aprila. 7% Blaire 81-625 do 82-625.
Newyork, 25. apiila. 8% Blaire 91-75—92-50, 7% Blaire 81-625—82-50, 7% pos. drž. hip. b. 82-25—83.
Žitna tržišča Novi Sad, 25 aprila. Pšenica: gornjebaška 79-80 kg 165—170. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 18 vagonov, ječmen 1. koruza
12,	moka 10, otrobi 2 vagona. Tendenca: neiz-premenjena.
Budimpešta, 25. aprila. Tendenca: prijazna; pšenica: slabša. Promet: miren. Pšenica: maj 15-52—15-70	(15-56-15-57),	jun.	15-55—15-73
(15-59—15-60). Rž: maj 13-85—1405 (14-05 do 14'10). Koruza: maj 13-42—13-57 (13-54—13-55), jul. 13-80—13-92 (13-92—13-94), avgust 14'20 (14-20—14-25), trans, maj 1080 (10-85—10-90).
Ptfujslta občinska seja
Dne 23. aprila je bila 4. redna občinska seja. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je sledilo poročilo mestnega načelnika. Poročal je, da je namesto odstopivšega odbornika g. Lenarta imenovan g. dr. Mrgole Matija. Nadalje je bila prošnja za podporo mestne policije odklonjena. Pokojninski zavod poroča, da letos v Ptuju ne zidal palače. Za osebno delo pri kuluku se je javilo 100 oseb. Ker pa ni dela na ulicah, bodo v dravski strugi pripravljali gramoz za ceste. Za upravni odsek je poročal g. Vrabl. Dovolilo se Je 100.000 Din za pešpot pri novem dravskem mostu. Odobrile so se tudi adaptacije v hladilnici. Ljudmili Baloh se je odstopilo stavbl-šče po 4 Din s pogojem, da še letos sezida nameravano stavbo. Mesarju Pintariču se je dovolila stojnica na Slovenskem trgu. Nadalje se je odpisalo nekaj stroškov in dovolilo nakupiti nekaj dežnih plaščev za cestne pometače. Raznim društvom se je dovolilo gledališče za vaje. Kurjavo kakor tudi razsvetljavo je dalo za te vaje mesto. Ker pa so se vršile razne nerednosti, se dovoli od sedaj naprej društvom v mestnem gledališču le glavno vajo in predstavo. Razsvetljavo pa morajo društva povrniti. Koncem leta pa se ti zneski sorazmerno po-razdele na kulturna društva.
Nato je sledilo poročilo pravnega odseka. Poročevalec g. Primc. Sklenilo se Je, da se da cerkveni trakt v Dominikanski vojašnici Sokolskemu društvu za dobo 99 let za letno odškodnino 1 zlatega dinarja. Poročilo o delovanju odseka za prevzem zadružne elektrarne se vzame na znanje in se odobrijo vsi stavljent predlogi, katere je stavil ta odsek. Pri tej točki je bilo precej burno, ker po mestu se je marsikaj šušlalo in vsak je bil radoveden, kaj je ukrenil ta odsek. Mestni svet je odobril odse-kovo delo in mu naročil, da dela naprej, da pride zadružna elektrarna v mestne roke.
V	domovinsko zvezo se sprejme trgovec g. Kreft Hinko z ženo in 2 otrokoma. Sklepi mestnega uboažnega sveta se vsi odobrijo.
Pri slučajnostih se sklene, da se v bodoče ne dovoli g. Orniku imeti v sredini mesta sušilnico za hmelj in da se nobenemu ne dovoli v mestu postaviti napol leseno stavbo in to zaradi požarne nevarnosti. Nato je sledila tajna seja. Galerija je bila pri tej Reji nabito polna.
Velik požar na Bregu pri » Litiji
Šmartno pri Litiji, 24. aprila.
Plat zvona in gasilski rogovi so nas okoli pol ene ure ponoči vzbudili v noči od 23. na 24. t. m. V vasi Breg, kamor vodi znana že v našem listu večkrat opisana bližnjica, je pri posestniku in mlinarju g. Simončiču, vulgo Ple-slcovcu, izbruhnil požar, ki je v eni uri upepelil, šupo ob mostu, v kateri so bili shranjeni štirje poljedelski stroji, katere je požar uni čil.
Na lice mesta je takoj prispela šmarska požarna bramba pod vodstvom Janka Adamiča in
je požar lokalizirala in preprečila požar pri hišnih sosedih. G. Simončič, ki ni bil zavarovan, trpi okoli 50.000 Din škode. Ogenj je bil skoro gotovo podtaknjen.
Kranj
Obmejni turistični promet z Italijo. Tozadevne legitimacije dobite pri tajniku SPD g. Fr. Gajšku.
Dražba zaplenjenega orožja. Dne 11. maja od 9. ure naprej bo pri srezkem načelstvu javna dražba zaplenjenega orožja.
Kino Talija v Kranju predvaja v nedeljo ob 5.. 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob 9. uri zvočni velefilm
Ljubavna parada
Filmska opereta v 12 činih.
Vajeniške skušnje Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtOv v Kranju bodo v četrtek 7. maja ob 8. uri zjutraj v prostorih osnovne šole v Kranju. Prijavite se najkasneje do 1. maja v zadružni pisarni.
Repriza »Divjega lnvcac bo danes ob pol 17. uri v Narodnem domu.
Ustanovitev samostojnega športnega kluba. Ta teden se bo vršil, kakor bo še natančneje javljeno, sestanek, na katerem se bo obravnavalo vprašanje ustanovitve samostojnega športnega kluba. Vabljeni nogometaši in prijatelji športa! •
Št. Jurij ob južni železnici
Jurjev sejem. Jurjev sejem je slabo lapal. Živine je bilo prigirme nekaj manj I« t na zaduj. sejem, a je bila slaba kupčija. Tujci so kupili samo en vagon volov.
Stavbno gibanje. Ptujski postajni načelnik g. Petek je kupil od gospoda Ivana Kregarja nji. „ vo, ležečo nasproti Sokolskega letnega telovadišči in bo dal postaviti enostanovanjsko visoko-pritlično vilo. Delavci ptujskega mestnega stavbenika g. Antona Trea so že pridno na delu. — Tudi g. Anton Uršič, živinozdravnik v Konjicah, si bo zgradil stanovanjsko hišo, in sicer poleg hiše g. Čretnika. Les in stavbni materijal ima že naročen, tako da se bo kmalu moglo pričeti z delom. — Trgovec g. Franc Mastnak si je nasproti gostiilme g. Adama K ničla postavil gospodarsko poslopje, v katerem ima hlev in veliko skladišče za krmo. Stavba že služi svojemu natnenu, ni pa še popolnoma dovršena.
Prekmurje
Bogojina. Razpisana je tukajšnja župnija! Interesenti naj vlože prošnjo do 27. maja t. 1.
Delavci pozor! Takoj se sprejme 10 polirjev, 200 zidarjev in 150 navadnih delavcev iz Prekmurja, ki bodo zidali hiše v Južni Srbiji. Zglasiti se je pri Borzi dela v Murski Soboti.
Murska Sobota. V soboto 2. maja predpoldne bo seja okrajnega kmetijskega odbora za okraj Murska Sobota.
Ledava bo regulirana. Posebna komisija sl je ogledala bregove Ledave in ugotovila mesta kjer bodo začeli Ledavo regulirati.
Murska Sobota. Tukajšnji pismonoša Drago-vič je tako nesrečno padel s kolesa, da Je moral Iskati zdravniške pomoči, ker si je prebil čelo.