Aktivneje v boj za odstranitev škodljivih pojavov v gospodarstvu
Zelo pomembnl sklepl o na-daljnjem gospodarskem razvoju, ki so bili sprejeti na oktobrskem sestanku pod vodstvom tovariša Tita, in ukrepi, ki smo jih takoj storili za izvajanje sprejetih sklepov, kažejo težnjo našega vodstva, da se omogoči močnejšl razvoj tistih gospodarskih panog, ki bodo ob uspešno končanem desetletnem obdobju gospodar-skega razvoja še bolj razvile gra-ditev naše socialistične skupno-sti. Naši delovni ljudje so podpr-li sklepe tega sestanka, toda da bi ta podpora bila popolna, je treba bolj budno in odločno od-stranjevati negativne in škodlji-ve pojave ter pravočasno izva-jati določene ukrepe.
O teh problemih je zlasti pisal tovariš Tito v svojem pismu, ki ga je poslal delegatora X. kon-ferenee ZKJ za Beograd. O istem vprašanju je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Alek-sander Rankovič pred nekaj dne-vi poslal pismo izvršnim svetom ljudskih republik. V njem po-udarja, da je za uspeh pri one-mogočanju negativnih pojavov posebno pomembna aktivnost ožjih skupnosti. Stopnja te ak-tivnosti je odvisna od stopnje pojmovanja ali zavesti v dolo-čenem delovnem kolektivu, v njegovih organih upravljanja, družbeni organizaciji, naselju itd. Ce odkrijemo v podjetju ali ustanovi kakšen negativen po-jav, tedaj to ni stvar samo tistih, ki so storili kaznivo dejanje, prestopek ali prekršek, temveč tnora to vprašanje zanimati tudi okolje, v katerem se je ta po-sameznik (ali skupina) vzgajal, živel in deloval. Ni redek pri-mer, da nam praksa potrdi, da v tej smeri ni bllo nikakršne budnosti. Zato se ni treba čuditi, da so v podjetju »Ukrina« v Beo-gradu postavili za nakupovalca osebo, ki je bila obsojena zaradi utaje v neki kmetijski zadrugi, ali pa da so v okrajnem LO Prijedor postavili za blagajnika ln referenta za izvršitev prora-Cuna osebo, ki je bila najprej obsojena zaradi sovražne propa-gande, potem pa zaradi ponever-be in falsifikata. Ker sta delala na mestih, kjer sta imela oprav-ka z denarjem, sta se oba kaj kmalu spet znašla pred sodniki zaradi goljufije. Ali ne bi lahko popolnoma opravičeno postavili vprašanje, kako so ju mogli po-staviti na ti mesti, čeprav sta bi-la že prej obsojena za kazniva dejanja iz koristoljubnosti; s či-gavimi priporočili sta bila po-stavljena in ali morata samo onadva nositi odgovornost pred delovnim kolektivom in ljudskim odborom za škodo, ki sta jo na-pravila?
V delu organov upravljanja naših podjetij opažatno tudi dru-ge hujše napake. To se zlasti do-gaja tam, kjer se ti organl ukvarjajo samo s problemi pro-izvodnega procesa, ne pa tudi z vprašanji poslovanja in admini-stracije ter to prepuščajo posa-meznim uslužbencem. To najlep-še kažc primer v pod.ietju »Hem-pro«, kjer so ustanavljali nepri-javljene sklade in blagajne, ali pa primer podjetja »Mladi za-drugar« v Novetn Sadu, kjer je direktor skupno s šefom rafuno-vodstva nabavljal od privatnikov betonsko železo, da bi ga potem po mnogo višji ceni preprodajal podjetju »Rad« v Loznici, pri če-mer je zaslužil okrog 10 milijo-   :
nov dinarjev. V tem zadnjem primeru opravičeno postavljamo vprašanje odgovornosti tistih oseb v podjetju »Rad«, ki so sklenili, da se plača mnogo višja cena, kakor pa je v normalnem prometu.
Karakterlstičen je tudl pojav, da se zaposlujejo nekateri stro-kovnjaki, kl so zunanji sodelav-ci projektantskih birojev in drugih ustanov in zaradi osebnih koristi delajo v škodo svojega podjetja ali ustanove. Zanimiv je primer nekega strokovnjaka, ki je svetoval vodstvu podjetja, naj se za izdelavo projektov obrne na Projektantski biro, ker v podjetju sami nimajo niti tehničnih možnosti niti časa, da bi izvršili take posle. Ko je pod-jetje naročilo v biroju izdelavo teh projektov, tedaj je to delo opravil prav tisti strokovnjak, ki je dal ta nasvet, toda ne kot uslužbenec svojega podjetja, temveč kot zunanji sodelavec projektantskega biroja. Kakšni so zaslužki zunanjih sodelavcev, najbolje kaže primer 277 projek-tantov v Zagrebu, ki so kot zu-nanji sodelavci projektantskih birojev prejeli 87,689.062 din ho-norarja. Druga skupina 18 pro-jektantov je prejela še mnogo večji znesek — 25,403.282 din.
Večjo pomanjkljivost v uprav-ljanju občeljudske imovine pred-stavljajo tudl primeri nezadost-nega razumevanja za ukrepe proti požaru. Kazenski postopki
kažejo, da pride do požarov red-no zato, ker ni tehnično-zaščitnih ukrepov, dalje zaradi nepazlji-vosti ali nezadostne poučenostl posameznikov. Skupnost trpi za-to velike izgube, kar najbolje dokazuje primer lesno industrij-skega kombinata -»Radonja« v Slovenijl in podjetja »Hrast« v Cakovcu. V prvem primeru je nastal požar zato, ker so v la-kirnici zraven lahkovnetljivega materiala uporabljali aparat za varjenje. Skoda je znašala 56 milijonov din. V drugem prime-ru pa je zaradi nezadostnih teh-nično-zaščitnih ukrepov nastalo za 50 railijonov din škode.
Ti primeri najbolje kažejo po-sledice takih napak v upravlja-nju gospodarskih podjetij in ustanov. Ti imajo lahko dvojne vzroke. Ali ni organom uprav-ljanja veliko do tega, ali pa se posamezniki iz birokratskih na-vad, ali pa z namenom, da bl napravili škodo, naklepno izogi-bajo, da bi na posamezne pro-bleme opozorili organe upravlja-nja. Ne glede na vzroke pa Je bistvo vprašanja v tem, da se morajo organi upravljanja stalno zanimati za delo podjetja oziro-ma ustanove, in da v primeru opaženih slabosti posredujejo prej, preden nastopijo škodljive posledice. Ce pa te vendarle na-stopijo, morajo delovni kolektivl ali okolje z javno obsodbo mno-go bolj ostro reagirati. S tem bodo tudi   najbolj   prispevali k
formiranju zavestl pri tistih lju-deh, ki gledajo na take in po-dobne napake površno in jih skušajo opravičevati, ali pa jih celo tolerirajo. Ko bomo odstra-nill te pomanjkljivosti iz pojmo-vanja ln zavesti, tedaj se ne bo moglo zgoditi, da bi iz sredstev podjetja plačali denarne kazni posameznih odgovornih usluž-bencev v podjetju. Tudi ne bo mogel nihče izkoriščati osebnih vezi za plačilo dvojnih honorar-jev za slabo opravljena dela. Ne bo tudi nihče več interveniral ali oteževal dela pristojnih or-ganov kadar ti mislijo, da ob-staja osnova za zasledovanje. Niti ne bo več diskusij o tem, ali se lahko kaznujejo škodljivi pojavi nastall zaradi praznin V predpisih.
Ko govorimo o omenjenih In podobnih primerih, tedaj mora-mo poudariti, da ti niso samo izraz slabosti podjetij in ustanov kjer so nastaJI, temveč da so tudi hkrati izraz slabosti orga-nov oblasti In uprave, oziroma področja. Podpredsednik zvezne-ga izvršnega sveta Aleksander Rankovič je v omenjenem pismu analiziral odgovornost organov oblasti in uprave in navedel, da »poleg pojavov nezadostne kon-trole znotraj podjetja opažamo, da pogosto tudi pristojni ljudski odbori in pristojni organi držav-ne uprave ne opravljajo učinko-vito te kontrole. Obenem s pri-meri  je zlasti poudaril slabosti,
ali pomanikljivosti, kl jih že dalj časa opažamo v delu inšpek-cijskih služb. »V nekaterih ljud-skih odborih te službe skoraj sploh ne nstanavljajo, njeno uslužbence pa zelo pogosto obre-menjujejo s posli, ki ne spadajo v pristojnost inšpekcije, ali za izpolnitev teh nalog postavljajo uslužbence, kl jih zaradi njiho-vih osebnih lastnosti ne bi smell opravljati,« poudarja omenjeno pismo. Borba za odstranitev all zmanjšanje teh pojavov mora bitl naloga vseh delovnih Ijudi, ker bomo samo z vztrajnim in stalnim prizadevanjem v tej smeri prispevali k večji aktiv-nosti pri oblikovanju pojmova-nja in zavesti o škodah, ki so posledice teh pojavov. Potrebo po širini naše aktivnosti bomo najbolje izrazili z besedami to-variša Rankoviča, ki je v ome-njenem pismu dal naslednjo smernice: »Vse to opozarja na potrebo, da moramo stalno in sl-stematično izvajati ukrepe, s ka-terimi bomo najuspešneje vpll-vali na pojmovanje In zavest državljanov, tistih, ki delajo ne-posredno v gospodarstvu, kakor tudi tistih, ki delajo v organih oblasti in državni upravi, pa tudl samih državljanov, ki morajo družbenim in političnim organi-zacijam stalno pomagati pri pri-zadevanju, da odstranijo ome-njene pojave.«
Petar Ivičević