DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED
LETO XVIII____________ TOREK, 8. MAREC 1988	ŠTEVILKA 1
Prva linija za optimirno rezanje lesa je stekla
Ne bi radi ponavljali usmeritev, ki so delavcem v LIP za področje izdelave strojev za lesno predelavo znane. Prav tako ne bi radi pretirano pudarjali doseženih rezultatov na tem področju, saj ob krizi, ki pesti vso slovensko strojno industrijo in ob močnem padcu povpraševanja po investicijski opremi in s tem ob velikem pomanjkanju naročil le-ti zbledijo. Zbledijo spričo vsakodnevnih težav, ki izvirajo iz okolja in iz splošne družbene situacije, prežete s krizo, ki pa naj ne postane razlog za malodušje in ravnodušnost, temveč razlog za aktivnost.
Kako se izkopati iz težav na osnovi razdelane razvojne strategije in prizadevnega in vestno opravljenega dela.
Prav slednje je naše prevladujoče vodilo pri delu, katerega sad je predstavitev prve linije za optimirno razrezovanje lesa, ki smo jo izdelali v domači strojegradnji v kooperaciji z renomirano zahodnonemško firmo DIMTER. Povemo naj tudi, da je v tem času v poskusnem obratovanju tudi linija za dolžinsko spajanje lesa v TOZD Mojstrana, ki je bila prav tako izdelana pri nas.
Poznavalcem lesne predelave je dobro poznano, da oba stroja sodita v primarno lesno predelavo in predstavljata temeljno strojno opremo modernih decimirnic. Na osnovi prete-
klih povpraševanj, katerih realizacija je v tem času v zaključni fazi ter na osnovi novih zahtev po ponudbah sklepamo na izjemno aktualnost omenjene strojne opreme, ki navaja na optimistične zaključke, seveda ob upoštevanju realne absorb-cijske sposobnosti tržišča.
Linija za dolžinsko optimiranje lesa je moderna visokoproduktivna računalniško vodena strojna naprava, ki služi za izrezovanje označenih napak v lesu in za sočasno optimalno razrezovanje razpoložljivih dolžin po v naprej določenem programu potrebnih dolžin, količin in kvalitete, tako da je izkoristek lesa največji.
Ni naš namen, da bi v prispevku poudarjali tehnične značilnosti in karakteristike linije, ki so razvidne iz lično in pregledno razdelanega pro-spektnega materiala. Radi bi poudarili tiste značilnosti, ki so navadno v ozadju in znane'zgolj tistim sodelavcem, ki so pri snovanju, izdelavi in rojstvu take naprave neprekinjeno sodelovali.
Osnovna značilnost naprave je moderna in robustna zasnova, ki s svojo zmogljivostjo opravičuje nabavno ceno, s stabilnostjo v obratovanju in doseženo kvaliteto dela pa ponuja več, kar se rezultira v razbremenjevanju zaposlenih delavcev in z ustvarjenimi prihranki pri izkoristku lesa, ki so od 5—10% višji v primerjavi s klasično tehnologijo. (Nadaljevanje na 2. strani)
OB OSMEM MARCU
Matere, žene in dekleta praznujejo. Mnogo je izrečenih lepih besed, razveselimo jih s tem ali onim darilom, izkažemo jim kakšno malo pozornost. Lik matere, žene opisujejo in opevajo mnogi pesniki in pisatelji po vsem svetu, saj je njihova požrtvovalnost in razdanost za dom in družbo neizčrpen vir za pisateljevanje. ' Velika je bila vloga žene v narodno-osvobodilni borbi, kljub trpljenju jim sovražnik zavesti ni uničil.
V današnjih časih je skoraj vsaka žena zaposlena, po delu v tovarni jo čakajo domače skrbi, kot gospodinje in matere imajo vedno na pretek dela. Morda si za konec tedna vzamejo kaj prostega časa.
Žena pa ima tudi družbene naloge, saj kot delegatka ali kako drugače pomaga pri razreševanju samoupravnih problemov. Koliko cvetja in daril so spet razdelili v okviru sindikalnih organizacij, koliko raznih proslav je bilo. Prav je tako. Vendar bi bilo najlepše, da bi jim prav vsak dan čisto malo napravili boljši. Morda samo skromen nasmeh in počutile bi se veliko bolje. To si zaslužijo, saj brez njih si težko predstavljamo pravo življenje.
Vesna
Linija za dolžinsko spajanje lesa tip HK 400, postavljena v decimirnici v TOZD Mojstrana (pogled od zgoraj)
Ker je stroj ob svojem popolnoma avtomatiziranem delovanju brez dvoma zahtevna naprava, katere kakovost zagotavljajo samo zanesljivi vgrajeni elementi in podsklopi, smo uporabili za vgradnjo zgolj elemente renomiranih proizvajalcev. Tu imena vgrajenih delov kot Vickers, Moog, Martoner, Herion, Siemens, itd. potrjujejo izrečeno ugotovitev.
Radi bi vas seznanili s tem, da ne glede na enakost naprav, ki se izdelujejo v seriji, je vsaka linija zase specifična in zahteva posebne nastavi-
tve in vpeljave ter veliko intelektualnega napora in spretnosti pri izdelavi in zagonu.
Zelo dobro vemo, da je mogoče uspešno delo z napravo v delovnih pogojih le tedaj, ko jo tudi uporabnik dobro spozna in obvlada. Zato je v začetku uvajanja v delo izjemno pomembno konstruktivno in strpno sodelovanje izdelovalcev in uporabnikov, ki po pravilu rodi sadove in obojestransko zadovoljstvo.
Ker se zavedamo aktualnosti dosežka, nismo pozabili na ustrezno predstavitev linije širši javnosti, izobraževalnim ustanovam, potencialnim porabnikom, projektantom in ostalim, ne zgolj s podatki in opisi, temveč tudi z demonstracijo delovanja naprave »v živo«, potem ko bomo napravo pregledali in ocenili najprej z domačimi strokovnimi delavci.
Povedati moramo, da smo se ob pripravi dokumentacije, študiju Dimterjevih podlag, izdelavi delov in njihovi montaži izjemno trudili, da naredimo vse po najboljših močeh, da nas sedaj opravljeno delo navdaja z zadovoljstvom in ugodnim občutkom dobro opravljenega dela, čeprav se zavedamo, da se bo rezultat vsega končno potrdil v uspešni uporabi stroja v neposredni proizvodnji.
Delavci SPP se vsem sodelujočim v TOZD Fil-bo in v DSSS, ki so sodelovali pri realizaciji projekta lepo zahvaljujemo za tvorno sodelovanje in opravljeno delo.	Gvido
Nova poslovalnica v Beogradu
Zaradi vedno bolj zaostrene situacije pri trženju na jugoslovanskem trgu je bilo potrebno poiskati tudi druge prodajne poti, ker obstoječe ne zadoščajo več. Rezultat teh iskanj je tudi nova poslovalnica, ki jo te dni odpiramo v samem središču Beograda na eni najbolj znanih beograjskih ulic — na ulici Kneza Miloša 80.
Situacija na trgu SR Srbije že dalj časa ni bila zadovoljiva. Poslovali smo z nekaj velikimi proizvodnimi in trgovskimi podjetji, vendar je bilo vse to prema-
lo.	Pri tem, da imamo Slovenijo in Hrvatsko dokaj dobro pokrito, so bile te prodajne točke v Srbiji bolj podobne oazam sredi puščave kot pa organiziranemu trgu. Pred desetimi ali petnajstimi leti smo tudi to tržišče imeli dokaj dobro pokrito, potem pa smo ga s spremembo programov in s preusmeritvijo v izvoz poča-
si zapuščali. K tako hitremu umiku s tega področja je svoje prispevala tudi visoka konjunktura, saj smo proizvedene količine zlahka prodali v Sloveniji in Dalmaciji. Prostor, ki smo ga nekoč dobro obvladovali, pa so zapolnile druge delovne organizacije, tako iz Slovenije kot iz drugih republik. V zadnjih letih se je z vedno težjo prodajo izdelkov pokazala potreba, da tudi to tržišče ponovno pridobimo nazaj, saj se je nemogoče vezati samo na nekaj velikih kupcev,
ker se izpad vsakega še kako pozna.
Zaradi tega je bilo vloženih veliko naporov za pridobitev ustrezne lokacije. Pri tem šmo često naleteli na nepremostljive težave, kjer smo morali često zaradi birokratskih odločitev opustiti dokaj ugodne lokacije.
V lanskem letu pa se je pokazala realna možnost za pridobitev lokacije na Kneza Miloša 80, to je v samem središču Beograda. Želeli in upali smo, da bomo pridobili sicer nekaj večji prostor, vendar smo se morali zadovoljiti z manjšim, ki pa bo po temeljitih študijah in smiselni notranji opremi kljub temu zadoščal. Zal smo morali odstopiti od prvotnega koncepta, da bi imeli
skupaj razstavni prostor in skladišče. Pridobili smo samo prostor za predstavništvo in razstavni salon, skladišče pa je dislocirano v Boljevcu pri Beogradu.
Z novimi prostori želimo doseči poleg prodaje po katalogu oziroma vzorcih direktno maloprodajo še povečano prodajo na debelo, saj bomo z novimi razstavnimi prostori in novim predstavnikom lažje obvladovali obširno območje SR Srbije.
Poleg že zaposlenega predstavnika za Srbijo smo sistemizirali in zaposlili še poslovodjo-komercialista in dve blagajni-čarki-prodajalki. Predstavni-štvo-prodajalna bo odprta ves dan od 7. do 19. ure. Ker je ulica dokaj frekventna, bomo tako skušali zajeti kar najširši krog kupcev. Zato bosta prodajalki delali v dveh izmenah, predstavnik in komercialist-poslovodja pa bosta poleg obveznosti v poslovalnici obdelovala grosiste.
Cilj take prodaje je prodati direktnim kupcem naše izdelke, ki so na tem tržišču preslabo zastopani, na grosističnem področju pa najti čimvečje število novih kupcev. Poleg tega je zaradi ugodne lege predstavništvo tudi primerno mesto za srečanje s kupci, ki vse pogosteje potujejo v Beograd zaradi drugih poslov, sočasno pa bodo izkoristili to še za obisk našega predstavništva.
V	začetku vsekakor ne smemo pričakovati revolucionarnih uspehov, vendar le-ti podprti z agresivno reklamo in trdim delom ne bodo izostali.
Na koncu bi še predstavil ekipo predstavništva in poslovalnice Beograd. Dosedanjemu predstavniku za Srbijo, Dragutinu Stankoviču so se pridružili še Petar Bulat kot poslovodja-ko-mercialist in prodaj alki-blagaj-ničarki Aleksandra Lazarevič in Mirjana Erac.
V	začetku jim ne bo lahko, saj se vsega v kratkem času ne da naučiti. Vendar si upamo trditi, da bo trdo in vztrajno delo le rodilo rezultate, saj je tržišče ogromno, z druge strani pa bo proizvodnja tudi poskušala narediti vse, da se prilagodi zahtevam trga.
Kelbl
tovljeno streho, kar je že pomemben mejnik pri gradbenikih.
Sočasno so gotova vsa groba gradbena in inštalaterska dela, isti teden pa je izgotovljena betonska plošča nad garažo, tako da so resnično opravljena najzajetnejša dela.
Nadaljevanje gradnje gre naprej, s tem da se prične izdelava tlakov, oblog, dalje vzidava oken in vrat po nadstropjih. V aprilu pa končno pridejo na vrsto izložbena okna v trgovini, takoj za tem pa montaža in razporeditev opreme (prodajni pulti, sedežne garniture za kupce, posebna razsvetljava in drugo).
Podrobno je že predvidena tudi zunanja ureditev, kjer bo dvoriščni prostor izveden delno v tlaku, delno v asfaltu, delno za-travljen z nizkimi ogradnimi presledki in primerno razsvetljavo z visokimi kandelabri. Glavni vhod preko dvorišča bo z Ljubljanske ceste, dočim bo vhod na parkirišča s Kajuhove ceste.
Ob gradnji je bila cela vrsta težav, bodisi s priključki na komunalno mrežo, elektro daljnovodi in drugo potrebno infrastrukturo, ki pa so bile sproti in zadovoljivo rešene.
Med staro in novo zgradbo je predviden podhod, tako da bo komuniciranje pešcev povsem varno. Poskrbljeno bo tudi za optimalno požarno varnost, saj bo možen dostop intervencijskih gasilskih vozil do same stavbe, kakor tudi dovolj gosta hidrantska mreža.
Gradnja poteka zelo zadovoljivo ob izredni pripravljenosti vseh sodelujočih (v sobotah delo ni počivalo, pa tudi marsikatero nedeljo gradbišče ni mirovalo). Sedaj so terminski zamiki minimalni, tudi obračuni tekoči; to maksimalno prispeva, da inflacijski pogoji in za-vplivajo na končno investicijsko vrednost.
Prevc

ivuio na kor
G
Zgradba CIM pod streho
Zgradba CIM (Center za inženiring in marketing) na Bledu, ki je namenjena predvsem prodaji naših izdelkov, zraven pa bodo tudi razvojne in projektantske službe, je 22. februarja 1.1. dobila izgo-
'IVMvizoz
Skiepi samoupravnih organov
Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (1.2. 88)
1.	Potrdil je poročilo inventurne komisije za obdobje oktober— december 1987, okvirni plan dela inventurnih komisij za leto 1988 ter predlog članov inventurnih komisij poleg stalnih članov.
Na podlagi obravnave poročila inventurne komisije je sprejel še
s k I e p :
osnovna sredstva, ki so že dalj časa posojena, naj se vrnejo in nato odprodajo. Rok: 31.3.1988. Zadolžena komisija za razhodo-vanje osnovnih sredstev. Obratovodje in oddelkovodje je zadolžil, naj vodijo podrobne in natančne evidence osnovnih sredstev.
2.	Na podlagi predhodne obravnave je potrdil predlog plana DO LIP Bled za leto 1988 v predlagani obliki.
3.	Razpisal je volitve v samoupravne organe TO, ki bodo dne
11.	marca 1988. V komisijo za izvedbo volitev je imenoval: Franca Bijola za predsednika Antona MIKUA in Marijo ROZMAN za člana.
4.	V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog sprememb in dopolnitev Statuta TOZD in Pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj v TO.
5.	Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem sprememb in dopolnitev Statuta TOZD in Pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj v TO, za dne 11. marca 1988.
V komisijo za izvedbo referenduma je imenoval: Metoda MALEJA za predsednik, Franca LANGUSA in Jožico ARFI za člana.
6.	DS TO je podprl pobudo DS DO, da LIP Bled izstopi iz SOZD GLG Bled, z dne 31.12.1987.
7.	Za delegata v organe upravljanja Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj je imenoval Olgo Stare.
8.	Sprejel je sklep o nabavi osnovnih sredstev:
—	3 kom vrtljivih stolov in
—	2 kom računskih strojev.
barn je DS sprejel sklep, da se za kakršnokoli storitev opravljeno v TO oz. odprodajo neuporabnega in nekurantnega blaga dovoli izvoz le ob predložitvi potrdila o plačilu.
Delavski svet TO Mojstrana (1. 2.1988)
1.	Obravnaval in sprejel je delni plan za leto 1988.
2.	Obravnaval in potrdil je poročilo inventurne komisije za obdobje oktober—december 1987. Seznanjen je bil s tem, da se neopravičene razlike drobnega inventarja v uporabi obravnavajo kot terjatev do delavca tako, da se mora izguba nad 10.000 din odtegniti od delavčevega dohodka.
3.	Potrdil je okvirni plan kontinuirane inventure za leto 1988.
Za člana komisije za popis blaga po skladiščih v TO Mojstrana je
imenoval Stanislava Jegliča in Jožeta Matjaža, za člana inventurne komisije za popis osnovnih sredstev v TO Mojstrana pa Tomaža Ravhekarja in Janeza Škantarja.
4.	Sprejel je sklep o razpisu volitev v samoupravne organe TO, DO in referenduma ter imenoval člane komisije za volitve in izvedbo referenduma.
5.	V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval spremembe samoupravnih splošnih aktov.
6.	Ni sprejel predloga spremembe 6. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zadovoljevanje potreb v krajevnih skupnostih občine Jesenice za obdobje 1986—1990.
7.	Za delegata organov upravljanja Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj je imenoval Mojco Orejaš.
8.	Obravnaval je pobudo delavskega sveta DO o izstopu LIP iz SOZD GLG ter jo podprl.
9.	Sprejel je novo ceno kolektivnega zavarovanja 1.000 din — od 1.2.1988 dalje.
Delavski svet TO Rečica, 1.2.1988
1.	Obravnaval je poročilo inventurne komisije za obdobje oktober—december 1987 in ga potrdil v predloženi obliki.
2.	Imenoval je člane in njihove namestnike, ki bodo poleg vodja kontinuirane inventure in inventurista popisali blago po posameznih skladiščih v letu 1988.
3.	Obravnaval je plan proizvodnje, prodaje, plan izvoza in uvoza, zaposlovanja, ekonomske propagande surovinsko bilanco žaganega lesa, razvoja in izobraževanja za leto 1988 in ga potrdil v predloženi obliki.
4.	DS je obravnaval pobudo za izstop DO LIP Bled iz SOZD GLG ter jo v celoti podprl s tem, da se postopek za izstop nadaljuje.
5.	Obravnaval je reklamacijo vratnih kril pri f. Es in Lehman v ZRN.
6.	Potrdil je normative v oddelku krila kot so bili predlagani.
7.	V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval spremembe in dopolnitve statuta TO, pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj, in samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v TO.
8.	Razpisal je referendum za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov TO, ki se bo izvedel 11. marca 1988 ter imenoval komisijo v sestavi: Anton Železnikar, predsednik in Hladnik Olga in Čop Tončka člana.
9.	Razpisal je volitve za samoupravne organe TO, DO, ki bodo
11.	marca 1988 ter imenoval komisijo v sestavi: Janez Sodja, predsednik ter člana Repe Jožica in Rožič Štefan.
10.	Potrdil je plačilo odškodninskega zahtevka Ludvika Gumzeja v višini 10,000.000.— din.
11.	Potrdil je odpis nekurantnega materiala, ki je neuporaben in se uniči.
12.	Za delegata v konferenco upravljavcev PE TBG Gorenjske Kranj je imenoval Janeza Marolta.
13.	GD Koprivnik je kot pomoč pri gradnji doma dodelil brezplačno 10 kom kril, niso po JUS-u,
14.	Vprašanje ureditve prevoza iz Krnice bo lahko rešeno, ko bo urejen odkup zemljišča za zgraditev avtobusne postaje ob tovarni.
15.	Zaradi nerednega plačevanja računov za storitve oz. odprodajo neuporabnega in nekurantnega blaga blaga privatnim ose-
Delavski svet TO Podnart (14.1.1988)
1.	Sprejel je normative za razrez desk za JLA v predloženi obliki kot začasne, z veljavnostjo od 18.1.1988. Vse obstoječe normative je sprejel kot izkustvene:
2.	Danico Perič je imenoval za delegata organov upravljanja LB, TBG Kranja za naslednje mandatno obdobje:
3.	Tomaža Kunčiča je imenoval za delegata skupščine PORS za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko za naslednje mandatno obdobje:
4.	Delegati se z ugotovitvijo SOPPA niso strinjali in zahtevajo, da SOPPA ponovno preveri dela in naloge v kotlovnici in jih oceni:
5.	Sprejel je sklep, da se odpišejo OS (elektromotor, inv. št. 8165, miza za čelilnik, inv. št. 2619 in plug za sneg, inv. št. 8332);
6.	Prošnje TVD Partizan Podnart, ki prosi za nakup krajnikov po ugodnejši ceni, ni ugodno rešil;
— OŠ F. S Finžgar Lesce je odobril brezplačno nabavo 1 m3 lesnih odpadkov za potrebe tehničnega pouka;
Delavski svet TO Podnart (1. 2.1988)
1.	Sprejel je delni plan za leto 88
2.	Sprejel je sklep o razpisu volitev v samoupravne organe TO in referenduma za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov ter imenoval volilno komisijo in komisijo za izvedbo referenduma;
3.	Obravnaval je pobudo o izstopu LIP Bled iz SOZD GLG in ni imel pripomb; strinja se s pobudo in predlog podpira;
4.	Obravnaval je poročilo inventurne komisije za obdobje IX—XII 87 in sprejel sklepe v predloženi obliki, potrdil je okvirni plan dela KI za leto 88 in imenoval člane in namestnike inventurne komisije za popis blaga v skladiščih.
5.	Na podlagi mnenj družbenopolitičnih organizacij, občinske konference SZDL Radovljica in stališča razpisne komisije je delavski svet sprejel sklep, da kandidat ne ustreza kandidaturi za individualnega poslovodnega organa TO. Sprejel je sklep o ponovnem razpisu del in nalog individualnega poslovodnega organa.
Prvo letošnje zasedanje skupščine občine Radovljica
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so se letos sešli prvič — na 14. ločenih sejah, 17. februarja. Vsi trije zbori so sprejeli osnutek odloka o sestavi komiteja za družbeni in prostorski razvoj in program preobrazbe splošne in skupne porabe v občini ter potrdili samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Radovljica.
Ločeno so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajev-
nih skupnosti skupščine občine Radovljica sprejeli osnutek odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1988, ki znaša 3 milijarde, 531 milijonov, 241 tisoč din izvornih prihodkov, od katerega bodo razporedili 3 milijarde, 495 milijonov, 718 tisoč din za financiranje splošnih družbenih potreb in 35 milijonov, 523 tisoč din za tekočo proračunsko rezervo.
Oba zbora sta razen tega sprejela odlok o davkih občanov, osnutek odloka o spremembah turistične takse za leto 1988, osnutek odloka o ko-
munalnih taksah z ozirom na spremembe turistične takse za leto 1988, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah, osnutek odloka o zazidalnem načrtu Mlino na Bledu, predlog odloka o urejanju zelenih površin v naseljih radovljiške občine ter osnutek odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč.
Zbor krajevnih skupnosti je na 14. ločeni seji obravnaval in sprejel osnutek odloka o prometni ureditvi na-
selij v občini Radovljica, s katerim naj bi naposled le zagotovili večji red pri parkiranju osebnih avtomobilov in tovornjakov v javnih naseljih in ugodili številnim pritožbam občanov in zahtevam delegatov.
‘Doflisujfe
Leto sprememb in negotovosti
Poslovno poročilo za leto 1987
Zaključili smo tudi poslovno leto 1987, ki je bilo glede pogojev gospodarjenja polno sprememb in negotovosti. Tako smo občutili zamrznitev cen, kot tudi osebnih dohodkov, kot tudi pestro paleto sprememb v obračunskem sistemu. Le-ta je v osnovi obetal veliko revolucionarnih sprememb predvsem na področju skupne in splošne porabe, ki pa jih zaradi velike radikalnosti ni bilo moč sprovesti v praksi. Položaj lesarjev in s tem tudi naše DO se ni dosti spremenil, kaj šele izboljšal. Ne glede na velik prispevek k izboljšanju devizne plačilne bilance se družba do nas obnaša prav mačehovsko, kot do vseh ostalih izvoznikov. Le relativno ugodni osnovi za produkcijo, ustvarjeni v preteklosti se lahko zahvalimo za uspešno preživetje.
1. CELOTNI PRIHODEK
Ne glede na velike dvome o višini prodaje in predvsem velikih nihanj pri prodaji smo v letu 1987 prodali za 34.555 milijonov dinarjev oziroma za 10,7 več od plana. Velik skok je napravil izvoz, ki je dosegel delež 26,7 % v celotnem prihodku.
Tabela 1: doseženi celotni prihodek	v 000 din
Zap. št.	TO	znesek	1987 1986	1987 plan	delež 1987	delež 1986
1	2	3	4	5	6	7
l.	»T. Godec«	11.822	218,1	117,8	34,2	33,4
2.	Rečica	10.429	199,1	107,5	30,2	32,3
3.	Mojstrana	1.964	194,6	94,4	5,7	6,2
4. •	Podnart	1.986	213,1	102,9	5,7	5,7
5.	Filbo	3.000	261,4	128,5	8,7	7,1
6.	Trgovina	3.646	203,7	91,8	10,6	11,1
7.	DSSS	1.709	251,4	146,7	4,9	4,2
8.	LIP	34.556	213,1	110,7	100,0	100,0
Ne glede na novembrsko devalvacijo dinarja, tečaji tujih valut v povprečju niso predstavljali realnih vrednosti, pa kljub temu delež izvoza v celotnem prihodku narašča.
Tabela 2: Doseženi izvoz
Zap.	TO	izvoz	1987	1987	delež v CD	
Št.			1986	plan	1987	1986
1	2	3	4	5	6	7
1.	»T. Godec«	5.805	272,1	148,3	49,1	39,4
2.	Rečica	3.111	247,7	128,6	29,8	24,0
3.	Moj strana	206	370,3	106,5	10,5	5,5
4.	Filbo	108	105,2	69,2	3,6	9,0
5.	LIP	9.230	257,1	138,1	26,7	22,1
Čeprav ugotavljamo, da finančna disciplina vedno bolj pada pa skušamo s stalnimi intervencijami in celo tožbami neplačano realizacijo čimbolj zmanjšati.
Glede na to, da obresti ne predstavljajo več celotnega prihodka v celoti, je izredno padel delež drugih prihodkov. Glavnino v letu 1987 doseženih drugih prihodkov predstavljajo izvozne stimulacije, ki so bile ob devalvaciji skoraj v celoti ukinjene.
2.	PORABLJENA SREDSTVA
Z uvedbo novega obračunskega sistema smo v letu 1987 pričeli z revalorizacijo porabljenih sredstev. Zaradi tega je prišlo do velikih sprememb tudi pri prikazovanju stroškov, predvsem zaradi revalorizacije že porabljenih sredstev. Tako se deloma zamegli tudi spremljanje in primerjava med DIS in FIS stroški.
Za realizacijo že omenjenega celotnega prihodka smo kot DO porabili 23.240 milijonov din ali 5,1 % več od plana ali 2,1-krat več od leta 1986.
Revalorizacija je predstavljala kar 3.331 milijona din ali 14,3 % vseh porabljenih sredstev.
Tabela 4: Primerjava deleža DIS in FIS v celotnem prihodku
Zap.	TO	% DIS		% FIS	
Št.		1987	1986	1987	1986
1	2	3	4	5	6
1.	»Tomaž Godec«	41,5	36,2	20,1	26,0
2.	Rečica	43,5	49,5	20,6	17,3
3.	Mojstrana	40,2	46,3	20,8	21,7
4.	Podnart	55,4	51,5	17,2	20,4
5.	Filbo	54,2	41,7	12,3	20,1
6.	Trgovina	—	—	3,1	2,4
7.	DSSS	—	—	33,0	38,3
8.	LIP	37,6	36,2	18,3	20,1
Pri tem je treba tudi upoštevati, da je delež obveznosti iz dohodka v celotnem prihodku porasel na 12,3 % (leto poprej 9,7 %).
3.	DOHODEK
Doseženi dohodek in njegova rast sta v celoti zadovoljivai saj je rast 218,0 v primerjavi z letom 1986 ali 24,4 % več od plana. Zal podatki o dohodku na delavca za ostale delovne organizacije še niso objavljeni, tako da nominalni podatek dohodek na delavca lahko primerjamo le na leto 1986 in ugotovimo nižjo rast kot leto poprej.
Tabela 5: Dohodek na delavca
Zap. št.	TO	dohodek/delavca	1987 1986
1	2	3	4
l.	»Tomaž Godec«	9.893	204,9
2.	Rečica	10.922	214,0
3.	Mojstrana	7.663	175,1
4.	Podnart	7.290	220,1
5.	Filbo	8.288	222,6
6.	Trgovina	15.381	295,6
7.	DSSS	9.994	261,9
8.	LIP	9.797	214,8
Kot v preteklih letih, je tudi v letu 1987 opazna razlika med TO, predvsem pa je kritična situacija v manjših treh TO, to je Podnartu, Mojstrani in Filbu.
4.	OBVEZNOSTI IZ DOHODKA
Že v letu 1986 začeta hitrejša rast obveznosti se je v letu 1987 le še povečevala. Glede na krizo v posameznih dejavnostih (zdravstvo, šolstvo) ne gre za realno povečevanje, temveč za zniževanje realnih rezultatov uspešnosti gospodarstva, kar vodi do premajhnega prispevka za skupno in splošno porabo. Glede na prvotno zastavljeno reformo obračunavanja prispevkov v začetku leta 1987 bi preširoka družbena nadgradnja ostala brez glavnine virov za svoje delovanje, kar pa jasno v praksi ni bilo mogoče izvesti. Tako s spremenjenimi prispevnimi stopnjami in osnovami nadaljujemo dirko s prevelikim številom jezdecev v enem sedlu, kar jasno vodi k nadaljnjemu peša-nju našega dirkalnega konja.gospodarstva. Ta ne prenese več niti tekočih obremenitev, kaj šele preteklih obremenitev prek velikih odplačil zunanjih dolgov.
Tabela 6: Obveznosti iz dohodka
v 000 000 din
Zap. št.	TO	Obveznost	1987 1986	1987 plan	delež v dohodku 1987 1986	
1	2	3	4	5	6	7
l.	»Tomaž Godec«	1.662	279,9	167,9	39,6	30,0
2.	Rečica	1.266	271,3	162,7	37,4	29,9
3.	Mojstrana	271	233,1	136,4	39,7	35,5
4.	Podnart	226	237,5	142,8	41,9	30,5
5.	Filbo	403	276,3	161,7	40,4	29,6
6.	Trgovina	132	290,4	165,0	33,1	29,8
7.	DSSS	303	306,4	198,0	27,0	18,1
8.	LIP	4.262	271,8	163,5	37,7	30,2
Tabela 7: Pregled obveznosti po dejavnostih za DO
Zap. št.	Obveznost za	Znesek	% v dohodku 1987 1986 1985		
1	2	3	4	5	6
l.	izobraževanje	235.879	2,08	1,64	1,52
2.	kultura	125.743	1,11	0,77	0,64
3.	solidar. za st. gr.	72.329	0,64	0,59	0,65
4.	zdravstvo	543.546	4,80	4,32	3,92
5.	pokoj, invai, zav.	546.018	4,83	3,38	2,17
6.	zaposlovanje	11.832	0,11	0,10	0,12
7.	republiški davek	68.551	0,61	0,79	0,41
8.	varstvo okolja	40.997	0,36	0,24	0,20
9.	članarine	21.332	0,19	0,19	0,16
10.	SLO	40.228	0,36	0,33	0,23
11.	zavarovanje	195.638	1,73	1,76	1,93
12	obresti	323.414	2,86	1,98	1,57
13.	druge obveznosti	610.263	5,39	2,93	3,07
Poleg obveznosti iz dohodka smo kot DO v letu 1987 združili še:
—	za nerazvite pokrajine	370.536.264,—din
—	za SIS mat. proizv.	187.331.197.—din
5.	Cisti dohodek
Zaradi visoke rasti obveznosti iz dohodka smo dosegli le 7.053 milijonov čistega dohodka, kar je za 8,7 % več od plana in le 1,95-krat več kot lani.
Tabela 8: Doseženi čisti dohodek
Zap. št.	TO	čisti dohodek v 000 000 din	1987 1986	1987 plan	ČD na delavca v 000 din	1987 1986
1	2	3	4	5	6	7
l.	»Tomaž Godec«	2.533	181,1	107,3	5.973	176,9
2.	Rečica	2.120	193,6	113,6	6.840	191,1
3.	Mojstrana	411	155,3	84,5	4.614	151,8
4.	Podnart	314	188,3	88,1	4.240	101,0
5.	Filbo	592	204,2	95,1	4.932	199,1
6.	Trgovina	268	289,2	133,3	10.305	298,2
7.	DSSS	816	257,5	136,3	7.289	250,6
8.	LIP	7.054	194,8	108,7	6.107	191,9
Čisti dohodek je tudi nova osnova po družbenem dogovoru za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter za akumulacijo.
Upoštevanje določila dogovora in dosežene mere uspešnosti po TO je bila opravljena tudi delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Tabela 9: Delež OD s skupno porabo in delež akumulacije v dohodku
Zap.	TO	OD + SP		akumulacija	
Št.		1987	1986	1987	1986
1	2	3	4	5	6
1.	»Tomaž Godec«	52,1	51,9	8,3	22,2
2.	Rečica	48,3	51,4	14,3	22,9
3.	Mojstrana	55,4	55,7	4,7	13,7
4.	Podnart	53,6	59,7	4,6	4,0
5.	Filbo	55,2	62,5	4,2	6,7
6.	Trgovina	41,3	48,4	25,7	18,0
7.	DSSS	71,4	76,2	—	—
8.	LIP	53,0	55,2	9,3	17,7
Delež akumulacije v dohodku se je zmanjšal, prav tako pada akumulacija z amortizacijo, kar vse bo predstavljalo problem pri prenavljanju naših strojev in pri nadaljnjem investiranju.
6.	ZAKLJUČEK
Trend negativnih rezultatov se je tudi v letu 1987 nadaljeval, čeprav ugotavljamo, da moramo biti glede na stanje v lesni industriji z rezultati celo zadovoljni. Vsekakor pa se moramo zamisliti nad prihodnostjo, ne le zaradi slabših poslovnih rezultatov, temveč tudi zaradi počasnosti izboljševanja razmer, če o zboljsevanju sploh lahko govorimo.
Novi proizvodni programi opaženja kot tudi izboljšanje kvalitete, ki jo bo priznaval tudi tuji trg, so vsekakor tiste točke, ki z odgovornim delom vsakega posameznika, organiziranega v uspešno celoto, lahko LIP pripelje do tako želenega nadaljnjega uspešnega gospodarjenja.	Verhunc
Ali smo v letu 1987 izpolnili postavljeni cilj — povečanje obsega, strukture in kvalitete proizvodnje kot pogoj za uspešno trženje na domačem in tujem trgu?
Za preteklo poslovno leto je bilo značilno poglabljanje gospodarske in družbene krize, kar se je očitno odražalo tudi v pogojih gospodarjenja delovne organizacije LIP Bled. Zato smo poslovno leto zaključili z rezultati, ki so značilni za nestabilna nacionalna gospodarstva, to je z visoko stopnjo inflacije, upadanjem realnih osebnih dohodkov, zmanjševanjem povpraševanja po izdelkih investicijske porabe, kar nedvomno vpliva tudi na slabšo primerljivost doseženih rezultatov s planiranimi.
norma ure
doseženo	indeks
TOZD			plan	I—XII 87	I —XII 87
	I-XII 86	I-XII 87	I-XII 87	I-XII 86	pl. I—XII 87
1. »T.G.«B. B.					
1.1. opaž. plošče	287.267	297.137	287.398	103	103
1.2. pohištvo	171.497	137.283	187.747	101	92
1.3. žagalnica	77.423	83.910	80.078	108	105
skupaj	536.187	554.330	555.223	103	100
2. Rečica					
2.1. sobna vrata	309.493	291.629	328.443	94	89
2.2. žaga	89.596	95.219	92.850	106	103
skupaj	399.089	386.848	421.293	97	92
3. Mojstrana	124.899	130.428	132.416	104	98
4. Podnart	96.190	89.777	103.112	93	87
5. Filbo	186.977	179.125	187.369	96	96
6. DO LIP	1,343.342	1.340.513	1.399.413	100	96
Fizični obseg proizvodnje, izražen z normativno porabo časa (NU) je bil leta 1987 na nivoju delovne organizacije za 4 % manjši od planiranega in enak doseženemu obsegu iz leta 1986. Na gibanje proizvodnje so vplivali različni dejavniki, ki so po posameznih temeljnih organizacijah v večji ali manjši meri vplivali na uresničevanje proizvodnih načrtov.
TOZD lesna predelava Tomaž Godec Boh. Bistrica je poslovno
leto 1987 zaključil z najboljšimi proizvodnimi rezultati. Plan je bil izpolnjen 100 %, v primerjavi z letom 1986 pa se je celotni obseg proizvodnje povečal za 3 %. Najuspešnejši rezultat je zabeležil obrat plošč, ki je presegel tako planirani kot doseženi obseg proizvodnje preteklega leta za 3 %. V pohištvu je proizvodnja zaostala za planom za 8 %, v primerjavi z letom 1986 pa je bila za 1 % večja. Žagalnica je ustvarila 8 % povečanje količinske
Vstavljanje krp v elemente (TO Tomaž Godec)
proizvodnje, planirano proizvodnjo pa je presegla za 5 %.
Čeprav je bilo gibanje fizičnega obsega proizvodnje relativno ugodno, se je TOZD srečevala s številnimi proizvodnimi problemi, ki sta jih povzročila predvsem rekonstrukcija žagalnice in pomanjkljiva kvaliteta kupljenega žaganega lesa in hlodovine. Omenjena problematika se je odražala v tej temeljni organizaciji tako pri proizvodnji plošč kot pri proizvodnji pohištva. Posledica tega je bila, da je količinski obseg proizvodnje (m!) plošč za 1 % zaostajal za planiranim, medtem ko je bila skupna poraba časa za 3 % večja. To pomeni, da smo za letošnjo proizvedeno količino porabili za enoto izdelka več časa kot je bilo planirano. Eden od vzrokov za večjo porabo normativnega časa je tudi izvozna usmerjenost te temeljne organizacije, ki je leta 1987 ustvarila 62 % celotnega izvoza DO LIP Bled.
Če primerjamo strukturo fizičnega obsega proizvodnje v letu 1987 s planirano oziroma doseženo v letu 1986, ugotovimo, da je ostala struktura osnovnih
programov nespremenjena in da se niso izpolnila planska predvidevanja v usmeritvi k in-tenzivnejšemi in dohodkovno uspešnejšemu programu (masivno pohištvo).
Fizični obseg proizvodnje TOZD lesna predelava Rečica je
bil za 3 % manjši kot leta 1986, za planom pa je zaostajal za 8 %. K temu je največ prispevala proizvodnja vrat in podbojev, ki je v primerjavi z letom 1986 zaostajala za 6 %, v primerjavi s planom pa za 11 %. Proizvodnja oblog in žaganega lesa je nekoliko izboljšala rezultate proizvodnje, saj je bila 3 % nad planom in 6 % večja od proizvodnje v preteklem letu. Izredno zaostajanje tako za planom kot za doseženim rezultatom v letu 1986 je zabeležila proizvodnja opažnih nosilcev, ker investicija še ni bila zaključena in je proizvodnja potekala pod skrajno neustreznimi pogoji.
Če analiziramo vzroke nastajanja slabih proizvodnih rezultatov, se pojavljajo po rangu na-
(Nadaljevanje na 6. strani)
slednji proizvodni problemi:
—	pomanjkanje delavcev v neposredni proizvodnji
—	uvajanje nove tehnološke opreme in nedokončanje investicij
—	kvaliteta žaganega lesa in lesnih tvoriv.
Pomanjkanje ustreznih kadrov v neposredni proizvodnji je predstavljalo v TOZD Rečica največji proizvodni problem. Za planirani obseg proizvodnje bi potrebovali stalno 327 delavcev, povprečno stanje na koncu meseca pa je znašalo 305 delavcev. Na ta način je stalno primanjkovalo 22 ali 7 % delavcev, v neposredni proizvodnji pa celo 10 %.
Drug proizvodni problem, ki je pomembno vplival na nedoseganje lanskoletne in letošnje planirane proizvodnje, so bile pomanjkljivosti pri uvajanju sodobnejše tehnološke opreme pri proizvodnji vratnih kril (lakirnica, obrezovalki).
Kvaliteta surovine je imela med vsemi proizvodnimi problemi najmanjšo težo. Slabša kvaliteta hlodovine je vplivala na nižjo stopnjo izkoristka in na proizvodnjo žaganega lesa manj ustrezne kvalitete. Pomanjkljiva kvaliteta lesnih tvoriv je prav tako vplivala na slabši izkoristek materiala in na večjo količino manj kvalitetnih izdelkov.
Kot posledica vseh naštetih problemov je tudi zaostajanje za predvidenim prestrukturiranjem proizvodnje.
Proizvodni program TOZD lesna predelava Mojstrana je obsegal podobno strukturo proizvodnje kot v preteklem letu. V tej temeljni organizaciji je opazen pozitiven strukturni premik (proizvodnja masivnih vhodnih vrat), vendar ta proces zaostaja za planiranim. Fizični obseg proizvodnje je bil za 4 % večji od doseženega v letu 1986, za planom pa je zaostajal za 1 %. Tako relativno uspešen proizvodni rezultat je bil v tej temeljni organizaciji dosežen s pomočjo ur proizvodnih in neproizvodnih storitev (ure izven »k«), saj je bil čisti količinski obseg proizvodnje celo 11% pod planiranim, izenačen pa je bil s proizvodnjo v letu 1986. Zato lahko ugotovimo, da so bili proizvodni rezultati v tej TOZD nezadovoljivi.
Vzrokov za nedoseganje planiranih proizvodnih ciljev je več, v rangu pa si sledijo takole:
—	uvajanje proizvodnje masivnih vhodnih vrat ob nespremenjeni tehnologiji, ki je namenjena proizvodnji klasičnih let-vičastih vrat
—	slabša kvaliteta žaganega lesa
—	kadrovska problematika.
Prekoračeni rok nabave strojev za dolžinsko spajanje lesa je predstavljal največji problem, s tem tudi ozko grlo proizvodnje masivnih vhodnih vrat, katerih je bilo v letu 1987 planirano 3000 kom, izdelanih pa je bilo le 1198. Nabava stroja je bila predvidena že v prvi polovici leta, dejansko pa je stekla proizvodnja šele v začetku letošnjega leta.
Drugo področje proizvodnih problemov se nahaja v surovinski osnovi, predvsem v nezadovoljivi kvaliteti žaganega lesa. Pojavljala so se odstopanja od
kriterijev kvalitete (grčavost, mušičavost, rjavičavost, razslojevanje), zaradi česar je bil izkoristek žaganega lesa slabši, izdelki so bili slabše kvalitete, za popravljanje pa je bilo porabljeno preveč nenormiranega dodatnega dela. V tem pa je tudi glavni razlog, da je prikaz proizvodnje v norma urah ugodnejši od pričakovanja v naturalnih merskih enotah.
Kadrovska problematika se ne odraža toliko na pomanjkanje števila kot na neustrezni kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Proizvodni program TOZD Mojstrana zahteva predvsem kvalificirano in strokovno usposobljeno delovno silo, ki pa jo v gravitacijskem območju primanjkuje.
TOZD Lesna predelava Podnart je zabeležila v letu 1987 med vsemi temeljnimi organizacijami naj slabše proizvodne rezultate. V pokazateljih fizičnega obsega proizvodnje je zaostajala proizvodnja tako za lanskimi kot za letošnjimi planiranimi rezultati. Fizični obseg proizvodnje, izražen z normativno porabo časa, je bil 7 % manjši kot v letu 1986, za planom pa je zaostajal celo za 13 %. Na tako slabe rezultate je največ vplivala proizvodnja oblog, ki je bila 6 % nižja od proizvodnje v preteklem letu in 3 % pod planirano. Še slabše proizvodne rezultate glede na planirane pa zasledimo, če analiziramo samo čisto količinsko proizvodnjo, izraženo v naturalnih merskih enotah. V tem primeru pa ugotovimo, da je bila proizvodnja celo 25 % nižja od planirane.
Sedanja stopnja tehnične opremljenosti dela ne omogoča prestrukturiranja proizvodnega programa niti v smeri delovno intenzivnega niti v smeri kapitalno intenzivnega programa. Tehnološka opremljenost dela je nizka, oprema pa je povrhu vsega zastarela. V tem je tudi največji proizvodni problem te temeljne organizacije, ki mu sledita še slabša kvaliteta vhodne surovine in kadrovska problematika. Pri hlodovini so odstopanja od kvalitete največji razlog za nedoseganje proizvodnje žaganega lesa. Zato je razpoložljivega domačega žaganega lesa za proizvodnjo oblog le 50 %, ostala količina se porabi za proizvodnjo zabojev. S proizvodnjo zabojev pa se pravzaprav le rešuje problem porabe kvalitetno najslabšega žaganega lesa.
Tretje področje kompleksne proizvodne problematike predstavljajo kadri. Za obstoječi delovno ekstenzivni proizvodni program je značilno, da v lastnem gravitacijskem območju ni interesa po zaposlovanju v tej temeljni organizaciji. Zato kadrovski sestav ne zadovoljuje niti v količinskem niti v kakovostnem pogledu.
Odnos do dela, do racionalne rabe surovin in do kvalitetnejše izdelave proizvodov je nezadovoljiv in je posledica nizke tehnološke opremljenosti dela in nezahtevnega proizvodnega programa. Produktivnost dela je kljub fizični obremenjenosti delavcev relativno nizka.
Problemi, s katerimi se srečuje TOZD Podnart, so naši skupni problemi in jih moramo rešiti
na nivoju delovne organizacije. Proizvodni program te temeljne organizacije je komplementarni program naše delovne organizacije. Poiskati moramo dolgoročno programsko usmeritev z vpeljavo delovno intenzivnejšega programa in z diverzifikacijo strukture in izboljšanja kvalitete izdelkov sedanjega programa.
Za fizični obseg proizvodnje v TOZD Filbo je značilno, da je zaostajala tako za planirano kot tudi za doseženo v letu 1986. Osnovni vzroki za nedoseganje planirane proizvodnje so naslednji:
—	upadanje povpraševanja in razmere na tržišču zaradi zmanjševanja investicijskih naložb
—	pomanjkljiva tehnološka opremljenost
—	problematika preskrbe z repromateriali in rezervnimi deli
— slabosti v zvezi s tehnološko in operativno pripravo dela, pripravo in sprejemanjem naročil, organizacijo in spremljanjem proizvodnje.
Na področju trženja ventilacijskih in odsesovalnih naprav je značilno, da so prevladovali količinsko in vrednostno manjši projekti. Strojegradnja, ki je bistveno vplivala na prestrukturiranje proizvodnje, je sprejela več naročil, pa tudi njena struktura se je vsebinsko spremenila. Pri proizvodnji strojev smo namreč prešli od kooperanta do končnega izvajalca kompletnih strojev. To je bila zelo uspešna programsko-organizacijska poteza DO LIP Bled, ki se je na osnovi dolgoletnih izkušenj pri obdelavi lesa učinkovito vključila v področje izdelave strojev za lesno obdelavo.
Minulo leto je bilo kritično za celotno slovensko lesno industrijo. Za našo delovno organizacijo lahko ugotovimo, da smo kljub težavam relativno uspešno poslovali, kar gre predvsem zasluga tržno interesantnemu proizvodnemu programu, predvsem za izvoz. Izvozna orientiranost naše delovne organizacije in kvaliteta proizvodnje nam mora biti osnovno vodilo tudi za leto 1988, ki nam z nejasnimi pogoji gospodarjenja samo po sebi ne prinaša nič obetavnega.
Šlibar
Prodaja v letu 1988
Kljub temu da smo pri sestavi plana za leto 1988 bili dokaj skeptični, saj je v decembru 1987 prodaja zelo zastala, so rezultati prvih dveh mesecev letošnjega leta pokazali zelo optimistično sliko, ki nas je, lahko bi rekli, prijetno iznenadila.
Ukrepi, ki smo jih sprejeli za pospešitev prodaje, predvsem sezonski popust in obročno plačevanje v naši maloprodaji,1 so presegli vsa pričakovanja, kljub temu da po analizah, s katerimi razpolagamo, dosegamo najvišje cene. Poleg vsestranskega angažiranja vseh zaposlenih v prodaji je k taki konjunkturi pripomogla tudi izredno mila zima. Tako beležimo ugodno prodajo in zmanjšanje zalog praktično pri vseh proizvodih, pri posameznih artiklih pa so se dobavni roki predvsem zaradi premajhne proizvodnje povečali čez vsako mero. Najhujše je pri proizvodnji oblog, saj beležimo samo pribl. 50 % proizvodnje, le-to pa imamo prodano že za mesec april.
Uspešna je bila tudi prodaja vratnih kril in podbojev, saj smo zaloge zmanjšali za par tisoč komadov, med drugim so se občutno zmanjšale zaloge anigrejevih vrat. Poseben problem pred-
stavljajo vhodna in garažna vrata, kjer že vrsto let beležimo premajhno proizvodnjo, predvsem masivnih vrat tipa V-4 in V-5. Pri opažnih ploščah je bila proizvodnja in prodaja zanesljiva, razveseljivo pa je, da je prodaja I nosilcev stekla, tako da računamo, da prodaja le-teh ne bi smela biti vprašljiva v prvi polovici leta 1988.
Za še uspešnejšo prodajo bo svoj delež morala prispevati tudi proizvodnja, ki se često težko prilagaja zahtevam trga iz najrazličnejših vzrokov. Tako jo pestijo pomanjkanje materialov, neustrezne surovine, kot tudi togi postopki v tehnologiji.
Upad prodaje bo zaradi visoke prodaje v januarju in februarju prišel šele nekaj kasneje, zato se moramo do takrat prilagoditi tako v proizvodnji kot v prodaji, da bomo reagirali hitro, saj izgubljenega posla nikoli več ne moreš nadoknaditi.
Kelbl
Skobljanje oblog — TO Rečica
Študijsko srečanje slušateljev politične šole
V okviru rednih srečanj, ki jih organizira CK ZKS za svoje nekdanje slušatelje, smo 18. 2. 1988 spremljali predavanje, ki ga je imel dr. Franjo Štiblar s Pravne fakultete v Ljubljani. Predavanje s temo »Trenutna gospodarska situacija v Jugoslaviji« je bilo še kako aktualno in je v nas vzbudilo po uvodni predstavitvi predavatelja dodatno zanimanje.
Dr. Franjo Štiblar je sodelavec Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti, katerega že vrsto let uspešno vodi dr. Aleksander Bajt. Inštitut je navzven priznana strokovna organizacija, čeprav je velikokrat trn v peti ostalim kreatorjem ekonomske politike v celi Jugoslaviji, saj pogosto razsvetljuje kratkoročne ukrepe v precej drugačni luči kot izgleda uradno tolmačenje, oziroma prihaja do kvalitativno drugačnih rezultatov.
Inštitut smatra urejen gospodarski sistem kot pravilno sintezo pred petimi področji, ki morajo biti med seboj v pravilnem sorazmerju:
—■ ustrezna rast proizvodnje
—	zaposlovanje
—	cene
—	zunanjetrgovinski odnosi
—	standard
V svojem predavanju nam je tov. Štiblar podrobneje razložil vsakega od naštetih kazalcev.
Proizvodnja
Trend proizvodnje v Sloveniji je negativen, medtem ko v Jugoslaviji beležimo stagnacijo oz. pozitivno 0. Zaloge proizvodov se zadnje mesece povečujejo. Prihaja do specifične reakcije gospodarstva, ki ne producira zaradi zamrznitve cen. Kreditna politika je ekstenzivna, kar vodi še k večjemu padanju proizvodnje. Denar se porablja za osebno porabo. V primeru, da tega ne bi bilo, bi morala podjetja več proizvajati.
Inštitut ocenjuje, da je letošnja predvidena rast industrijske proizvodnje v višini 2 % neambiciozen cilj.
Cene in dohodki
Zamrznitev cen in korekcije (25 % so se že dvignile surovinam in materialom) so bile socialne kategorije, ki so vnesle v ekonomsko sfero le več nereda in protislovnosti. V januarju cene še zmerom naraščajo za približno 8 % glede na prejšnji mesec. To pomeni:
—	da smo se glede povečevanja cen že vnaprej dogovorili
—	da bo inflacija letošnje leto še višja kot lani, zaradi zamrznitve bo pritisk na cene še večji
Osebni dohodki naraščajo po 6 —7 % (tekoča dinamika), v Jugoslaviji hitreje kot v Sloveniji. Aktivnost naraščanja je v gospodarstvu pojenjujoča, v DPS pa v zadnjih treh mesecih v prekomernem povečanju.
Obseg investicij je nizek, kar je objektivni znak, da ni pričakovati hitrejše rasti gospodarstva. Poraba države se ni kaj posebej omejila (neproizvodno porabo bi bilo potrebno omejiti). Potrošnja prebivalstva, gledano v celoti, je še vedno v naraščanju.
75 % vseh ukrepov je v pristojnosti vlade. Krediti se bodo povečevali, nizka rast proizvodnje se bo nadaljevala.
Ekonomski odnosi s tujino
Uvoz je naraščal po nižji stopnji kot v preteklem letu. V tekoči plačilni bilanci smo dosegli suficit, kar je rezultat spremenjenega tečaja in načina prikazovanja. Več kot 50 % je nedolar-skega izvoza. 5—7 % je realno povečanje, ne pa 15 % kot se prikazuje v poročilih (tečajna razlika med marko in dolarjem). Tečajna politika ni bila pravilno sprovedena. 2—3 mesece je bil tečaj umetno zadržan. Kar se je v novembru ustvarilo, je kasneje razvodenelo v decembru in januarju.
Vzrok v navideznem suficitu je treba iskati v v zmanjševanju uvoza, kar ima tudi negativno posledico v zaprtosti. Prihaja do pojava, ko gospodarski subjekti izvažajo, deviz pa ni. Bilanca kaže, da je samo 30 % izvoza za gotovino, ostalo pa so drugi plasmaji (blago za blago, kar se tudi bolj izplača).
Številke kažejo, da smo precej dolgov odplačali. Če pogledamo stanje dolga: 21,3 milijarde dolarjev (po podatkih Svetovne banke še višji), smo sedaj bolj zadolženi kot kdajkoli prej. Temu so priča naslednji vzroki:
—	jačanje evropske valute v primerjavi z dolarjem (43 % dolga je nedolarskega)
—	v letu 1987 smo tudi klirinško manj izvažali
—	tekoče račune imamo pozitivne (vrednost uvoza je bila nižje vrednotena zaradi padca cene nafte, tako da smo več izvažali kot uvažali (zneskovno).
Trenutna kreditno-monetarna politika s krediti vzpodbuja (posredno) k dvigovanju cen. Dokler ne bo deviz, ta spodbuda ne bo učinkovita.
Zaposlitev
Zaposlitev v letu 1987 se je povečala. To pomeni, da je produktivnost padla.
Standard
Pravilno razmerje med naštetimi štirimi faktorji pogojuje razvoj standarda, ki ga ima povprečen posameznikov neki nacionalni ekonomiji. Žal je standard marsikje v Jugoslaviji spravil določen sloj prebivalstva na rob minimuma, ki ga umetno zadržujemo na določenem nivoju le še z ukrepi socialne kategorije.
Tovarišu Štiblarju smo po končanem predavanju zastavljali konkretna vprašanja glede izhoda iz ekonomske krize, v kateri se nahajamo. Minimalno znanje iz politične ekonomije nam je zadostovalo, da smo se prepričali, da je vrsta ekonomskih ukrepov prinesla le začasne rešitve (še to le nekaterim), za korenitejše posege pa izgleda dosedanja vlada nima ne znanja ne poguma (oziroma obojega). Razviti svet pa se nam čudi, zaenkrat glede na vse skupaj še nekako strpno, koliko časa še?
Čuden
Referendum in volitve
Delavski svet DO je na zasedanju, 2. 2.1988 sprejel sklep o razpisu referenduma in volitev, ki bodo 11. 3.1988. Istega dne pa bomo imeli tudi referendum in volitve, katere so razpisali delavski svet TO oz. DSSS.
Na referendumu bomo odločali o spremembah in dopolnitvah:
1.	SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI TO V DO
Spremembe oz. dopolnitve se nanašajo predvsem na odbor za ljudsko obrambo in družbenopolitično samozaščito, ki se v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi mora nadomestiti s komitejem za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, spremembe pa se nanašajo tudi na njegovo delo in sestavo
2.	SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OSNOVAH ZA UREJANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ V DO
V tem aktu dopolnjujemo nekatere člene oz. njihovo besedilo jasneje opredeljujemo. To zlasti velja za 46. in 48. člen. Sprememba pa se nanaša tudi na pridobitev kakršnegakoli dodatnega posojila, ki ga v DO ni mogoče dobiti, razen če je od dodelitve zadnjega obroka posojila preteklo 20 ali več let. Sočasno spreminjamo obrestno mero za stanovanjsko posojilo v primerih, ko delavcem preneha delovno razmerje po lastni želji oz. njegovi krivdi. V teh primerih bo delavec moral odplačati vsako leto najmanj 20 % preostanka posojila s splošno obrestno mero.
Enake spremembe in dopolnitve kot jih vnašamo v SaS o osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj vnašamo tudi v PRAVILNIKE O UREJANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ V TO oz. DSSS.
3.	Delavski sveti posameznih TO oz. DSSS so poleg spredaj omenjenih sprememb in dopolnitev pravilnikov o urejanju stanovanjskih vprašanj razpisali referendum tudi za sprejem sprememb in dopolnitev STATUTA TO in DSSS ter SAM. SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V TOZD oz. DSSS.
Te spremembe in dopolnitve se nanašajo na že spredaj omenjene spremembe in dopolnitve SaS o združitvi TO v DO, predlaganih na podlagi Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Na referendumu bomo odločali tudi o izstopu LIP-a Bled iz sestavljene organizacije združenega dela GLG Radovljica.
Istega dne, kot referendum, bomo imeli tudi volitve v vse samoupravne organe. V posameznih,TO in v DSSS bomo volili delegate za DELAVSKI SVET, SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO in DISCIPLINSKO KOMISIJO. Na ravni delovne organizacije bomo izvedli volitve v DELAVSKI SVET, SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO, SVET ZA FINANČNE ZADEVE. Volili pa bomo tudi PREDSEDNIKA IN NAMESTNIKA PREDSEDNIKA DISCIPLINSKE KOMISIJE.
Istočasno bomo izvedli volitve za samoupravne organe SOZD GLG, in sicer za DELAVSKI SVET in za ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE.
Kot vidite sami: imeli bomo o čem odločati, zato naj velja le še povabilo, da 11.3. 1988 čimprej opravimo glasovanje in tako izpolnimo svojo samoupravljalsko pravico in dolžnost.
Kunej
Sestava plošč (TO Tomaž Godec)
Seminar o industrijski lastnini in inovacijah
•	Industrijska lastnina in njen pomen v gospodarstvu
Predavatelj:	Peter Jer-
man, docent, doktor znanosti
Industrijsko lastnino naj bi že naše gospodarstvo vključilo v poslovni proces. Z marketinškimi akcijami naj ta proces vodi k finančnemu uspehu. Praktični cilj sprejemanja industrijske lastnine v gospodarstvu je vsekakor v vzpodbudi za razvoj tehnologij take kvalitete, ki omogoča vsestranski učinkovit plasma proizvodov in znanja na domačem in tujem trgu.
Pomen industrijske lastnine je odvisen od stopnje gospodarske razvitosti neke države, zato ima industrijska lastnina v posameznih okoljih različno vlogo. Sistem zaščite industrijske lastnine naj bi sledil razvojnim možnostim, se prilagajal potrebam gospodarstva! Pri tem je potrebno upoštevati nosilce pravic tuje industrijske lastnine, ki izhajajo iz mednarodnih konvencijskih obveznosti. Izkušnje kažejo, da patent med domačimi OZD nima pričakovanega pomena, zato imamo pri nas več rezultatov na področju tehničnih izboljšav kot na področju izumov.
V zakonskih predpisih bi morali zato dati večji poudarek stimulaciji te oblike ustvarjalnosti.
•	Posredovan je bil osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja.
Tolmačenje je podal direktor Zveznega zavoda za patente v Beogradu tov. Žarkovič.
Ugotovitve, ki negativno vplivajo na tako majhno število registriranih patentnih prijav pri nas so:
—	postopek prekompliciran (premalo kadrov dela na tem področju) — predolg postopek do pridobitve patentne lastnine (neurejene prostorske razmere pri Zveznem zavodu za patente)
—	potrebno bi bilo izenačiti interes posameznika z interesi DO
—	informacijski sistemi pri nas slabo delujejo
•	Predstavljen je bil ITEO (inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo v Ljubljani)
Predavatelj in obenem povezovatelj — koordinator seminarja je bil tov. Stele Marjan
ITEO vključuje pri svojem raziskovalnem in svetovalnem delu vedno več informacij s področja industrijske lastnine, inovacij in razvojno tehnološko tehniko. To je računalniška informacijska banka podatkov in borza inovacij, katere ponudbo in obseg širijo tudi v tujino. Trenutno imajo v bazi podatkov že 9600 tujih in 1160 domačih inovacijskih dosežkov.
Namen delovanja tega centra je, da s sodelovanjem z zveznim zavodom za patente, zagotovi slovenskemu gospodarstvu lastne podatke in dokumentacijo s področja industrijske lastnine, to je:
—	Organizacijska iskanja in dobave dokumentacije (patentni spisi in prijave, spisi zaščite vzorcev in modelov, blagovne znamke, zaščite porekla .. .)
—	Preiskave o zaščiti industrijske lastnine pri nas in v svetu
—	Informacije, navodila in podatki o dejavnosti zveznega zavoda za patente
—	Svetovanje, izobraževanje in organizacija na področju inovacijske dejavnosti
—	Naročanje patentne dokumentacije
—	Naročanje preiskav o zaščiti industrijske lastnine
•	TRŽENJE INVENCIJ (samo idejna rešitev)
Kaj je trženje?
Je družbeni proces, s katerim si posamezniki ali skupine zagotavljajo kar potrebujejo in želijo in to tako, da izmenjujejo izdelke storitve in vrednote z drugimi.
Danes naj bi trženje omogočilo boljšo kvaliteto življenja, kar pomeni, da morajo biti pokriti interesi kot so:
—	dohodkovni interesi ponudnika
—	zagotavljanje potrošniških želja
—	družbeni interesi
KAJ TRŽIMO?
Tržimo invencijo (glej shemo 1)
NANAŠA SE NA
Shema 1
BLAGO
STORITVE
	^		U'
dokazati mora	
pokrivanje	izboljšanje
potrebe	ekonomskih
oz. rešitev	rezultatov
problema	in pogojev dela
KDO TRŽI? (glej shemo 2)
Shema 2
INOVATORJI
USTVARJALCI - PROIZVAJALCI PONUDNIKI
v
inve	Jci ja
\	/
inov	acija
V
UPORABNIKI, KUPCI POTROŠNIKI
Družbeni interes je za izboljševanje ekonomskih rezultatov in pogojev dela prisoten
KAJ JE NALOGA TRŽENJA? (glej shemo 3)
©
Da vzpostavi in razvije tržišče
©
Shema 3
da zmanjša riziko in trženje izvaja
SISTEM TRŽENJA
okolje
ponudniki
povpraševaici
posredniki
tržišče
rezultati
PROCES TRŽENJA
-	raziskovanje
-	cilji in strategije
-	taktika trženja
-	organiziranost, izvajanje in spremjanje
v
FIZIKI
-	ind.lastnina
-	tehnološki
-	socialni
-	ekonomski
-	tržni
-	organizacijski živijenski
RIZIKO ! ! !
• Inovacijski centri, vključevanje v mednarodne inovacijske tokove
V svetu so dolgo časa iskali najprimernejše oblike za razvoj inventivne dejavnosti. Zato so po osemdesetih letih nastale mreže inovacijskih centrov, ki so po svojem delovanju prilagojeni posameznim okoljem in go-
spodarstvom. Problem majhnega dela realiziranih invencij — idejnih rešitev se je v praksi izkazal zaradi vzrokov:
—	slab pretok informacij o novih idejah
—	premalo znanja in obvladanja celotnega poslovnega procesa nosilcev idej
—	slabo organizirana družbena (država), ponuditi pomoč pri vzpodbujanju in v prvi stopnji razvoja inovacije
—	pomanjkanje, neorganiziranost rizičnega kapitala
Informacijski centri so prevzeli praktično izvedbo del v inovacijskem procesu. Inovatorjem nudijo možnosti za prodajo in realizacijo tako in-vencij kot ostalih inovacijskih rešitev višjih kvalitet (patenti, mode-
u,...)
Osnovne naloge in cilji informacijskih centrov so še:
— povezan informacijski sistem — ponudbe in povpraševanja po inovaciji in vključevanje v mednarodne banke podatkov na področju industrijske lastnine.
Pri nas je inovacijsko delovanje še zelo slabo organizirano, nepovezano, v večini primerov je prepuščeno sindikatom, društvom in privrženim posameznikom. Inovatorji pa imajo običajno več težav kot pomoči.
Z akcijami za pospeševanje inovacijske dejavnosti za razvoj inovacijske dejavnosti je nujno potrebno ustvariti ugodne pogoje, ki bodo inovaciji zagotavljali organizirane poslovne aktivnosti za realizacijo in prodajo inovacij.
Med te pogoje sodijo:
#	brezplačno centralno evidentiranje inovacije z možnostjo sodobnega posredovanja in prenosa informacij
•	ustvarjanje trga ponudbe in povpraševanja po inovacijah
•	organizirana ponudba poslovnih aktivnosti za prodajo inovacij s ponudbami, pogodbami in izvedbenimi deli
•	svetovalne storitve za realizacijo inovacij kot so: zaščita industrijske lastnine, tržne raziskave, finančno in pravno svetovanje
•	akcije za pospeševanje ID so stalno izobraževanje, stimulativne oblike nagrajevanja, ustanavljanje rizičnih skladov, . . .
•	Vrednotenje in nagrajevanje inovacij Predavatelj: pomočnik direktorja za organizacijo in kadre tov. Janez Zeni
Glavni vzroki zakaj pri nas inovacijska dejavnost še ni zaživela:
—	Splošna družbeno politična klima ter obilica administrativnih ukrepov, ki državljane bolj spodbujajo v potrošnjo in življenje iz rok v usta, namesto, da bi nas na vsakem koraku motivirali za gospodarno ravnanje z družbenim bogastvom
—	Preozko pojmovanje inovacij, ker še običajno pri tem mislimo, da je vse službena dolžnost delavca
—	Družbeno neprimerno vrednotenje znanja
—	Premalo domišljen sistem motiviranja in nagrajevanja delavcev v OZD, kjer se poudarja le motiviranje z denarnimi nagradami. Zanemarja pa se druge oblike motivacije npr.: materialne in druge.
Kratkoročni in dolgoročni ukrepi, ki bi pospešili napredek na tem področju so:
—	Ustvariti družbeno primerno klimo in sprejeti zakone, ki bodo državljane motivirali v inventivno obnašanje in delo
—	Dograditi moramo sistem motiviranja delavcev s tem, da inovator napreduje na delovnem mestu
—	Možnost dodatnega izobraževanja ob delu in iz dela doma in v tujini
—	Prednost pri reševanju stanovanjskih problemov
—	Obiskovanje strokovnih seminarjev in sejmov doma in v tujini
—	Dodatno plačan letni dopust (nagradni) ter aktivirati oddih in rekreacijo.
Če bi ta sistem motiviranja uvedli, bi slej ko prej dosegli spodbudne rezultate na področju inovativne dejavnosti.
Najpomembnejša inovacija na področju inovativnosti pa bo sprememba v nas samih!
Ana Šifrer
Anica
Praprotnik
da so samozavestni nekako »si-vni«, četudi jih ljudje mogoče kritizirajo.«
Anica je tiste vrste človek, ki optimistično zre v svet, ljudem rada svetuje, a vendar svojega mnenja ne vsiljuje. Rada se pošali, o človeških medsebojnih odnosih pove: »Brez smeha in dobre volje bi bilo življenje kakor dan brez sonca.«
Sodeluje tudi na področju samoupravljanja: štiri leta je bila član IO OOS DSSS; referent za šport v DSSS, v svetu za finančne zadeve, blagajnik pri KOOS in zdaj je član DS DSSS.
Ne navsezadnje pa moram opisati tudi njeno stalno sodelovanje pri smučarskih tekih in sankanju.
»Šport in rekreacija je pri nas kar dobro organizirana, le mladi premalo sodelujejo. Mogoče jih le ne znamo pridobiti. Pri športu si krepimo telo in duha, povečujemo družabnost, kar nam v teh časih še posebej manjka«, pravi Anica in se nasmehne.
Ko se pogovarjava, se nenadoma spomnim njene mame Angele, naše upokojenke. Mislim, da ji je prav podobna. Polna je življenjske vedrine, pripravljena vedno pomagati, skratka skromna in prijetnega značaja. Če bi bili vsi takšni, bi bil lep vsak delovni dan.
»Še nekaj zapiši!« me prosi, preden se razideva, »čeprav sem že povedala, da se mladi ljudje ne smejo zadovoljiti in nekje obtičati, me vendar moti, da v tem kriznem času mladi — perspektivni kadri zapuščajo DO in odhajajo drugam. Zakaj jih ne znamo obdržati?« Odgovoriti ji ne znam.
Kazalci na uri se pomikajo proti koncu delovnega dne. Zahvalim se ji za klepet in gledam za njo, kako urno jo drobi proti nabavnemu oddelku.
Vesna
Srečam jo na hodniku v avli DSSS. Nekoliko je v zadregi, vendar pripravljena na kratek klepet. Saj tudi sama ne vem, kje naj začnem, kaj naj jo najprej povprašam za rubriko o naših ljudeh.
Suhoparno je začeti z rojstnimi podatki. Anica še ni dopolnila 46 let in že ima 27 let delovne dobe. Leta 1960 je začela delati v MLIP Jelka v obratu na Lancovem kot administratorka. Z delom v lesni industriji pa je povezana že iz otroških let, saj je kot otrok pomagala staršem pri sekanju žamanja na žagi na Lancovem. Od leta 1964 združuje delo na upravi na Bledu in sicer opravlja delovne naloge likvidatorja faktur. Za svoje marljivo delo je prejela Medaljo dela. Svoje naloge opravlja vestno in natančno. Ko sem jo vprašala o njenem delu, mi je dejala:
»Res je, že dolga leta sem v nabavnem sektorju DSSS. Vendar mislim, da ni dobro vse življenje oziroma vso delovno dobo obtičati v isti delovni organizaciji, kaj šele na istem delovnem mestu. Delo postane rutinsko in enolično pa tudi dolgočasno. Mladi naj bodo bolj pogumni in tudi radovedni. Kako se kdo znajde, je odvisno od človeškega značaja in okolice, v kateri je zrasel, živi in dela. Prav je,
LIP, lesna industrija Bled
RAZPISUJE
za šolsko leto 1988/89 naslednje štipendije: TOZD Tomaž Godec
— lesarski tehnik	2
—■ lesar širokega profila	5
— obdelovalec lesa	1
TOZD Rečica	
— lesarski tehnik *>	3
— lesar širokega profila	5
— obdelovalec lesa	4
— oblikovalec kovin (vzdrževalec)	1
TOZD Mojstrana	
— lesar širokega profila	3
— obdelovalec lesa	2
TOZD Podnart	
— lesarski tehnik	1
— lesar širokega profila	2
— oblikovalec lesa	1
— oblikovalec kovin (vzdrževalec)	1
TOZD Filbo	1
— strojni tehnik	
— oblikovalec kovin	3
— elektrikar	1
— pleskar	1
DSSS	
— lesarski tehnik	1
— inž. lesarstva	2
— inž. strojništva	1
— dipl. inž. lesarstva	2
— dipl. inž. strojništva	1
— dipl. inž. elektronike	1
— dipl. inž. gradbeništva	1
— dipl. inž. računalništva	1
— dipl. ekonomist	1
Prijave in zaključno spričevalo sprejema	splošni sek-
tor LIP Bled do 30. 6.1988. s—					
Občni zbor
IGD Mojstrana
V soboto, 29. januarja 1988 je bil v Mojstrani občni zbor Industrijskega gasilskega društva Mojstrana. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je od 25 članov udeležilo občnega zbora kar 19 članov. Poleg tega so se občnega zbora udeležili tudi predstavniki iz Poklicne čete Železarne Jesenice, Gasilskega društva Dovje, Gasilskega društva Mojstrana, predstavnika iz Industrijskega gasilskega društva Rečica ter poveljnik Občinske gasilske zveze občine Jesenice, tov. Karel Trante.
Po izvolitvi delovnega predsednika so bila podana poročila in nato razprava. Ugotovljeno je bilo, da je bila aktivnost gasilcev v preteklem letu zelo dobra. Izvedenih je bilo več sektorskih vaj ter tekmovanje. Seveda pa so morale biti tudi priprave na vsako tekmovanje, ki jih je uspešno vodil poveljnik. Gasilci pa so v zimskem času vedno skrbeli, .da so bili hidranti očiščeni. Tukaj gre največ zaslug poveljniku Janezu Miloniku, ki je dosledno izpolnjeval ter samoiniciativno organiziral razne prostovoljne akcije. Organizirali so tudi očiščevalno akcijo in s tem pripomogli, da je bila okolica v obratu in izven njega lepo urejena. Ogledali pa so si tudi demonstracijo gašenja z vodnim topom v Elanu. Tako so gasilci v letu 1987 opravili kar 334 prostovoljnih ur, kar je zelo vzpodbudno. Že od samega začetka pa so se odpovedali plačilu ur.
Če ob tem napravimo zaključek, ni težko ugotoviti, da je bilo leto 1987 izredno plodno. Pohvaliti pa velja tudi to, da so v svoje vrste vključili tudi mlade. Vsi gasilci pa so iz Mojstrane, kar je izredno pomembno v tem, da bodo ob eventuelnem požaru kaj hitro ukrepali.
Sprejet je bil tudi plan dela za leto 1988. Velik poudarek je bil prav za žago Belca, kajti v primeru požara je naj šibkejša točka. Zagotoviti bi morali stalni vir vode, kajti prav žaga je vsa lesena in je sigurno v največji nevarnosti.
Ob odhodu Joža Koširja, dosedanjega predsednika IGD TO Mojstrana v pokoj je funkcijo vodenja sprejel Vlado Gruden. V Mojstrani je zaposlen že 3 leta in opravlja dela in naloge skladiščnika. Z ozirom na to, da je v razmeroma kratkem času pokazal izredne sposobnosti ter privrženost do gasilcev, so ga člani izvolili za predsednika.
Ob koncu pa je treba reči tudi nekaj kar bi bilo bolje, da ne bi zapisal. Spraševali smo se, kako to, da se predstavniki iz drugih IGD, razen Rečice, v LIP-u Bled niso odzvali našemu vabilu. Pa tudi nikogar iz DSSS nismo videli.
Take in podobne stvari v današnjem času prav gotovo niso nič kaj spodbudne.
NOČ
K- ,.<* >'*	Z +£**			mr
				
IGD Mojstrana med vajo
IGD Podnart
Osemdesetčlanski kolektiv LIP Bled — lesena predelava TOZD Podnart ima tudi svoje Industrijsko gasilsko društvo v katerem je včlanjenih 22 zaposlenih. V soboto, 13. februarja zvečer so na programsko-volil-nem občnem zboru kritično ocenili svoje delo v minulem letu in sprejeli program dela za letošnje leto. Za letos med drugim načrtujejo dve suhi vaji in več mokrih vaj ter sodelovanje na vajah sosednjih društev, če bodo povabljeni, še predvsem pa vse-
stransko sodelovanje z gasilskim društvom Podnart.
Letos morajo pridobiti nekaj novih članov iz vrst mlajših delavcev in jih poslati v tečaj za izprašane gasilce. Z razpoložljivimi finančnimi sredstvi bodo letos nabavili še nekaj opreme. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo. Ker je dosedanji predsednik Franc Sitar odšel v pokoj, je bil izvoljen za novega predsednika Franc Čufar, za poveljnika pa dosedanji Franc Tavželj.	Ciril Rozman
Večje škode ni bilo
V torek, 9. februarja zjutraj je v Mojstrani nastal požar v odse-sovalnem filtru. Požar je nastal pred pričetkom izmene in to v trenutku vključitve ventilatorja za odsesovanje. Že po nekaj sekundah se je oglasila sirena in takoj so bili gasilci IGD Mojstrana pri požaru. Hitro so ukrepali in pričeli z gašenjem iz hidranta, nato pa še s pomočjo motorne brizgalne iz vodnega bazena. Požar je bil tako pogašen v razmeroma kratkem času, kajti zaradi hitre intervencije se ni razširil drugam. Gasilci so nato pregledali še odsesovalne cevi do silosa in sam silos, kajti obstajala je nevarnost, da ne bi prišlo do požara v silosu. Čez dobro uro je proizvodnja že tekla normalno.
Samo tisti stroji, ki so bili priključeni na omenjeni filter, niso obratovali. Skratka, večjega zastoja proizvodnje ni bilo. FILBO nam je v kratkem času zamenjal vreče v filtru ter novo tesne-nje filtra.
Vzrok požara je težko definirati. Ena od možnosti je v tem, da je del lesa v polžu drsal in je prišlo do samovžiga. Lahko pa je tudi kovinski delec povzročil iskro v filtru.
Ob vsem tem pa velja pohvaliti gasilce IGD Mojstrana, ki so pod vodstvom poveljnika Janeza Milonika hitro in brez panike ukrepali in tako preprečili najhujše. Še enkrat se je pokazalo, kako so nam potrebni gasilci.
NOČ
Na podlagi 44. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP, lesna industrija Bled in sklepa odbora za organizacijo, kadre in stanovanja z dne 2. 3.1988 se objavi
RAZPIS
za dodelitev posojil za gradnjo oz. adaptacijo stanovanj v zasebni lasti za leto 1988 v skupnem znesku 240.000.000,- din.
I.	RAZPISNI POGOJI
Pravico do stanovanjskega posojila pod pogoji, določenimi v samoupravne sporazumu o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP in v pravilnikih posameznih TO in DSSS imajo vsi delavci, ki so v delovnem razmerju v eni od temeljnih organizacij oz. v delovni skupnosti skupnih služb za nedoločen čas in upokojenci.
Delavec, ki prosi za kredit, mora biti kreditno sposoben.
Posojilo so dodeljuje za:
1.	izgradnjo ali nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja (novogradnje)
2.	za izboljšanje pogojev bivanja v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju (adaptacija)
Stanovanjsko posojilo je dolgoročno posojilo z obveznostjo vrnitve do 20 let glede na višino dodeljenega posojila in s 4 % obrestno mero.
Ostale splošne in posebne kreditne obveze v zvezi z vračanjem in zavarovanjem kredita bo določala kreditna pogodba.
II.	DOKUMENTACIJA
Udeleženci razpisa morajo k vlogi za dodelitev posojila predložiti naslednje dokumente:
—	zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. o pravici uporabe zemljišča
—	gradbeno dovoljenje
—	kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu stanovanja
—	dokazilo o višini lastne udeležbe, ki ne sme biti nižja od 20 % vrednosti trosobnega standardnega stanovanja.
III.	OSTALE DOLOČBE
1.	Vlogo s potrebno dokumentacijo za dodelitev posojila je potrebno vložiti najkasneje do 1.4. 1988 in poslati na naslov: LIP, lesna industrija Bled, Splošni sektor, 64260 Bled, Ljubljanska 32.
2.	Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale, prav tako tudi ne vloge tistih prosilcev, ki jim je bilo posojilo že prej dodeljeno do najvišje vsote, ki je veljala v času, ko jim je bilo posojilo dodeljeno.
3.	Delavci, ki so vloge za posojilo vložili pred objavo tega razpisa, morajo le-te dopolniti z zahtevnimi podatki in dokumentacijo iz II. točke tega razpisa.
4.	O izidu razpisa bomo udeležence obvestili z objavo sklepov na oglasnih deskah TO oz. DSSS in z vročitvijo sklepov vsem prosilcem, s pojasnilom in rokom možnosti prigovora.
Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja
Živite s časom, poslujte s tekočim računom
Od leta 1976 dalje že v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, vodimo za občane, ki imajo redne prejemke (osebni dohodek ali pokojnino), tekoče račune. Ker pa še vedno velika večina zaposlenih prejema osebni dohodek na hranilno knjižico, vas želimo seznaniti s prednostmi tekočega računa.
L Glavna prednost tekočega računa je brezgotovinsko poslovanje. Čeki, ki jih prejmete takoj, ko prispe na račun prvo nakazilo, nadomeščajo gotovino. Druga oblika brezgotovinskega poslovanja predstavljajo trajna pooblastila za plačevanje rednih mesečnih obveznosti (naročnine, obročna odplačila, stanarine .. .).
2.	Za razpolaganje s sredstvi na tekočem računu lahko pooblastite tudi drugo osebo (pooblaščenec). Pooblaščena oseba tudi prejme čeke in izkaznico in povsem samostojno razpolaga s sredstvi na tekočem računu.
3.	Čeprav je tekoči račun namenjen predvsem za plačevanje vsakdanjih izdatkov, je z njim mogoče tudi varčevati. Banka obrestuje sredstva na računu po enaki obrestni meri kot hranilno vlogo na vpogled, pri tem pa je ves denar imetniku pri roki kadarkoli — z enostavnim podpisom čeka.
4.	Pri vseh načinih poslovanja, ki jih tekoči račun omogoča, se marsikdo boji, da bi zgubil pregled in porabil več kot ima. Seveda je bojazen utemeljena, saj je prekoračitev kritja na računu kaznivo dejanje in vse banke so obvezne kršitelje prijaviti sodišču.
5.	Za lažje kontroliranje stanja sredstev na tekočem računu obvešča banka lastnika z izpiski. V teh izpiskih so zajete vse spremembe oz. vsi čeki, ki so že prispeli v banko ter vse spremembe, ki jih na podlagi pooblastila opravi banka. Izpiski so namenjeni predvsem za kontrolo lastne evidence.
6.	Imetnik tekočega računa, ki dosledno spoštuje pravila poslovanja, lahko vloži v enoti banke, kjer ima tekoči račun, prošnjo za odobritev prekoračitve na računu. Znesek te dovoljene prekoračitve znaša sedaj 60 % povprečnega mesečnega priliva na tekoči račun oz. največ 300.000.— din.
Občinska konferenca Zveze vojaških rezervnih starešin Radovljica je konec januarja, že tretje leto po vrsti, pripravila svečanost v Republiškem izobraževalnem centru za ljudsko obrambo v Poljčah pri Begunjah.
Srečanja, ki je postalo že tradicionalna oblika povezovanja rezervnih vojaških starešin, ki so zaradi določene starosti prenehali aktivno delovati v svoji organizaciji ZRVS so se udeležili tudi rezervne starešine, ki so sklenile šolanje za rezervne vojaške starešine in tako postali novi člani ZRVS. Povabljeni pa so bili tudi člani ZRVS, ki so se v
V skladu s 23. členom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in na osnovi sklepa odbora za organizacijo, kadre in stanovanja objavljamo predlog prednostne liste prosilcev za stanovanja. Do 23. 3.1988 bomo sprejemali pripombe; pošljite jih tajniku samoupravnih organov v DSSS LIP Bled. PREDNOSTNA LISTA PROSILCEV ZA STANOVANJA					
Priimek in ime	Št. druž. članov	TOZD	Štev. točk	Opomba	Soudeležba druge DO
1. GOLIČ Nada (nov)	3	Podnart	301	zamenjava	LIP
2. CUPAR Zvonko	3	Rečica	299		LIP
3. SINKOVIČ Janja	3	DSSS	294		50 % Veriga
4. PRISTOV Janja	3	Rečica	278		
5. MAGISTER Srečko	4	Rečica	268		LIP
6. RAKUŠ Mirko	3	DSSS	264		LIP
7. GABERŠČEK Marjan	3	Rečica	264		
8. OREJAŠ Mojca	3	Mojstrana	258		50 % Železarna
9. PETKOVIČ Perka (nov)	1	Podnart	255		
10. CESAR Vlado	4	Podnart	254	zamenjava	
11. VIDIC Veronika	2	Rečica	253		
12. MEDJA Marko (nov)	3	T. Godec	251		
13. JAN Ivanka	1	upok.	250		
14. KNAFLIČ Stane	1	DSSS	250		
15. ŽVAN Franc (nov)	4	Rečica	242		
16. CVIJIĆ Mico (nov)	3	Filbo	236		
17. SAFTIČJulka	3	Rečica	231	zamenjava	
18. FUMIČ Vlado	3	Rečica	218		
19. MEDJA Marija	1	T. Godec	199		
20. STRAŽIŠAR Amalija	1	DSSS	195	zamenjava	
21. GOLJA Damjan (nov)	3	Rečica	181		
22. FELIĆ Muharem (nov)	1	Rečica	177		
23. GOLEČ Sabina (nov)	2	Rečica	166		
24. MOHORIČ Biljana (nov)	4	Podnart	161		
25. KOROŠEC Vesna	2	T. Godec	154	zamenjava	
26. KERIN Zdenka (nov)	3	DSSS	151		
27. KEJŽAR Marija (nov)	1	upok.	136	zamenjava	
28. PIKON Štefka	1	upok.	129		
29. LENIČ Dušan (nov)	2	Podnart	126		
30. KILIBARDA Vukašin (nov) 2		upok.	126	zamenj ava	
31. MEDJA Albin (nov)	3	T. Godec	115		
32. MENCINGER Janez	1	Filbo	114		
33. KRŽIŠNIK Brane (nov)	4	DSSS	96	zamenj ava	
34. KOVAČEVIČ Gospa (nov) 2		Podnart	86	zamenjava	
35. ZUPANČIČ Marko (nov)	2	Rečica	76	zamenj ava	
36. SVETINA Mitja (nov)	4	Mojstrana	76	zamenjava	
Ker je v letu 1988 ena izmed aktivnosti Ljubljanske banke tudi usmerjanje poslovanja občanov na tekoče račune in zmanjševanje števila varčevalcev, ki prejemajo osebne dohodke na hranilno knjižico, želimo s tem prispevkom tudi delavce vaše organizacije navdušiti za poslovanje s tekočim računom.
V vseh enotah naše banke smo vam pripravljeni svetovati in pomagati!
ŽIVITE S ČASOM, POSLUJTE S TEKOČIM RAČUNOM!
Srečanje rezervnih vojaških starešin v Poljčah
lanskem letu najbolj odlikovali v raznih tekmovanjih v vojaških veščinah, streljanju in na športnih srečanjih. Razen tega so bili na srečanju tudi starešine, ki so napredovali v višji vojaški čin ter učenci vseh šestih osnovnih šol v radovljiški občini, ki so ob decembrskem prazniku JLA napisali najboljši spis o temi »JLA — jamstvo miru in svobode« ter »Braniti domovino je čast in dolžnost«.
Na srečanju je vabljene starešine in goste pozdravil predsednik OK ZRVS, Jaka Vidic, nato pa so prebrali ukaz o napredovanju. V višji čin je iz radovljiške občine napredovalo 34 oficirjev in 23 nižjih oficirjev. Višji vojaški čin je bil podeljen tudi direktorju naše DO, Francu Bajtu, ki je napredoval v čin majorja.
Priznanja in knjižne nagrade za najboljši priložnostni spis ob lanskem JLA so prejeli učenci osnovnih šol: Boštjan Cvetek iz Boh. Bistrice, Simona Humar iz Lesc, Primož Robič iz Radovljice, Tomaž Šolar z Bleda, Andreja Švab iz Lipnice pri Kropi in Jože Torkar iz Gorij pri Bledu.
Raznih tekmovanj v streljanju se'je lani udeležilo 147 rezervnih vojaških starešin iz 11 krajevnih organizacij. Najuspešnejše je bilo moštvo ZRVS Radovljica. Vsi prvouvrš-čeni tekmovalci so dobili posebna priznanja in pokale.
Pri najstarejšem upokojencu naše DO
V	zadnjem tednu lanskega leta smo kot člani sveta za socialno politiko med drugimi obiskali tudi najstarejšega upokojenca naše DO, Antona Komarja iz Boh. Bistrice. Anton Komar bo
16.	maja dopolnil že 88 let.
V	Bohinj je prišel leta 1937. Zaposlil se je na žagi v Soteski; ko je tu žaga pogorela, je odšel na Gozdno upravo, kjer je delal do 1948. leta. Od 1948. dalje pa do odhoda v pokoj, to je do leta 1962 pa je delal v TO Tomaž Godec Boh. Bistrica.
S svojo življenjsko sopotnico, ki je prav tako kot tov. Komar prijetna sogovornica, živita pri hčerki in njeni družini, oba še dokaj zdrava in zadovoljna.
Bolj kot skromnega darila sta vesela obiska in obujanja spominov na delo in bivše sodelavce.
Želimo jim zdravja in še veliko srečanj.
Polona
LIP Zmagovalec XI. zimskih iger SOZD GLG
V soboto, 27. 2. je bilo na Zatrniku (VSL) in Zg. Gorjah (smučarski teki) izvedeno 11. zimsko tekmovanje članic SOZD GLG za prehodni pokal. Organizator tekmovanja je bil LIP Bled.
Vreme tekmovalcem ni bilo preveč naklonjeno, saj je predvsem med veleslalomom ves čas snežilo in pihal je veter. Vseeno pa so bile tekme zanimive in borbene.
Po pričakovanju je že petič zapored v skupni razvrstitvi zmagal LIP, ki je osvojil prvo mesto tudi v kategoriji tekov in drugo mesto v kategoriji veleslalom.
Zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov je bil v Zadružnem domu Ribno.
Na tem mestu se zahvaljujem vsem našim delavcem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi tekmovanja, da je le-to kljub manjšim spodrsljajem uspelo.
REZULTATI:
VELESLALOM
Ženske do 30 let
1. PREZELJ Majda, Alples, 45.80, 2. LUŠTREK Jolanda, Aero, 47.07, 3. URH Meta, Alples, 48.60, 4. RAKUŠ Jelka, LIP, 50.75
Nastopilo je 16 žensk.
Ženske 30—40 let
1. ŠMID Verona, Alples, 49,32, 2. ŠIFRER Ana, LIP, 50.61, 3. ZIHERL Magda, Jelovica, 52.39, 11. MENCINGER Branka, LIP,
1.00.80.
Nastopilo je 13 žensk.
Ženske nad 40 let
1. ŠTURM Francka, Alples, 50.59, 2. KAISER Jasna, LIP, 50.74, 3. VEBER Anica, LIP,
52.26,	5. URANKAR Marija, LIP 53.19, 8. RISTIČ Albina, LIP, 56.61
Nastopilo je 12 žensk.
Moški do 27 let
1. ŠTULAR Miro, Jelovica, 41,82, 2. UZAR Boštjan, ZLIT,
42.00,	3. EGART Tone, Alples, 43.25, 4. LAPAJNE Mirko, LIP, 43.28, 10. ODAR Jože, LIP, 44.91, 19. RIMAHAZI Robert, LIP, 46.41,	24. FUJS Štefan, LIP,
47.02,	28. CESAR Igor, LIP,
48.27,	29. ROBIČ Matjaž, LIP, 49.58
Nastopilo je 47 moških.
Moški od 27—35 let
1. ROZMAN Milan, GG Kranj, 41.24,	2. ŠEMRL Janez, GG
Bled, 41.81, 3. TOMAZIN Janez, Aero, 42.65, 8. ZALOKAR Zdravko, LIP, 44.24, 12. ŠMID Stane, LIP, 44.77, 16. TORKAR Borut, LIP, 46.02, 20. SOKLIČ Marko, LIP, 46.27, 23. JEGLIČ Zoran, LIP, 48.15
Nastopilo je 34 moških.
Moški od 35—45 let
1. RAVNIK Jure, LIP, 43.11,
2.	KODOROVIČ Marjan, GG Kranj, 44.27, 3. GORZETTI Slavko, GG Kranj, 44,86, 17. LUŽNIK Stanko, LIP, 51.15, 18. REPE Jakob, LIP, 51.32, 23. STARE Miro, LIP, 54.65.
Nastopilo je 24 moških.
Moški nad 45 let
1. KLINAR Andrej, GG Bled, 43.04, 2. ŠMID Janče, Alples, 43.14, 3. LAKOTA Peter, GG Bled, 44.81, 4. TROJAR Srečo, LIP, 45.15, 9. MILONIK Janez, LIP, 47.24, 11. AŽMAN Stane, LIP, 48.64.
Nastopilo je 22 moških.
TEKI
Ženske do 30 let (3 km)
1. JOŠT Metka, GG Kranj, 13,39.6, 2. RAKUŠ Jelka, LIP, 14,51.9, 3. URH Meta, Alples,
19.00.	7.
Ženske od 30—40 let (3 km)
1. CERKOVNIK Ivanka, LIP,
13.03.0,	2. JAN Urška, LIP,
17.36.4,	3. ŠIFRER Ana, LIP,
18.58.5,
Ženske nad 40 let (3 km)
1. RISTIČ Albina, LIP, 18,16.4,
2.	MENCINGER Branka, LIP,
20.43.6,	3. ŠTURM Francka, Alples, 21, 53.5.
Moški do 35 let (6 km)
1. KOSMAČ Janez, LIP, 20,37.8, 2. ROZMAN Milan, GG Kranj, 21,12.5, 3. DJURIČIČ Vojko, LIP, 21,17.4, 4. LAPAJNE Mirko, LIP, 21,47.4, 5. FAJFAR Janez, LIP, 22,27.0, 8. ZALOKAR Zdravko, LIP, 24,16.6, 9. GIRAN-DON Karlo, LIP, 24,19.8,
10.	GRILC Alojz, LIP, 25,30.1, 12. MRAK Ivan, LIP, 26,01.4,
14.	REPINC Peter, LIP, 27,27.6.
Moški od 35—45 let (3 km)
1. KOBILICA Pavel, GG Bled, 11,04.0, 2. LOTRIČ Vinko, Alples, 11,33.9,	3. TEPINA
Franc, GG Kranj, 12,18.4,
4.	CERKOVNIK Anton, LIP,
13.48.1,	7. BLAŽIČ Henrik, LIP,
15.25.1,	8. KOROŠEC Janko, LIP, 16,03.4
Moški nad 45 let 1. LAPAJNE Franc, LIP,
12.28.5,	2. AHAC Boris, GG Bled,
12.30.6,	3. KALAN Jože, Alples,
12,40.5,	5. MILONIK Janez, LIP, 13,59.4.
Na enem izmed Lipovih sindikalnih prvenstev
TEKI EKIPNO
Delovna organizacija	_ Štev. uvrščenih Ž M skupaj			Ž	Točke M	skupaj
1. LIP Bled	6	14	20	85	133	218
2. ALPLES Železniki	5	8	13	61	72	133
3. GG Bled	2	5	7	22	53	75
4. GG Kranj	1	3	4	15	37	52
5. AERO Medvode		8	8		36	36
6. ZLIT Tržič		2	2		2	2
VELESLALOM EKIPNO						
1. ALPLES Železniki	9	17	26	102	110	212
2. LIP Bled	7	18	25	77	79	156
3. GG Bled	5	13	18	40	91	131
4. GG Kranj	4	10	14	31	76	107
5. JELOVICA Šk. Loka	6	28	34	39	63	102
6. ZLIT Tržič	6	18	24	27	62	89
7. AERO Medvode	2	15	17	20	57	77
8. SOZD GLG	1	2	3	12	3	15
9. GRADIS Šk. Loka		4	4		4	4
TEKI + VELESLALOM -F (št. tekm. x faktor)				
Delovna organizacija	Točke	Št. tekm.	Faktor	Skupaj
1. LIP Bled	374	45	1,0	419
2. ALPLES Železniki	345	39	1,3	396
3. GG Bled	206	25	2,7	274
4. GG Kranj	159	18	2,4	202
5. ZLIT Tržič	91	26	3,9	192
6. AERO Medvode	113	25	2,2	168
7. JELOVICA Šk. Loka	102	34	1,0	136
8. GRADIS Šk. Loka	4	4	4,1	20
9. SOZD GLG	15	3	0	15
Po dolgem čakanju je apartma v Barbarigi končno naš
Že v lanskem letu, točno 2. 4. 1987 smo vplačali sredstva za nakup apartmaja v Barbarigi. Prodajalec je zagotovil, da bo možna vselitev v juliju 1987, vendar je bila izvršena primopredaja apartmaja zaradi »višjih sil« šele 16. 12. 1987.
No, sedaj je apartma, ki meri 36,90 m2, končno naš. Oprema je že v prostoru, montirali pa jo bomo predvidoma v mesecu marcu, tako da bo od aprila dalje garsonjero že možno koristiti.
Naselje Barbariga leži 18 km severno od Pule, približno na sredini med Rovinjem in Pulo. Orientirano je proti morju na sončnem jugozahodu oz. nasproti otočja Brioni. V naselju bo okrog 600 bivalnih enot z vso infrastrukturo in hoteli.
Debelak
PREDLOG
pravilnika za izbiro športnika in športnice LIP
KOOS LIP Bled, Svet za šport in rekreacijo pripravi vsako leto posebej točkovanje za izbiro za športnika in športnico LIP Bled.
Na tem izboru lahko sodelujejo vsi člani OOZS po TOZD ali DSSS v okviru KOOS LIP Bled.
Za izbiro športnika in športnice LIP-a bomo upoštevali vsa tekmovanja, izvedena s strani KOOS LIP Bled, v organizaciji sveta za šport in rekreacijo.
Planinskih pohodov, kolesarskih maratonov, obč. sindikalnih prvenstev, letnih in zimskih iger SOZD GLG ter lesariade v tem izboru ne bomo upoštevali.
Izbor za športnika in športnico LIP bo potekal v disciplinah: sankanje, smučarski teki, veleslalom, odbojka, mali nogomet, streljanje, kegljanje, namizni tenis, kolesarjenje in šah.
TOČKOVANJE
I. Discipline: sankanje, smučarski teki, veleslalom, NT, šah in kolesarjenje se točkujejo v vsaki razpisani kategoriji, in sicer:
1.	mesto: 20 točk
2.	mesto: 15 točk
3.	mesto: 10 točk
Razglasili smo športnika in športnico LIP za leto 1987
V programu dela za leto 1988 je bila tudi razglasitev za	Tako razvrstitev izgleda takole:	
športnika in športnico LIP za leto 1987, katera naj bi se odvijala	MOŠKI: 1. Zalokar Zdravko	točk
ob priliki sindikalnega prvenstva LIP v VSL za leto 1988.	DSSS 2. Rakuš Mirko	138
Glede na neugodne snežne razmere, ko je vprašanje, če bo	DSSS 3. Milonik Janez	132
sploh možno izvesti naše prvenstvo, smo se odločili, da našo	TO Mojstrana 4. Malej Janez	78
razglasitev združimo skupaj z razglasitvijo športnika in špor-	Filbo 5. Pikon Janez	75
tnice na GG Bled. Tako smo to izvedli v organi-	Tomaž Godec itd.	70
4.	mesto:
5.	mesto:
6.	mesto:
7.	mesto:
8.	mesto:
9.	mesto:
8 točk 6 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki
vsi ostali po eno točko
II.	Odbojka, mali nogomet se točkujeta:
1.	mesto: vsak član ekipe prejme —
2.	mesto: vsak član ekipe prejme —
3.	mesto: vsak član ekipe prejme —
4.	mesto: vsak član ekipe prejme —
5.	mesto: vsak član ekipe prejme —
6.	mesto: vsak član ekipe prejme —
7.	mesto: vsak član ekipe prejme —
III.	Kegljanje
Rang Doseženo število kegljev
zaciji in prostorih DO GG Bled, dne 9. 1. 1988. Sindikalni in športni delavci iz te DO so pripravili tudi kratek kulturni program in zabavni kviz, katerega nagrada je bila 1 m’ bukovih drv in sta ga organizatorjem nehvaležno speljali naši tekmovalki Jasna Kaiser in Marija Urankar. Po podelitvi nagrad najboljšim petim v kategoriji moških in žensk je sledil zabavni del z glasbo, plesom, video-posnetki in seveda prigrizkom.
Pri ženskah je razvrstitev ostala nespremenjena. Dotaknili smo se tudi pravilnosti samega pravilnika o točkovanju za izbiro športnika in športnice LIP in prišli do nekaterih zaključkov, na podlagi katerih je pripravljen nov predlog o točkovanju.
Na kraju se moram v imenu sveta za šport in rekreacijo in v svojem imenu zahvaliti tov. Janezu Šemrlu in njegovim pomočnikom za organizacijo sa-
20 točk 15 točk 10 točk 8 točk 6 točk 5 točk 4 točke itd.		Na tem mestu se moram opravičiti tov. Milonik Janezu iz TO Mojstrana, ki je prvotno izpadel iz rezultatov, po ponovni preučitvi pa je na koncu zasedel 3. mesto.	mega zaključka razglasitve in za program, katerega so pripravili in se seveda z našo pomočjo priporočamo za nadaljnje sodelovanje. Rakuš
		Kulturni utrinki	
	Točke	Decembra lani smo si (v organizaciji občinskega sindikalne-	Bogu, da nam je dal ta ljubi vin-ček. Kdor ga preveč pije, mu je
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
pod
201 in več 191—200 181-190 176-180 171-175 166—170 161 — 165 156-160 151 — 155 150 kegljev
IV.	streljanje
Rang Doseženo število krogov
20 točk 15 točk 10 točk 8 točk 6 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka
Točke
1.	171— in več	20 točk
2.	161 — 170	15 točk
3.	151-160	10 točk
4.	146-150	8 točk
5.	141 — 145	6 točk
6.	136-140	5 točk
7.	131-135	4 točke
8.	126-130	3 točke
9.	121-125	2 točki
pod	120 krogov	1 točka
NAGRADE:
Nagrade bodo praktične in spominske in bodo podeljene petim najbolje uvrščenim v konkurenci moških in žensk.
Ta pravilnik dajemo v javno obravnavo. Pripombe bodo prejemali referenti za šport in rekreacijo po posameznih temeljnih organizacijah do srede marca 1988.
Rakuš
Spominsko in rekreativno
Letos sem se udeležil 23. zimskega pohoda na Stol. Po dolinah ni bilo snega, po gorah pa ga je zametlo kar dosti.
Tudi vreme je bilo kar naklonjeno in nekateri niso mogli razumeti, da je bil dostop do same-
ga vrha prepovedan zaradi varnosti. Prav prijetno sem se počutil, saj sem bil tokrat devetič po vrsti na pobočjih Stola, spet sem se srečal z nekdanjimi sodelavci in prijatelji.
Rajko Primožič
ga sveta Radovljica) ogledali dramo v Mestnem gledališču ljubljanskem. Drama nosi kaj nenavaden naslov: Otrok, družina, družba ali lepa Vida 1987. Avtorica Alenka Goljevšček je kritično ocenila stanje naše družbe, na drugi strani pa težavno situacijo, v kateri se nahaja naša družina.
Glavni raziskovalec na LVTR OZSS nikamor ne pride z raziskovanjem resnice, celo službo izgubi, v svojo družino vnese nemir. Njegova žena Vida pa se zoperstavi proti socialnim krivicam in odkrito pove na javni tribuni napake, ki marsikomu onemogočajo normalno življenje.
Človekova tragika je zapisana v osnovni celici — družini, ki ni več to, kar je nekdaj bila. Napetost, hitrica in pesimizem ruši harmonijo družinskega življenja. Drama nam je razkrila položaj, v katerem se nahajamo.
Sredi januarja letos so nam sindikalisti omogočili ogled monodrame, katero je na Bledu uspešno uprizoril igralec Jože Zupan, doma iz Zasipa pri Bledu. Vsebina je zajeta iz starih zvezkov pisatelja Janeza Trdine iz obdobja 1870—1879. Kmet Bloudek v izvirnem domačem jeziku pripoveduje zgodbe iz kmečkega življenja, marsikatero »modro« razdre ter nam razkriva preprosto življenje. Glavna vez so razni vinski prizori, za sceno je igralcu služila miza, stoli, na mizi pa bokal vina. Kmet Bloudek pravi: saj kak kozarček ali dva ne škodi, po pameti ga pijmo!
Trdina je zapisal: »Starka je modrovala: Hvala bodi večnemu
biti pijanec pa mu vino gotovo koristi posebno takim starim revam kakor sem jaz.«
Vesna
Zahvala kolektivu TO Mojstrana
»Gorje kdor v nesreči biva sam, a srečen ni kdor srečo uživa sam.«
To je slovenski pregovor, kateri pa je prišel posebno do izraza v TO Mojstrana kot velika zavest in solidarnost ob prometni nesreči katero sem utrpel na službeni poti Mojstrana-Bohinjska Bistrica.
Vsem, ki ste kakorkoli prispevali in sodelovali v tej humani akciji se vam iskreno zahvaljujem.
Jože Kopavnik
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC DECEMBER 1987
	delavcev	pripravnikov
TO Tomaž Godec	429	6
TO Rečica	319	2
TO Mojstrana	92	1
TO Podnart	77	
TO Filbo	117	1
TO Trgovina	26	
DSSS	110	10
Skupaj	1170	20
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JANUAR 1988		
	delavcev	pripravnikov
TO Tomaž Godec	429	6
TO Rečica	321	
TO Mojstrana	92	1
TO Podnart	77	
TO Filbo	119 '	1
DSSS	136	9
Skupaj	1174	17
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC FEBRUAR 1988		
	delavec	pripravnikov
TO Tomaž Godec	427	8
TO Rečica	322	3
TO Mojstrana	92	3
TO Podnart	78	
TO Filbo	120	1
DSSS	139	7
SKUPAJ	1178	22
ZAPOSLILI SO SE:
—	v TO Tomaž Godec
Štefan Arh, 1954 — IV. st., Marjan Zorč, 1966 — III. st., Primož Korošec, 1967 — III. st., Matej Grm, 1968 — IV. st.
Slavko MIKELJ, 1967 - V. st., Igor ZUPANC, 1971 - II. st., Robert KOROŠEC, 1971 — II. st.;
—	v TO Rečica
Marko Zupanc, 1964 — V. st., Bojan Zupanc, 1959, I. st., Helena Kavaš, 1968 — V. st., Mira Rekar, 1968 — V. st., Dušan Ambrožič, 1968 - IV. st.
Tatjana NOVAK, 1969 - V. st., Jernej POTOČNIK, 1971 - I. st., Uroš GRAČNER, 1971 — II. st., Metod MACORIG, 1971 - II. st., Nermin MAHMUTOVIČ, 1971 - II. st.;
—	v TO Mojstrana
Janez Doblšek, 1934 — I. st., Vid Lužija, 1971 — I. st., Marjan Ropret, 1968 — III. st.
Robi JONKE, 1971 — II. st., Aleš SMOLEJ, 1971 — II. st.;
—	v TO Podnart
Branko Kavčič, 1967 — III. st. Božidar Novak, 1962 — I. st. Srečko SPOLOVNAK, 1968 - I. st., Andrej POHAR, 1949 -IV. st;
—	v TO Filbo
Andrej Cesar, 1968 — IV. st., Peter Korošec, 1967 — IV. st. Branko PRETNAR, 1968 - V. st., Lovro ZALOKAR, 1970 -
IV.	st.;
—	v DSSS
Katarina Jan, 1968 — V. st., Savo Vrhovac, 1954 — VI. st.
Petar BULAT, 1965 — V. st., Aleksandra Lazarevič, 1953 —
V.	st., Mirjana ERAC, 1955 - V. st., Jože FRČEJ, 1964 - V. st.
ODŠLI IZ DO:
—	iz TO Tomaž Godec
Franc Žmitek, I. st. — disc, ukrep, Andrej Klančar, I. st. — JLA
Ivanka VOJVODA, IV. st. — upokojitev, Marija MEDJA, II. st.
—	upokojitev, Franc ODAR, I. st. — upokojitev;
—	iz TO Rečica
Majda Arnejšek, IV. st. — izjava, Samo Božič, II. st. — disc, ukrep, Janko Hudovernik, IV. st. — izjava, Alojz Domitrovič, II. st.
—	delo za dol. čas, Vojko Polanc, IV. st. — JLA, Miran Žido II st — JLA
—	iz TO Mojstrana
Emilija Janša, II. st. — inv. upok., Drago Pezdirnik, I. st. — sporazumno, Jože Štamcar, I. st. — samovoljno
—	iz TO Podnart
Tanja Pretnar, I. st. — delo za dol. čas, Matevž Kordež, V. st. — sporazumno, Anton Bole, IV. st. — sporazumno Aleš PRETNAR, I. st. — delo za dol. čas;
—	iz DSSS:
Mira Rekar, V. st., Helena Kavaš, V. st., Marjeta Hožič, V. st., vse potek pripravniške prakse
Tatjana NOVAK, V. st. — potek prip. dobe, Slavko MIKELJ,
V.	st. — potek prip. dobe, Branko PRETNAR, V. st. — potek prip. dobe.
RODILI SO SE:
Bernardi Zorman (TO Rečica) — hči, Vinku in Veroniki Lužar (TO Tomaž Godec) — sin, Mateju Mlakarju (TO Filbo) — sin
Damjanu GOLJI (TO Rečica) — sin Marjanu GABERŠČKU (TO Rečica) - sin
Ob vstopu v leto 1988
Se pesem narodna tako glasi, da sekati Vam smrečico veli in barčico izdelati iz lesa, ki naj na morje mimo se poda.
Ne sekate pri Vas v gozdeh lesa, ne plove nikjer nobena barčica, ki bi pri vas izdelana bila, a vseeno pesem ta za Vas velja, saj uspeh posloven Vaš je Vaša ladja, ki Vam še zanaprej naj kruh podarja, denarce služi, Vas z veseljem ožarja do dela, čigar pesem naj doni vesela in v novem letu še močneje ori na jutro, ko se dan zazori!
Naj pesem dela uspehov Vam prinese, zaslužek dober, zadovoljstvo, posel, ki se obnese;
da naročil dobivate veliko,
iz katerih Vam bo blagostanje vzklilo!	prof. Ivka Trevnova
Ob prezgodnji smrti dragega očeta
Jožeta. POLJANCA
se vsem sodelavcem iz srca zahvaljujeva za vso pozornost v najtežjih trenutkih.
hčerki Ani in Meta z družinama
V slovo
Mariji Poklukar
Zopet je neizprosna smrt posegla v naše vrste, tokrat je za vedno odšla od nas naša upokojenka Marija Poklukar.
Marija je prišla med nas takoj po končani vojni ali točneje aprila 1946, zavedajoč se, da bo prav lesna industrija odigrala močno in pomembno vlogo za obnovo in razvoj naše porušene domovine. Zaposlila se je kot merilka lesa, kjer je delala dolgo vrsto let. Kljub takrat še neurejenim delovnim in drugih pogojev, kjer zaradi ogromnih nalog delovni urnik ni poznal vedno samo 8-urnega dela, se je vedno rada in z vso voljo pridružila naporom za reševanje skupnih nalog. V naši tovarni takratni Gorjani je delala vse do upokojitve, septembra 1960.
Marija se je rodila leta 1908 v Spodnjih Gorjah. Vse svoje življenje je zelo rada zahajala v bližnje gozdove, kjer je ob lepoti narave pozabljala na vse težave v svojem vsakodnevnem življenju.
Bila je znana kot vestna, marljiva in poštena delavka. V svoji sredini je bila prav zaradi teh vrlin spoštovana. Ohranili jo bomo v lepem spominu, takšno, kakršno smo poznali.
Delavci LIP BLED -TO REČICA
Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Janez Marolt, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Vinko Čuden, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj