gt. 30. V Gorici, v torck dne 14. aprila 1908. Letnik X. Izbaja T»«k torwk in soboto ob 4. uri popoludno. Ako pade na ta dneva praxnik iiid« dnn pr»ji ob ß. zveöer. Staue po poiti prujmnan ali v Gorici na dom poliljftn cnlolntno 10 K, polletno 5 K in flestrtletno 250 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v ŠolBkih ulicah, jellenitz t Nunakih ulicah in L e- ban na Verdijerem tekaliifiu po 8 Tin. ¦ ¦> I 60RICA Uredničtvo in upravniitvo ie nahajata ˇ «Narodni t i ¦ i a r n i», ulica Vetturini h. It. 9. Dopiie je nasloriti na uredniitTO, opiate in naroönino pa na upr&yniäUo >Qorice«. Oglasi ie računijo po petit- ˇritah in licer ako ie tiskajo 1-krat po 14 tin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako ie večkrat tiikajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavcar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Kaleri „pritisk razmer" je bil večji ? Neizprosna „Edinost" se je dala vender toli omehčati, da „pritiska razmer ne taji, mar?eč konstatnje, da je ta pritisk y Trsta in v Istri še aerazmerno večji nego v Gorici". K besedama „ne taji" tiče pa po resainici še besedica več; kajti v lan&ki gonji zoper našo vol. reformo je „Elinoat" la „pritisk" popolnoma ignorirala in tajil». Da ga letos vendar en košček milostno priznava, ni zaslaga njene kreprsti, pad pa stiske, T kattro jo je Bpravila ponesrečena iBtrßka vol. rf forma. Torej „pritisk raz- mer" ekzistuj ; v oöeh „Edinoati" post tot discrimina rernm slednjič tndi za Goriiko. Pa mi nisrao zadovoljni niti a to koncesijo, mi fo moramo npreti celo nazorn „Edinosti" : da je pritisk v Trsta in v Istri še nerazmerno veči nego v Gorici; mi trdimo celo, da to niti res ni, ampak ravno naaprotno. Pozicija slov. delegacije naeproti laški večini v Istri je bila do nova vol. reforme proli poziciji slov. delegacije v Gorici enaka premoženj^kema razmerjn wed siromakom in bogatinono. Oaa je imela malodane nič, ta malodane vse; ono je ločeval od laške večine eel knp predpravic, to Ie en glap, Ie en poslanec; ona je mogla dobiti od Lahov od gro- made predpravic marsikatero pravrco, ta y narodnostnem ozira nobene; kajti če bi bila dobila Ie edino, ki ji še manjka, bi bili Lahi izgabili večino in ž njo marsikaj, kar jim večino omogočnje. Naj omenimo pri tej priliki Ie prednosti in vpliva večine pri sestavi odbora, odsekov, pri deželni npravi, rabi jezika, imonovanjn nradnikov itd. Posledica tema so marsi- katere krivice, ki se godo manjšini, ka- terib krivic se pa manjšina brez dobre volje večine ne more n bra niti drngače, kakor da izkoristi samolaško nesklepčnost, kar se pa ne da prakticirati za vsako posamezno narodno-kriviöno aradniäko imenovanje, za vsak posamen preatopek narodne ravnopravnoati; kajti to skrajno sredstvo manjgine je dvorezen nož, ki je ludi manjiini sami škodljiv. Ce noče torej naša manjšina nstaviti delovanja deželnozbcrskega aparat», mora si dati dopasti marsikatero klcfato od laške ve- čine Y zadevah narodne ravnopravnosti. . Tako se je godilo v pretekli šestletni dobi, tako se bo godilo v prihodnji. Lahe ne bode prav nič ženiralo, da prideta v dež. zbor en Franko ali en Gabršček. In ¦ ako bi imela ta dva ^rfw^klepa^ z Lahi • nov vol. red in ako bi ga imela sklepati vsako leto, je gotovo kot Beg v nebesih, da ne skleneta v narodnem ozira niti | za trohico boljšfga nego je ta. Efekti | laške večine na katerih sta „Soča" in ; „Edinost" y minali dobi tako priduo gle- ' j dali ostanejo; razlika bo Ie ta, da bodete ; | obe v prib. dobi o teh t fektih prav tako j ! pridno molčalij Ni torej na svetn bolj jasnega, n&- ravnega in gotovfga nego dejstvo, da Be ! naši Lahi od prednosti večine niti za ' ped pro8tovoljno ne nmaknejo. Ako bi bili naši poelanci earlatani, bi se bili ob 1 sklepanjn vol. reforme vrgli v komedi- jaške obleke; atopili pred Labe in kriöali skozi okno, da bi jib bilo slišati po vsej : deželi. Veöino v zbornici nam! mi smo v dežali v večini, in ako bi bila „Edi- nost* na našem mesta, bi bila tema kri- čanju ploskala in vpila : živio, na zdar> cast, ßlava! la ko bi ne bilo — lazame 86 — vse to kričanje in apitje nič iz- dalo, bi bila pa „Edinost" izdala — oklic na narod: Slovenski narod na GoriSketn! ; naši vrli poslasnci so skušali vbf, da bi biii pridobili slovensko večino v novem vol. redo, ali pritisk Lahov je nepre- magljiv, sterna p:itiska se ne da izviti kaka narodna pridobitev, zato so se mc- rali naii poslanci zadovoljiti z drogc- vrstnimi ngodnostimi in prepastiti vo- litvam v trg. in obrt. zbornici, da zlomijo ta laški pritisk. Tema oklica bi potem sledili v „Eiinosli" ognjeviti slavospeTi na gor. vol. reformo, kakor jsmo jih či- tali na istrsko. 1 To je slika „pritiska razmer" na Goriškem. Eaj pa v Iatri? Ta «e m šlo ; za večino, ampak Ie za prepastitev ne- ! kterih od mnogo laških predpravic slov. ! manjšini. Premoöi se odpovedati, ali pa jo nekoliko omejiti, ni menda isto. In prav je hotela imeti „EdinoBt" na Go- riškem, z dragim se zadovoljaje v Istri. Italijan v Istri je imel pd obilice oddali Ie nekaj, Italijan na Gorjikem pa v«e. Prvenoa ee prepašča še nadalje krnh in nož y rokab, drngi naj da oboje iz rck! Edo je torej tisti batec, ki bi trdil, da se od prvega zahteva več nego od dragega; da je prvema večja žrtva, oddati Ie j nekaj, kakor drogemn, izgabiti vse; da se bo prvi bolj branil nego drngi, iz- kratka: da^jwfcjrega odpor in „pritisk" veöji nj^oSiri^eig^v In glejte do te nc- rimiseljfnosli Be vspenja tržaška „Edinost" ; brblja o svojih zastopnkih da se niso \ plašili in se ne plašijo pred tern pri- tiekom niti jim ne ImpoDOje dejstvo, da [talijani nočejo dati politične rnoči iz rok; in tema brbljanja dostavlja svoje vedno ceno moraliziranje o neodvisnosti reenegn politika o uravnavanjn njegovega postopanja, dalje o „amagi* (katero de- belo tiska t!) šestcnca slor. trzaških po* ' slarcev proti 48 nasprotnikom ce tadi je , le en dsn prej prav isto „z-nago" pri- sodiia vladil*) ; Iz predstcječfga naäega razmotri- vanja je razvidno, da je „Edinosl" v ve- liki zmoti, ko trdi, dajebil „pritisk raz- fcer" v Istri nerazmerno vedji nego na Go- riSkem, da je temveč rep, da je bil .pri- tisk raziner" na Goriškem nerazmeruo večji. Mi pa dodajemo, da celo mnogo r"?iiji! »j»»itijh ' T3'*i ni plonil ves na plečih alov. delegscije. Pa kaj pr^vimo ,,veB'?! SI. delegscija je menda igrala pri tern pritistu bolj nlogo iigarantp, pritiska pa ni vzdržal nihče drngi nego sama — vJada. Joj, joj ! „Eflinost" in — vlada! Grozno 1 Za hrbtom „Edinostinih" po- slancev sama — vlada! Pred leti se je sicer o nekem ko- ketiranju v Trsta govorilo, in „hadobni" jcziki so hcteli redi, da je bila ona kc- keta „EdiaO8t" sama ; ali naši čitalci se gotovo še spominjajo, kaka zona je spre- *) Ce so »Kdinostini« poslanci ro.s taki ju- naki, zakaj se pa bojijo v trž. zbornici slovensko govoriti; saj oeita ona luisim poslancem: »Kakov narodni zastopnik je to, ki hoče še le čakati, kdaj nasprotnik privoli v kako njegovo zahtevo!« If tavala lani ob državnozborskib volitrah „EdinoRt", ki si je atepla v glavo misel, da je stala za našim kandidatom na Krasa — vlada. Mi smo ji aicer doka- zovali, da atopi naš kandidat v eiačaja izvolitve v pokoj, ter da bode vsled tega popolncma neodviser, dočim bode njen kandidat kot državni uslažbenecod vlade odvisen. Ali vse to ni nič pomagalo, I „Edinost" ni nehala trositi med Ijadstvo somničenja, da smo mi vladna stranka, To je bilo Ian», in letoB ? Letos sprejema rEdino8t" iz rok te vlade kar celo vc- lilno rfformo!! rEd*inoBtia zdaj ^ta vlada | nič ne ženira, eaj priznava sama mej ; dragim v štv. 81 (21. marca), da je pri vol. rcformi, angažirana pred vaem vlada. Sicer pa kaže to tadi >es tek kompro- mi8nih pogajanj. To je pač dokaz, da se ni imela nP]dinostina" delegacija niti z onim malim „pritiskcm razmer" sama boriti. 0 ne, ampak vlada je stala pred laško večino in ji velela: to moral ! manjšini dovoliti, in ^Edinostina" dele- gacija je stala lepo varno za hrbtom]mo- gočne vlade in kimala. To (sliko toplo : priporočamo našim Eraievcem. Naj se le spomnijo, kakega vraga je ngajala lani z dr. LBharnarjem „Edinosf s pretvezo, da je bil vladen kandidat, kar je bilo do- cela izmišljeno. Lani ji je bila vlada vir slovenske nesreče, letos. je grela svoje poslsnce za nje hrbtom. la da je kome- dija brilantnejša, jim poklanja še slavc- spevf, „da so rezani iz drogsčnega leaa in d>, imajo nekoliko več vere v svojo mod in trednost". Umor gališkega na- I mesfnika. V nedeljo dne 12. aprila je gališki cesarski camestnik grof Potocki dajal avdijence. Med dragimi je prišel v avdi- jenco tadi 22 letni rasinski akademik Siczynski. Sprejet je bil ob \'22. \ popoldne. Eo je prižel Siczynski v dvorano, je potegnil šestcevni revolver, ga name- ril na namestnika, izprožil in zakričal : ; „To za krivico, ki se je Btorila Rasinom LISTEK. Romanle na Vifovsko 6oro.. Pot mojega življenja. — Stefan Levkös. (Oalje.) | A hadobije ni bilo v njegovem ! Hrcn ! ------------- Megla, — zato bi bil kmalu začel 8 ceste. Megla pred njim in v mrgli kakor Jehova pred Izraelci romarji. Nič čndnega, če bi bil zaäel ! Nič ^ndnega, če se ma je zmeglil pogled, ko 8e je oziral na Vitovako Goro ! Elečal sem v pnstem, kamnitem kfaja tik pot vitovBkim vrhom, nezkonöno ¦trmin in neskončno visokiro. 0 svetli, jasni Inöi je žarelo svetiSče na njem. Razprostrl sem roke: 0 kraj blagoslova in mim božjega poln, — 0 kraj tolažbe, — dolga in te- ž»'na je pot, — zmegli se romarju po- gled, zaide ma noga, zanese ga korak, «ode, spehan, — izgine hrepenenje iz 8rca, gibkega, plahega, — resnično in »fikreno hrepenenje otroških let. In pride OßTe k»i, bogve odkod, naseli se mn y «ce in gR 2avet|e v meglo. Zagledajo te oci, dnša te zaslati, sree zahrepeni po tebi. Samo če se , zmegli pogled, samo če ie skriješ očem, ; bo zna zgoditi, da te dnša za hip pozabi, I da roma sree mimo mrzlo in hiadno. Zagledajo te oft, grenkih solz polne, ' začati te tradna daša in izmačeno sree ; zahrepeni po tebi. I 0, kraj mira in pokoja, tolažbe in pozabijenj» ! Vsa sreča edino le v po- ! koja, — y tolažbi, — v pozabljenja 1 Dolga je pot in težavna in strma, a v blaženem in blagoslovljenem pokoja tvojega svetišča veliko plačilo, velikj in bogato za ves krvav in bridkostipoln hud; neskončna sreča v pozabljenja solz in britkosti in vsega njikovega izvora in začetka. Eaplja npanja kano v sree, — npanja povračila, sreče, pozaaljenja, — In hrepenenje raste." — — — Elečal sem tarn in zaželel sem si človeka, ki bi mi podal roko, ki bi mi pomagal na noge, tako šibak sem bil. Tisti hip sem se spomnil nate! — Sponil sem se trenatka, ko si me prijela za roko in mi pokazala skozi okno. Ni bilo mnogo upanja tisti trenutek v raojem srea, — skoraj niö ga ni bilo, ker gem bil 8e otrok, a vendar sem npal čiBto nu tiho, da me primes za '. roko in me povedeš na Vitovsko Goro, ! — da me privedeš roko v roki do praga ! svetišča.--------— J Eo sem se pa resnično napravil na ! pot, — kdo bi bil mislil takrat na te? Edo bi bil mislil na to, da me vodi vso ! pot, korak za korakom, tvoje skrbno oko ! — Kateri romar misli ob jasnem dnevn na solnce, ki razsvetljaje pot? — Spomni se nanje šele, ko ma ga oblak zakrije; — spomni se ga šele, ko se viega mrak na zemljo, — takrat si ga zaželi nazaj. — Ni te bilo tisti hip, ko sem klečal na tleh reven in iibak, ni te bilo, da bi mi ponndila roko, da bi mi pomagala vstati. Ni te bilo več! In tadi Ijabeznipolna skrb tvojega oče8a ni več obsevala moje poti. Ugasnilo je tvojd oko! Eadar romarja, ki ga zaloti mrak nizko pod vrhom, daleč od cilja, mi je bilo y sreu pri tistem spoznaDJo. Iakal sem tebe, da bi mi pomagala, in ker ni bilo tebe, je stopil tisti hip tvoj spomin k meni in mi je pomagal. In iibak nisem bil nie veö! Eaplja apanja je kanila v moje sree; — kanila je y sree in vlila vanje jake volje in krepke moči. Rastlo je upanje, rastlo je hrepenenje, — vstal sem in stopal svojo pot. — Ni lahka ta pot in človek ne sme počivati na njej, — ne sme se ozirati nazaj! Samo enkr&t sem se ozrl, — pa je Btalo za mano kakor grozna pcšast, — speklo me ja na dna dahe dvoje ognjenih oči. Spremlja me samo tvoj spomin, ki ni mogoče, da bi me ti vodila. Roko v roki stopam z njim, korak za korakom proti vrha, proti ciljn. Počasi stopam, ker je pot strma in težavna, — nič ciklamnov za trakom, samo divji rožmannček, odpastek vseh romarjev, — simbol apanja in hrepenenja. Znoj mi kaplja z obraza, z iic, in s öela mi lije, — solze v oöeh. Mi jih mogoče zadržati: zakipi v area in privre y oči — in človeka je lažje. Strma in težavna je pot in kame- nita je. Zgradim se vdasih na kolena, včasih moram plezati in se z rokami vprijemati ostrih, špičastih skal, visokih in strmih. Ervave so roke, krvava ko- lena in tadi noge so že vse krrave. — (Eonec pride.) pri ladnjih dežeinozborskih volitvah". Prvema strela sta sledila äa dva. Prra kroglja je zadela namestnika t levo oko in priila pri aiesa van, drags kroglja je zadela roko, tretja pa nogo. Namestaik je äe zaklical : „Primite lopota, naj bo Le kdorkoli!" V drorano sta prihitela dva slnžabnika, ki sta ga prijela. Uslavljal «e ni. Ko so ga peljali na policijo, je zaklical kraetora, ki soöa- kali zanaj : „To se je zgodilo za Vas !u Namestaik je bil smrtno ranjeD. Zdravniška pornoö je bila brezvspešna. Ob 31/, je grof Potocki izdihnil, Prej je äe prejel sv. zakramente za omira- joče. Zadnje njegove beaede so bile: „Poročajte C8sarja, da sem bil vedno njegov najzvestejši služabnik*. Razburjenje radi amor a je velikan- sko. Vde je ogorčeno nad Rasim. Moriiec Siczyaski je bil med dija- itTOm edea gla?nih rasinskih agitatorjev »a ruäinsko aniverzo. Pred nekaj tedni se je astrelil njegov brat. NjegoT rajni oče je bil deželni poslanec. Moriiec je izjavil, da je amor že dolgo nameravai. Posebno ga je razba- rilo ravnanje orožnikov pri zadajih vo- litrab, ko so orožniki enega rasioskega kmeta nsmrtili zato, ker je protestiral proti nerednostim pri volitvah. Siczyaski je izjavil, da mma sokrivcev. Vendar so pa vkljub tema aretirali njegOTO mater ia vse tri sestre ter di- jftka Elodorora, ki je Siczyaskemu poso- dil Črno obleko za avdijenco. V nedeljo zvečer se je zbralo veö sto poljskib akademikov pred Mickijfcw.c- zevim spomenikom. Več govornikov je z ostrimi besedami obsojalo amor, pozivalo k bojkota rasinskih dijakov ter zahte- ralo, da se rasinska predavanja nalrot- ski aniverzi astavijo. Nato se Bprevod pomikal po mesta pred rusinski akade- mični dorn, kjer so manifeBtantje pobili rsa okna. Maožica je narastla na deset tisoc oseb ter ]e šla pred palačo cesar- Bkega namestnistva, kjer se je množica odkriia in odkritih glav stala dalje casa pred namestaiäko palaöo. Z Daoaja je takoj po amora priila nnjna brzojavka, naj se nemadoma za- pečatijo rsi oradni prostori, t katere ne sma nihöe prej stopiti, predno ne pride tja posebni cesarjev odposla&ec. Is tega »klepajo, da je grof Potocki imel tajna poTGlja z Dnnaja. Uaiorjeni cesarski namestnik je STOjo oporoko n&pravil umirajoö aatmeao. Rekel je : „Posestva dajte sinorom, denar höeram". Premoženja je grof Potocki imel 25 miljonov kron. Pogreb bo v sredo. Misterski pred- sednik baron Beck prekine svoj dopast in se bo osebno udeleul pogreba amor- jenega galiäkega cesarskegA namestnika. Tadi potj8ki minister-rojak in finančni minister Koiytowaki se osebno adeležita pogreba. Truplo grofa Potockega so po- ložiii na oder v avdijenčni sobi, v kateri se je izvrsil amor, včeraj so pa prenesli truplo T grofoTO privatno kapelo. Moriiec je, ko so ga pripeljali v zapor, zahteval, naj ma iz bhžnje restavracije prineso kaj jesti. Moriiec je izjavil, da je storil sklep, amoriti grofa Potockega, že takrat, ko je bil radi izgredor proti Körberja kaznovan, in se je že takrat izrazil, ko je ridel Potockega na balkona, „da mora astreliti tega lolka". Dragič je ponovil sklep pri vseaöiliäkih izgredih, sedaj je pa izvrail sklep radi krvavih dogodkov pri volitvab. Notranji minister Bienertb je vöeraj cesarja osebno poročal o amora grof* Potockega. Dopisi. Iz Mirnika. — Ker „Soöe" ne öi- tamo, Brno še le sedaj zvedeli, kako se je čez nas spravil t „Soči" neki na- prednjak v imena svojera in njegovih liberalnih tovariäev, katerih pa skoro go- tovo nobeden ne stanaje v Mirnika. Po- sebno je hotel pokazati, kako iz dna svoje duše sovraži naiega gosp. kurata. Kaj ma je neki storil? Kaj dragega, ka- knr da ne trobi T nieuov liberalni rog. — Res, da je t Koibanski oböini dobila nasprotaa atranka veliko večino pri ožjih Tolitvah, a to se je zgodilo le Tsled straatne agitRcije nasprotne stranke, in ne na liberalni, temveč na agrarni ra- čnn. Miroiiki naprednjaki se pa radi tega ne raorejo prav niö ponaäati, saj ravno Mirniöanje so raznn enega fin. stražoika, ki se je hvalil, da je njih atranka zmsgala, vsi za kandidate S. L. S. glasotali! Čs je naša stranka nekoliko agiti- rala, je to vnebovpijoča krivica, kar go pa sami poöenjali, je ?se, se ve le ne- dolžaa stvar. Nas so videli agitirati, nisc rideli ps, kako je Srkiö, nečak posl. Oolobka, del po vsej kožbaaaki občini od h še do hiše, vse rolil, da mora kmet za kmeta roliti, kjer niso biii več ko trdni in zavedni, Tsem glasovoice izpalil in podpisaval, niso videli, kako se jeeks žapan Blažič kot general kitajakih Bok- sarjev razkoračil na cesti, ki pelje v ob- činsko pisarno, ter od yseh zahteval gla- savnice, da jih je pregledaral in zame- njaval. Niso tideli, kako že omeajeni Srkič je kričal pred Tolilno sobo: ,ži?io kmečka stranka, sedaj se gre za kmeta", ter Tsem polil glasovnice in jih menja- val, da ie celo samega sebe ni dopisnik vide), kako se je v Ristočni potil, da bi eneg« naš h za stojo stranko pridobil. Ni videl tadi, kako priložno je bilo za liber, stranko, ko so Kozečik, in zlo giaani Drejc, raznašalci izkazoic, delili tadi glasovnice, tedaj plačani za deliter izkaznic agitirali za liberalno stranko. Shod so napovedali agrarci v Mir- niku. Pri tej priložnosti so liberalci po- kazali svojo oliko v pravi loci. Na da bi gostilničarja ypraäali, Bmejo li r njegari hiši shod imeti, so shod naporedali in kar Tdrli v njegoro hiio. Ko je vrtoj- benski Mermolja došel, so z najrečjo na- glico izTolili lib. predsednika, ki je dal takoj be8edo agrarnema agitatorja vrtoj- benskema policaja. Ko smo došli mi, je aže milo tožil, kako bridko se je kme- tom godilo tam gor pri Bergina na Hr?aškem pred 1100 leti, potem pa za- atokal, laai so dahovnikom. povišali plačo za 4 milijoDO, kar je dalo porod, da je eden naiih zaklical „crašta preti—f*rje žrc", na kar so liberalci in iz Italije na- jeti mladeniči kakor leri skočili in začeli potiskati naše Ten iz sobe. Praš&m, kaj bi se zgodilo, ako bi bill naSi tako divji, kakor so se pokazaii lib., ki to začeli celo orožje kazati. G. dopisnik ne bo mogel tajiti, saj so nečaka posl. Obljabka orožniki azeli revolver. Kdo bo tedaj g. knrata zameril, ako je svoje somiSljenike spravil v firovz in tako ohranil marsi- katerema zdravje, öe ne celo življenjein sodniji veliko trada ? 0 kokoših na lib. dopisnik^ le molči, te so nže davno pojedli v hiäi ˇašega oglednega moža! Dopisnik pravi, da je v pričo knrata ponajal neki agi- tator v neki hiši nekema aglednema moža mesto predsednika v naiem ta- bora. Radi bi vedeli, kedaj in v kaki nisi se je to zgodilo ? G. nunc nima tabor a, tedaj tadi mesta predsednika nikakor dati ne more. On je karat v Mirnika.To slažbo je sprejel, ker ma je bila dolo- čena, ko ma jo vzamejo, jo bo moral pastiti, a gotovo je ne bo mogel paatui vaiema aglednema moža. Do edne po polnoči bo popivali v farovža. Mora «e reči gasp, dopisnik, da stevelik mehanik, ker vaia ara tako dobro kaže. Povašem moramo reöi, da je zaöel g. Mermolja shod ob 11. uri zvečer, potem bi senje- malo, da so popivali do edne popolnoči. No, tarn bo pač kovali spletke proti nam, piiete dalje. Vidi se vaiu, g. dopisnik, da imate od vednega ropotanja pri kovanja zelo slab Blah, kar drugače bi bil lahko sliäal, da srao v farovža narodne pesmi prepetali. — Gotovo ste pa Vi kovali 8i»?< tke proti dragim, in ker jih sami ni- ste raogli dovol] skovati, ili ste Vrtoj- benskega Mrmoljo najemat. — Nekaj örekate v vaüem dopisa, da hoče naia naSa stranka gosp. nöitelja preö spraviti. — Vidi se da razmere praf slabo po- znate. Vi še ne veste, da mi nimamo mroka, g. aöitelja proč spraviti, temveö bo moramo le braniti, da bi v Mirnik ne bil imeoovan. — Mi stsriši smo katoli- dani, in želimo, da se naši otroci vzgo- jijo v dobre kriitjane in v dobre Slo- vence, želimo tadi, da bi naši otroci ne hodili zistonj v solo, temveč, da bi se navadili dobro citati, račnnati in drngih potrebnih vrednosti, ne pa samo poha- jati in igrati. — la da bi se to zgodilo, želimo dobiti dobrega gosp. aöitelja. Na skrajni avstrijskt meji naj bi bila tadi Sola vzgledaa. „Pomisliti je trebaM, pišite dalje, „da pristaäi našega nanca naoneravajo vstanoviti Solo „Lega Nazio- nale" v Mirnika. Na tern meata vpraiam Vas, g. karat: Ali Vas ni s;am biti na- čelnik takim izdajalcem domovine? Nato ni treba niti odgovarjati. Kdor pozna, našega g. karata in njegovo za narod čateče srce, mora reöi, da veöje hudije Mirniški naprednjaki niso mogli zapisati. Dalje piiete, da g. karat se ponaja da bo on noil v ioli za 200 kron ni niti mogoöe ker bi sola nikaker ne mogla biti redna, saj je zavezan hoditi drakrat na teden v skrljevBko iolo podačevat kršč. naak in ima dragih opravil dovolj. In za 200 kron? — Pravite, da delate za kmeta! AH ni šol&ka doklada veliko breme za nas davkoplačevalce ?! 0 da bi bili dahovniki hoteli za 200 kron po- vsod podaöevati šolo, ne bi bilo treba dajati gg. aöiteljem po dva do tri tisoč K in so veö na leto. Koliko bi bilo s tern nam davkoplaöeralcemj prihranjeno? Na konca dopisa v ,rSoöiM se pa g. dopisnik nekoliko preoblastno posta- vite. Vedite, da vi niste naš korporal, in mi ne vaši rekrati. Mi nismo nikdar se- jali prepira, in ga ne bomo. Prepir ste sejali Vi, in ker ga sami niste zamogli dovolj, prišel vam je pomagat še nekda- nji vrtojbenski policaj, že zgoraj imeno- vani Mrmolja. Mi smo se potegovali za Slovensko Ljadsko Stranko ki se pote- gaje za blagor kmeta in stoji na kato- liški podlagi, bodi vam prav ali ne. Mir pa vam bomo dali, le glejte, da se ne bodete kesai. — Vi če ^hooete odpreti proti nam tadi vbp vase pipe, jih lahko odprete, toda pomislite to dvoje : — Svet ni tako neamen, da bi vaše laži veroval, kakor je bila neka deklica, ki je äla k neki grofici za pestunjo slažit. Ko jo je grofiCa odsloviia, zaöela se je kakor njena bivSa gospodinja grof.ca öesati in oblaöiti, in sama sebi verjela, da je grc- fica, pa je bila le navadnega mlinarja höi. — Nekdaj je bil inladenič, ki je kaj rad liberalne časopise čital, kar Bi je mogel slabega čez dahornike izrnisliti, dragim natvezal, da so v liberalne časo- piaje spravili. Kam. ga je to privedlo ? Po malem časa ste ma Vi preakrbeli pos za v noriänico. „Nazadnjaki". Iz Podgore. — Pevmaki dopisnik „Soče" se je v četrtkovi ätevilki obregnil ob ačitelja pri^ravnice g. Jastina. Ker pa gospod učitelj sam ne bo odgovarjal na take napade od takega öloveka kot je dopisnik „Soče" iz Pevme, odgovoriti hočemo mi, akoravno isti dopis ni vreden odgovora. Predbaciva se g. aöitelja, öes, da je rekel da so Pevmč&ni najbolj po- divjani v goriikej okolici. 6. dopisnik, prosimo ali niste mogoöe malo napačno razumeli, kako se je izrazil %. Jastin...? Mi k tema: Vsak ki je opazoval volilni boj v Podgori dne 9. marc* lahko po- trdi da niate bili glede agitacije in toro- rizma preveö krotki, bili ste žrtev podi- vjane politike, tega ne morete vtajiti. Kar pa se tiče Fona povemo vam tole: Liberale' sumi so se bahali, öes: Pa Fona smo kar s kameni nagnali iz Pevme. Sploh pa g. ačitelj tega ni proti nikomar rekel, da bi bili Fona a kamenji. Toliko v zagovor g. Jastina, ker oa sam se noöe vtikati v politiko in se sploh ne vtiöe ne v agitacijo, ali kaj takega. Kar pa je re- kel glede tistih liberalnih Pevmičanov, rekel vam bo vsak poitenjak, kigavpra- 3ate. Mogoöe pa je g. dopisnikn iz Pevme znanjkalo gradiva da sedaj Me in išče kaj bi v MSoöoM vtaknil. Oj dragee, dela dovclj ! Oigovorite torej vi na dve prej zastavljeni vpraianji v „Gorici" in „Pr. Lista" katerim podgorski dopisnik baje ni bil kos, Vam bomo hvaležni. Toda zapazili smo da sta si dopiaa v „Soči" iz Podgore in sedaj iz Pevtno nekoliko podobna. Mogoöe pa bi bilo res mogoöe, kakor smo sliäali, da se dopisi iz Podgore knjejo v Pevmi... SlennjiÖ opozarja še g. nčitelja, da naj se i »ko- liko bolj pobriga za svoj razred. Naj ila- govoli g. dopisnik še poved&ti kaj iko n. pr. je pomanjkljivega v njego Bon razreda. Naj raje pred svojem pra >m pometa g. dopisnik. Poglejte in videl >o- dete, da pred vaiim pragooa ni vse < to. Crez svoj kap smeti zrete po svet da bi našli pezdir v očesa ibližnjega. Jasnoje, kakina je liberalna st nka. Kdor za liberalce agitira, slepari n te- roriza, ta vam je slovenaki juna , na- rodnjak, boritelj proti temi, mož na pra- vem mesta. Kdor pa je nai ali neodvi- sen med obema strankama, tedaj pa „Soöa" „lop" po njem. Čadne razmere vladajo zato med učitelji. Če je aöite'j liberalnega miiljenja, agiüra in se poti za svojo kliko, da je strab. In öe se med temi Ijad8kimi izgojitelji prikaže kak aöi- telj neodvisnega miiljenja ali pa še celo — Bog nas obvari — klerikalec, tedaj pa brž po njem, öe tadi je äe mirnejäi in se sploh ne vtika v politiko. Takega aöitelja perejo vsekrižem liberalni öas- niki, zabavljajo öezenj stanovski tovariäi v imena svobode. Ni torej čada da se do lanskega leta ni vzdignil noben ka- toliäki učitelj na GorUkeai, da bi javno povedal svoje prepriöanje. Srobodomi- selci so; a ne paste svobodnega politiö- nega naziranja. Seveda bo vpila Gibr- söekova iirokoastna nSoöaw, da žalirao slovensko aöiteljstvo. Gre naj po onem pota, katerega narod zahteva in ne bo jim nihöe niö rekel. Ljudstvo bo govorilo. Ali more kdo spoitovati aöitelja, ki raziirju med mladino „Sv. Misel", kakor se je vže zgodilo. Uöitelje pa, ki ne širijo „S. M.", napadajo liberalci z raznimi lažnivimi frazami. Kaj ne dragi pevmski dopisnik; da boste imeli kaj deti ^opet v „Soöo", povejte nam bolj natanöno kje, proti koma in ob katerej priliki je g. Jastin rekel, da so Pevmčani najbolj divji v go- riškej okolici. Da pa ste g. Fona napadli s kamenji, se je nekdo pobahal na dan volitve dne 2. marca pred Gabriöekovo prodajalno v Gosposki nlici. Konöno izjavljamo, da g. Jastin niina pri tem do- pisa nič zveze in ma sploh ni znano o njem. Sam ni hotel odgovarjati na do- pis, ki je, kikor se sklepa, spisan od roke, katera še ni okasila resnega dela, ampak do sedaj le še jemala. Tak pola- frakar äe niti pametnega govorjenja nima. Razvidno je iz tega, ker pokvari Jastin v „Jastin*, torej ma ne gre ie niti jezik gladko. Iz Dornberga. Volivni boj smo konöali. Po pravici moramo reöi, da ta- kega boja na Goriškem äe &ismo doživeli. Ali mi Dornberžani se ga nismo niö ystraäili. Vsi do zadnjega uoža smo šli na voliiöe odda glasove za naäo pravo katoliäko S. L. S. Nismo se dali zapeljati od naSih nasprotnikov kakor se je žalibog po dragih oböinah godilo. Obljabovali so nam da dobimo od Medveda iz Gorice celo ^obleko in klobuk öe volimo za „kmeta" Če si katerega od naiih „agrarö- kovu vpraäal, koga bo volil, ii je vsaki odgororil: „za kmela". In s temi bese- daini so Ijadstvo slepili. A pri nas v Dornbergu prav malo. Ni treba drngega praviti kakor to, da denar je »pel". To dokaže ea izgled, kakor ste že cenjeni bralci öital« v „Go- rici* pod naslovom: „Kako sta Križmaa in Bric zgabila atavo". Ta dva sta bila prava „agentau, ali en ubogi kmetiö jih je opeharil. In ko pride Bric k kmetiöa ga pros;t naj ma vsaj polovico da na&aj, da ne bo toliko oäkodovan, kaj mn odgovori tisii ubogi kfiietiö V „Brate pojdi proö o