206
Narodno-gospodarske stvari.
Prememba kranjskih zemljiških obveznic v nove 4°|0 v 40 letih vračljive obveznice.
Sedaj in do leta 1907 zavezana je dežela kranjska za zemljiščino-obvezni zaklad plačevati po 20% naklade na posrednje in 16% naklade na neposredne davke.
Nasproti pa je država vezana temu zakladu do leta 1895 dokladati po 175.000 gold. na leto, ostalo potrebščino pa pokrivati še deloma z brezobrestnimi, deloma s 5% obrestljivimi posojili. Vsa posojila imajo se državi vrniti od leta 1896 do 1907. — Naravno je, da zemljiško-obveznega zaklada breme, razdeljeno na prihodnih 20 let, našo deželo po eni strani zelo teži, po drugi strani pa jo zadržuje svoje dohodke obračati na povzdigo domačega gospodarskega blagostanja.
Čisto naravna je toraj misel, kako koristno bi bilo za našo deželo, ako se ono zemljiško-obvezno breme razdeli na prihodnjih 40 let mesto na sedaj odločenih 20 let.
Kako prevstrojiti ta dolg, to je važno strokov-njaško vprašanje.
G. dr. Mosche, poročevalec o deželno-zemljiškem zakladu v deželnem zboru, objavil je v tej zadevi vlan-
207
sko leto brošuro, katero-je važno to vprašanje spravila v tek in katera ima mnogo zanimivega gradiva.
Dalje rešuje se to vprašanje sedaj v nekem pod-odseku pri deželnem odboru, o katerem smo poročali zadnjič, in te dni poroča se iz tega odseka, da bode svojo nalogo kmalu rešil in da se ima v namen konečne rešitve te stvari septembra meseca tega leta deželni zbor sklicati v izredno zasedanje.
O predlogih, katere obravnava omenjeni pododsek, čujemo toliko, da se a) namerava v namen konverzije najeti novo 4% posojilo, katero se vrne v 40 letih; b) računa se, da bi država imela pri deželi terjati iz naslova tega dolga, pa brez ozira na doneske, ki jih ima država donašati temu zakladu — si. januarjem 1888 — svoto 682.731 gld. 46 kr., kar bi se s 5% obresti vred povrnilo, tako, da bi država ne dajala, kakor je sedaj dolžna, vsako leto do 1895 po 238.S27 gld.. temveč samo po 136.427 gld. presežek, namreč letnih 102.400 gld. pa bi si država vsako leto obdržala v povračilo zgoraj omenjenega dolga.
Tako rešila bi se razmera z dižavo. brez krajcarja denarne zaloge. S posestniki zemljiških obveznic se je pa ozirati na to: da se obrck povračila ne sme odložiti za 20 let brez privoljenja vsacega posestnika obveznic, ter da se mora pri predčasnem vračilu vsakemu izplačati 5% premija, katera je zagotovljena sedaj samo onim, ki bi obveznic ne oglasili za žrebanje.
Svota, ki bi bila s 1. januvarjem 1888 potrebna za plačanje dolga in omenjenih premij (183,750 gld. k. d.) znaša v a. velj. 4,051.687 gld. 50 kr. Ako bi se tedaj novo posojilo oddalo po 94*90%, kakor seje to zgodilo s posredovanjem „Union-Banke", trebalo bi najeti posojila 4,270.000 gld. nom. vrednosti. Za obrestenje in vračevanje tega dolga potrebovalo bi se na leto 214872 gld. 66 kr., za kar bi zadostovala 10% naklada na neposrednje davke z letno svoto 140,000 gld. in pa 20% naklada na posrednje davke v letni svoti 71.000 gld. skupaj 211.000 gld. - 0-stalih 6% prve naklade v letni svoti 84.000 gld. in pa od leta 1888 do 1895 plačljivi državni doneski 136.427 gld. na leto pa bi se moglo porabiti za pov-zdigo narodnega blagostanja.
To je približno sedanje stanje tega vprašanja.
Dognana še ni ta za našo deželo važna stvar, toraj upamo koristiti deželi, ako naprosimo vse strokovnjake, naj bi se brigali za to vprašanje.
Mi radi prizuamo, da je glavna misel premembe dolga v daljetrajni dolg — zdrava, za deželno gospodarstvo potrebna. — Višina koristi za deželo pa je odvisna od kurza, po katerem se novo posojilo speča.
Vprašati se je pri tem: jeli koristno, da se dolg spremeni iz 5% obrestnega v 4% obrestni, ali bi pa bilo računanje ložje in obligacije priljubljenejše, ko bi ostale 5%, pa se ve da v av. velj.
Dalje je pomisliti, jeli potrebno in ali ni predrago, posredovanje za konverzijo izročiti banki, katera si je na pr. pri Gornjeavstrijski   prislužila 3% do-
bička pri izdajanji novih dolžnih pisem, kar bi znašalo pri našem posojilu 128.100 gold.
Mi sodimo, da se ta nagrada more prihraniti vsaj večinoma zato, ker ne dvomimo, da bodo posestniki sedanjih obveznic prav radi segli po novih, kasneje vračljivih; dalje ni povoda, zakaj bi" se naše nove obveznice ne spečale vsaj za ono ceno, kot Gornjeavstrijske; vrh tega pa je pomisliti, da ima deželni odbor oskrbovati dolgo vrsto zakladov, pri katerih sedanje kapitale lahko naloži v novih obveznicah, in to dela tudi v prihodnje, in konečno ne dvomimo, da bode tudi hranilnica ljubljanska rada segla po novih domačih obligacijah, kjer bo brez nevarnosti dobivala večje obresti kot pri dunajskih bankah. Nikakor pa ni prezreti tudi velikega dobička, ki nastaja iz tega — razun časov politične velike nevarnosti —da je deželnemu odboru oziroma zboru, dano na voljo, izdati toliko novih dolžnih pisem, kolikor zahteva deželno gospodarstvo.
Tiliko opazek za danes; prilično spregovorimo o tem še kaj, ako nam bo to narekaval korist dežele.