Političen list za slovenski narod. r*ltl i»nj«aui Ttlj»: Ia oelo leto predplaŽM 1& jld., m pol leU 8 rW., u četrt let» 4 rld., M en mesec 1 fld. 40 kr. V MadniitrkelJI preJesM Telji: Z» eelo leto 12 rid., za pol leta « rld., la četrt leta I fld., la en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Mareinine prejema epravniitvo (administracija) in ekipedicija, Bemeniike uUoe It. 3,11., 28. Xa*naniU (inserati) s« sprejemajo in velji tristopna petit-vrsU: 8 kr., 8e se tiska enkrat; 13 ki de se tiska dvakrat; 15 kr., oe se tiska trikrat. Pri večletnem tiskanji se cena primerno imanjia Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. lahaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/.6. uri popoludne. ^tev. T^r. V Ljubljani, v petek 4. aprila 1890. Letnilc Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) V prihodojem zasedanju hrvatskega sabora se bode po trditvi naših časopisov razpravljalo posebno važno vprašanje o hipotekarnej banki. Že prošlega leta so o tej banki pisali dunajski in peštanski časopisi, da mislita dva denarna zavoda, namreč dunajska ,Union banka" in peštanska ,hipotekama banka" utemeljiti v Zagrebu posebno hipotekarno banko za Hrvatsko in Slavonijo. Vsled tega so tudi „Narodne Novine" že lani pisale o tej zadevi s tako gotovostjo, kakor da je že vse sklenjeno z dotičnimi bankirji in da je ta hipotekama banka zagotovljena. Ravno tako je odgovoril tudi ban v lanskem saboru na vprašanje zastopnika Gjurkoviča o tem predmetu, „da je opravdaua nada, da se bode banka v kratkem osnovala." Po tem takem ni dvombe, da se bode hipotekama banka zares kmalu osnovala. Ali kako? Bržkone da tako, kakor se je do zdaj spominjalo, da bode namreč banka delničarsko društvo, kar našej zemlji gotovo ne bode od koristi. čudno se nam zdi, zakaj se o tej važnej razpravi sploh tako malo piše. Morda sluti vlada, da bi imela mnogo protivnikov v deželi, ko bode predložila svojo osnovo ob osnovanju banke na zgorej omenjeni način. To bi se tudi gotovo zgodilo, čeravuo bi sedanji sabor gotovo sprejel vla-dino osnovo, kajti mnogi poslanec bi mogel imeti od uvedenja tega zavoda osebne koristi, ali dežela težko da kaj. Od vseh korporacij se je v tem pogledu oglasilo edino naše gospodarsko društvo ter v temeljitej predstavki na visoko vlado raztolmačilo, kako naj bi se taka banka morala osnovati kot deželni zavod od domačih denarnih sredstev, katerih ima zemlja dovolj na razpolaganje. Hipotekarne banke, katere dežela utemelji, so deželni zavodi, pa potem vodi vse poslove in nadzorovanje zastopstvo dežele. Dežela je odgovorna za red, napredek in korist, ki pripade zopet le deželi, ne pa tujim del- ničarjem, ki polagajo svoj denar le zato v banko, da vlečejo večjo korist iz nje brez ozira na siromaštvo naroda, kateremu bi se moralo v prvi vrsti pomagati. Zemaljska banka more posojevati tudi za manje obresti, nego delničarska banka, in pa tudi male svote na odplačevanje, kar bi bilo posebno pri nas važno, ko nima drugih takih zavodov za zadolženega kmeta. Posebno pa bi se imelo pri tem tudi na to paziti, da se ne bi delali preveliki dolgovi na zemljišče in da bi se dolg počasi odplačeval. To bi mogla izvesti le deželna hipotekama banka, ki bi stala pod kontrolo vlade in sabora in kjer bi se vsi poslovi vestno opravljali. Tuji kapitalisti, ki nimajo sploh srca za narod, gledali bi le na svojo korist, in narodu bi bilo s takim zavodom malu pomagano. Naše agrarno gospodarstvo je v žalostnem stanju. Akoravno nimamo hipotekarne banke, vendar so po.sestva naša silno zadolžena. Leta 1864. je bilo dolga na hrvatskih zemljiščih okoli 24 milijonov goldinarjev in sicer brez vojaške krajine; zdaj bi mogli ta dolg računati gotovo na 100 milijonov. In preračunano je, da se od tega dolga plača poprečno po 7 % v ime obrestij. Pomislite, kolika je to svota! Potem je zares čudno, da se naš narod še drži, če pomislimo, kakšne uime ga drugač tarejo, kako nespretne in slabe komunikacije ima, kako so za-nj krivične tarife po železnicah uvedene, kako slabo je razvito gospodarstvo sploh itd. Zavoljo tega se ne smemo čuditi, da je sploh v narodu zavladal tudi v tem pogledu velik pesimizem, ter ne upa tudi od hipotekarne banke posebne pomoči, posebno če bo tako osnovana, kakor se misli v vladinem taboru. Posebno je pri tem žalostno, da je ravno malo in srednje posestvo najbolj zadolženo, : na prvi spada 75 "/o in na drugi 17 "/oi dočim na I veliki le 5 %. Treba je tukaj razmišljati, kako bi se dalo rešiti malo in srednje posestvo in vlada s saborom je prva poklicana, da vzame to vprašanje v roke, da se razmišlja, kako bi se ustrojila hipotekama banka z domačim denarjem ne pa s tujim. More-li pa Hrvatska osnovati tako deželno banko? Vladini ljudje trdijo, da ne, ker Hrvatska nima pravice, da sama naklada za domače potrebe deželne naklade; ona ima 44% po nagodbi za svojo upravo, s tem mora izhajati, drugi dohodki so namenjeni za skupne zadeve. To je po nagodbi re-^nično. Ali kako je to, da Hrvatska garantuje za zemljiško-od-vezni dolg in za neke druge takšne dolgove, pa da ne bi mogla garantovati za hipotekarno banko ? Vrb tega pa ima Hrvatska svoje zaklade, katere bi mogla kaj lepo upotrebiti za ustrojenje deželne banke. Ima namreč zaklado za realno veresijo, ki znaša 124.000 gld.; potem zaklado za podpiranje narodnega gospodarstva v iznosu 105.000 gld. ter veliko zaklado sirotninsko v iznosu 805.000 gld. Potem je pa tudi še mnogo županijskih zaklad brez prave svrhe, kar bi se dalo vse lepo upotrebiti za dotično banko. Da se samo te zaklade odredijo za garancijo banke, bilo bi čisto dovoljno, morda ne bi bilo nepotrebno pri solidnej upravi bankinej, da postane realno. Sčasoma bi si banka osnovala reservo, ki bi tudi odgovornost deželnih zaklad zmanjšala. Ne-dvojbeno je, da se bode, ako se ustroji hipotekama banka bod -si že kot deželna ali kot delničarsko domače društvo, pričela vsaj deloma konverzija po-stoječih hipotekarnih dolgov, in pri tem se more dobiti lep dobiček, pa bi bila zares velika škoda, da ga dobi tuje delničarsko društvo, mesto domače ali pa zemlja. In kaj bo s temi zakladami, ako tuja hipotekama banka začne posojevati na manjše obresti, nego so one od zaklad, morale bodo tudi one zmanjšati obrestni postotek, in potem še manjši dobiček od njih nego do zdaj dobivati, vzdržavanje iii upravljanje njihovo pa zadaje vladi toliko posla, da se radi tega vlada v izvestji večkrat pritožuje. Iz tega tedaj sledi, da kaže najbolje te zaklade upotrebiti za utemeljenje hipotekarne banke bodi-si že z vsemi svotami bodi-si tudi z delničnimi, a ostalo bi se moralo zbrati pri domačih denarnih zavodih in bogataših, da bi banka bila čisto v domačih LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Marsikak časnik v mestu, ki šteje 50.000 prebivalcev, je imel z izdajateljem teh brezbožnostij letni obračun od 30.000—35.000 frankov. Listom velikih mest so prihajali po antiklerikalni knjigarni čudoviti dobički. Zato so tudi, ko se je novica o mojem izpreobrnjenju zasvetila kakor strela, in je zadala smrtni udarec izdajateljski hiši, preklinjevanja republikanskega tiska v Parizu in v provinciji priredila koncert, ki je bil enako soglasen, kakor hrumeč. Zaklal sem kokoš, ki je zlata jajca nesla. Hudodelstva te vrste pa se ne odpuščajo. Med listi, ki so me napadli, se je odlikovala „Lanterne" po silovitosti in togoti. Njena skrajna jeza je bila v natančnem razmerji s tolarji, ki so vsled mojih del dežili v njeno blagajnico. In „La Petite Republique"? Njen vodja, gosp. de Roussen, tudi ni zamdn dal ukaza svojim peresnim hlapcem, naj me potegnejo nekoliko po blatu. Ta ljud cel6 hvaležnosti denarnega žepa nima. Ta umazana jeza je prinesla srečo gospodu de Boussen-u. Kupil je lil otok Porquerolle8, in neko- liko dobičkov, ki sem mu jih jaz naklonil, je gotovo pripomoglo k tej pridobitvi. Neki sodelavec, gospod Quentin, ko je postal vodja javne podpore, je zdnj dosegel, da so mu dali veliko zapuščenih otrok za naseljenje njegovega otoka. G. de Roussen je naredil iz te naselbe pravo galejo, kjer so z mukami mučili te male in pa tako nespodobno izžemane ubožce na tak način, da je morala pravica vmes poseči in vzeti te zanimive žrtve ostudnim trapilcem. Kdo bi mislil? Vodja tega pekla je bila žena, gospa Lapejrere. Ta gospa, pisateljica nekaterih protiklerikalnih romanov, priobčenih pod imenom Pierre Ninous, zdela se je dosti ljubeznjiva vodji male republike; zaljubljeno je ž njo občeval in ji naročal podlistke. Ločila se je od svojega moža in je postala gospa de Roussen, po republikanski šegi. Ta nežni par je zagrešil sramotne zločine, katerim je ves tisk, brez izjeme kake stranke, užgal to-le znamenje: „les scandales de Porqaerolles" (porkerollske nespodobnosti). Gospa Lapejrcre — ali gospa de Roussen, kakor kdo hoče, — je nedavno pravila vsakemu, ki jo je hotel poslušati, da zbira svoje predmete iz življenja, da hoče pisati romane, ki čitatelje na-se vlečejo. Po tem načelu se sme torej misliti, da ima v mislih roman, ki bo morda kmalu izšel. Njegov naslov je popolnoma naznanjen: „Rablji otr6k". Zameril bi sam sebi, da toliko popisujem to gmotno stran, po kateri se je hudo širilo. Pa treba je, da priobčim nekoliko številk in nekatere podrobnosti. Želeti je, da se osnuje tudi tako konservativni tisk, in po njem se bo dobro širilo. Sedaj je na prostomiselskem polju osnova, kakor sem jo razložil, splošna. Pa, oh! rečeno je bilo, da so otroci teme spretnejši, kakor otroci luči. Kdo bi odtresel otrplost od katoličanov? Ce je ljudstvo nasičeno z nezdravimi spisi, je to zato, ker znajo kvarilci razviti delavnost v vseh svojih podjetjih, da je strmeti. Konservativci se preveč zanašajo na svojo dobro reč. Pozabljajo stari pregovor: „Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal." *) Končal bodem z nekoliko besedami o delavcih brezbožnega posla. Deliti se morejo v tri vrste: nekdanji duhovniki, razsrjeni zato, ker so vsled svojega odpada iznenadeni; zavedni zapeljive!, ki nad vsem dvomijo, za katere je bogo-kletstvo zabava; igrajo se z izmišljevanjem najne-verojetnejših pravljic; prenapetneži, ki si polnijo glavo, in poslednjič v resnici verujejo domišljiji svoje glave. Defrokani, — tako se zovejo v republikanskih, krogih nekdanji duhovniki, — kažejo se z nekako *) Ali ni pri nas prav tako? Zal.... Opazka preloinika rokah in n.ti c4fiso« 14 VMAHi« nega tržišča. Ce bo p« v^da 4»T«Kla vklj«b tem« osnovanje banke tujim k«f>t<^li8tom, potam morem« že naprej reči, da ne bq4« ona pad&Mta|lh naših gospodarskih okolnostih ii| pomogi« ^ ^omašn« zemljo še bolj jimolzla, Mgo je tvabije««, Zator^ se morejo našIM saboft r««i«bno besede, ko se iMd^ I« fyiiM|« TM^fii«!«) Tideaul consules . . . Hus Y svojem in so^auiem ^asu. XXVII. Frane II. je podedoval za svojim očetom Leopoldom II. vse avstrijske dežele in kraljestva: Ogersko, češko in laške kronovine, lepo imetje v dobrih rokah. Vladanje Franca IL moramo bolj pregledati, ker se da marsikaj med nami le tako prav razumeti, če se najdejo prave korenine v preteklosti. Tudi busitizem je miroval dolgo časa, zdaj pa je začel kar gibati se, znamenje, da ni bil še ves izmrl, da so ostale če korenine med ljudstvom in te so zdaj ozelenele. Vladanje Franca II. si bomo ogledali od dveh strani. Najprej razmere do nemškega cesarstva in zunanjih držav, z raznimi boji, zmagami in izgubami itd. Nove države in nove sile v evropskem koncertu. Potem pa preiščemo, kako versko in politično življenje so živeli narodi pod cesarjem Francem II. S tem pridemo že do zibelk in šol tistih mož, ki dandanes vodijo in sučejo Avstrijo in razne narode v njej. Razmere Franca II. do sosedov niso bile najboljše. Nemci so ga sicer izvolili za cesarja, a to ni imelo več posebnega pomena, nemški cesar je bil naslov brez moči, in cesar je le toliko veljal, kolikor je imel domače dedne sile, in kolikor je znal pridobivati si močnih zaveznikov. Dedna moč Franca II. je bila velika, pa škoda, da prav močno razrahljana po silovitih novotarijah Jožefovih. Se predno je bil Franc II. izvoljen za nemškega cesarja, napovedali so mu francoski puntarji vojsko kot kralju češkemu in ogerskemu (20. aprila 1792). OJ tega leta naprej so se vojskovali z malim od-dihljejem skoro 23 let, iu Franc II. je te borbe elavao prestal, toda ob koncu vojske je bil na vse drugem stališču, kakor v začetku. Ker se je bilo treba braniti Francozom, zvezal ee je Franc II. s Prusi, Angleži iu še z drugimi silami. V prvih bojih so zavezniki zmagovali, a konec je bila izguba avstrijske Nizozemske. Zdaj 80 tudi Nemci se odločili postaviti na noge nemško državno vojsko. Istodobno so stopili tudi drugi nasprotniki Francozov v boj. Šlo je vse kot prvikrat. Zavezniki so zmagovali na vseh straneh, dokler niso Francozje spravili celega naroda v boj. Potem pa so potisnili Pruse iu Avstrijce čez Reno (decembra 1793). Leta 1794. je šel cesar sam v boj in si prizadeval na vso moč izgubljeno prejšnjih let pridobiti, pa ni šlo. Zveza ni bila več trdna vsled mnogih porazov, in vspeh vseh bojev je bil ta, da je bila nizozemska dežela od Francozov posedena. Trdnjava Luksenburg se je držala do 6. julija 1795. 1. Ut« I« 14« 14« qiir«l|ih BQ|l«4b ia pre<)|iry. £den m drugih fo skle|||i zave|«i|i po-s republiko, le ««sar Fr%i« II. i« |e eni □^ujii k«ezi se b«l«li pogajatt. Sklenili pa so hiM M* »s Dun%ia s%fii zd-se W de|«|« na levem renskem pi«^mtiti Francozom, i« za t« tigubo le drugod odikk«4«Tati. Av* strija I« lUsiji M «dntili v oziFf «« Poljsko proti Pnifom. Jeseni leta 1795. so Avstrijci v zvezi s Sak-B^ci odpovedali premirje in boj ponovili s Ff»n-cozi. Sreia jim je bil| faila, so več ^jpiag zaporedoma in Francoze pognali za meje. Spomladi leta 1796. se je pa sreča presukala. Novi generali in nove armade so nastopile. Na Liškem Napoleon, na Nemškem pa Moreau in Jourdau. Napoleon je zmagal vselej, vzel 2. februvarija Mantovo in prisilil Avstrijo do pogodbe Inbenske (Leoben 7. aprila 1797). Francozom na Nemškem je bolj trdo šlo, vendar so se držali vkljub mnogim porazom takraj Rene do lubenskega premirja. Avstrija je izgubila Belgijo in Milansko, nasprotno pa je dobila večino posestev beneške republike. Za druge kneze, ki so prišli ob svoje dežele, iskali so odškodovanje drugod. Ravno v tem času je bila poljska država konečno razdeljena. Avstrija je dobila Krakov, najlepše kose ste vzeli Rusija iu Pruska. Nemčija kot cesarstvo se je pogajala celo leto s Francozi in slednjič jim morala prepustiti ves levi breg renski. Francozi so te pogodbe le toliko držali, kolikor so jim služile, sicer se za vse niso brigali dosti, ako so imeli upanje in moči še koga premagati iu kaj vzeti. Pri tacih okoliščinah ni bilo mogoče trdnih pogodb sklepati s fraucoskim direktorijem; zato je Franc II. znova prijel za orožje, da v zvezi z Rusijo in Anglijo užene Francoze. Francozje pa so cesarja prehiteli in mu že 12. marca 1799 vojsko napovedali. Hitro so postavili tri vojne na noge. Prvo na Nemškem pod Jourdanom, drugo v Švici pod Masseuo in tretjo na Laškem pod Šererjem. Tudi zdaj je imel cesar srečo v začetku. Slavni nadvojvoda Karol je premagal Jourdaca in pregnal. Na Laškem so pa Francozje skoraj vse izgubili, le škoda, da je nastala needinost med Rusi in Avstrijci, ki je ovirala nadalje slavo na bojnem polju. Masseua je zbiral in vlekel vse razbite čete iz Nemčije in Italije in spravil skupaj veliko število vojakov, pa nadvojvoda Karol ga je dvakrat premagal in ugnal v utrjeno stališče na Albisberg. Zdaj se vzdigne Suvarov z Laškega čez planine na Švico. Zmaga 24. septembra Francoze; ker je bil pa med tem Korzakov pri Curihu premagan, morali so se Avstrijci in Rusi umakniti. Ostanki ruske vojske so se po zimi vrnili domov na Rusko. Angleži in Rusi na Nizozemskem niso bili tako srečni nasproti Francozom. Brune jih je premagal večkrat, in ker je še preskrbel, da so postavili v Parizu Napoleona za prvega konzula, je bilo pričakovati na spomlad leta 1800. hujših vojska. Napoleon se je pričel pogajati z Angleži in s cesarjem; ker pa uiso prišli do pogodbe, začela se miH vojska ua Lai^««. N||«tia« ||||«|| pri Ksrea|( (« dobi 15 lašUh trdnjif. More«« pa je Kpagal |«Tsod na Nemi^s«i. Konec je bila mifo^oa fffgodb« ♦ Lflnevillu (9. (•fcruvarija igaiV |feja je hila na laškem Adiža, «« Nemšk«!« i« Sena. Av-»trija j« ligubila potem posM^vo na oni strani »ena, f Belgiji In ob na l^Mkem voj- Him Mlba llMlt««- Nasproti H ^ 4obila Avstrija od ratbhe beneške republike benečausko pokrajino do Adiže, Istrijo, kar jo bilo še beneške, Dalmaoijo ig olo^e. Druge zadeve je vzela v roke »državna depu-tacija", ki je svoje predloge predložila cesarju v potrjenje (24. marca 1803). To razmero za silo je zopet pretrgala vest, da je Napoleon od senata oklican za »cesarja Francozov" (18. maja 1804), kar je nagnilo tudi cesarja Franca II., da je sprejel naslov dednega cesarja avstrijskega (11. avgusta 1804). Ker je moč cesarja Napoleona hitro rasla, ker je krivično vmešaval se v tuje zadeve, napravila se je nova zveza zoper njega med Anglijo, Rusijo in Avstrijo (9. avgusta 1805). Avstrijske vojske so stale na Bavarskem in Laškem. Ker pa Nemci uiso hoteli več pomagati cesarju, ker Rusov še ni bilo, zmagali so Francozje pri Ulmu dvakrat, hitro prodrli v Avstrijo, kjer je Napoleon dobil bitvo pri Slavkovu (Austerliz) (2. decembra 1805). Nadvojvoda Karol je sicer premagal Masseuo na Laškem, pa to ni veliko izdalo. Sklenili so mir v Požunu (26. decembra 1805), pri katerem je Avstrija izgubila benečausko deželo. Tirolsko odstopila Bavarcem, in še več manjših posestev oddala nemškim knezom, ki so držali z Napoleonom. Zdaj je Napoleon delil dežele, kakor platno. Neapel je dobil brat Jožef, Holandijo brat Ludovik in iz nemških južnih dežel je napravil znani: »Rheinbund" in sebe postavil za pokrovitelja. V teh okoliščinah ni Francu II. kazalo druzega, kakor ali vojsko napovedati Francozu, ali pa nemško cesarstvo odložiti in to je tudi storil. Kar je imel svojih nemških dežel, te je združil s celo Avstrijo v eno skupino. Tako je žalostno poginilo nemško cesarstvo (6. avgusta 1806). Politični pregled. v Ljubljani, 4. aprila. JVotranf« dežele. Liberalni mtniHteraki kandidatje. Celo graška „Tagespost" je grajala postopanje nekaterih levičarjev, ki se ponujajo grofu Taaffeju. O tem piše tudi »N. Preus. Ztg." : »Grof Taaffe bi se kot stari njihov pristaš tudi ne branil udariti na dlan ponujane mu roke, ko bi se ne bil prepričal, da je brez vrednosti prijateljstvo, katero je iskal deset let, in da bi sam utegnil pasti pod liberalne razvaline. Sicer TaafiFe vedno pospešuje in podpira pod roko liberalno gospodo, vendar pa noče javno ž njo sklepati zveze." Zato pa se že nemški nacijo-nalci hudnjejo na liberalce. Tako piše »Abwehr": najeto gorečnostjo; ti so se, — da tako rečem, — udali v svojem delovanju silovitosti. Kdor ž njimi občuje, lahko spozna njih notranji boj. Poznal sem nekatere teh izvrgov duhovščine. Zaupnik sem bil njih notranjega trpljenja in grenkosti. Zelo so mi-lovanja vredni. Verni jih po notranjem čutu odrivajo od sebe, in brezbožniki jih ne sprejemajo med-se. To so Vam najnesrečnejši ljudje. Da sem najzadneji med nevrednimi, da sem kak Vincencij Pavlanski, ustvaril bi pribežališče, da zlajšam vrnitev tem nesrečnim krivičnikom. To je ložje, kakor si kdo misli. Nihče ne ve, koliko iznenadenja imajo okusiti v svojem življenju brez namena. Prepričan sem, ko bi se ta reč resno v roke vzela, da bi skoro vse nazaj pripeljali. K temu naj še dostavim, da jih ni veliko. Zavednih zapeljivcev je na stotine. Naše stoletje gloda bolezen skepticizma (dvomljivstva). Laže se iz zabave, in to se imenuje: »biti kratkočasen". Da so se norčevali iz občinstva, pisali so moji sodelavci tiste nesramne mistifikacije, ki imajo naslove: »Le Seret de Tropmann" (Tropmanova skriv-Bo.st), »Marat ou les Hotos de la Revolution" (Marat ali junaki prekucije), »Les Amours secretes de Pie IX.", »Histoire scandftleuse des d' Orleana" (pohuj-Čljiva zgodovina Orleancev) itd. »No, kaj hočemo povedati dobremu ljudstvu v prihodnjem zvezku?" — povpraševali so se vsak dan. In izmišljali so si najnenavadnejša pustolovstva. »Tropmanova skrivnost", — češ, da je Napoleon III. sam sodeloval pri zavratnem umoru družine Kinck na langlois-skem polju v Pantin-u. To hudodelstvo je skrivalo grozne politične skrivnosti, in Tropmann, na videz žrtvovan, ni bil gilotinovan (obglavljen). Vsaka neslana misel se je sprejela z veselim krohotom, le da bi bil preslepljen preprosti čitatelj. Bil sem navzoč pri porodu »zgodovinskih romanov", katerih pisatelji so si smeha lakotnice tiščali pri snovanju. Ko sva delala načrt za »Marat ali junaki prekucije", sva moj sodelavec in jaz v resnici izzivala lahkovernost občinstva. Prišla sva do tja, da sva predstavljala Marata kakor očeta »Theroigue de Mericourt". Pohujšljiva zgodovina Orleancev, pri kateri nisem sodeloval, pa sem sledil vse pripetljeje fabri-kacije, je vrhunec nebrzdane mistifikacije. Prva misel tega čez mero domišljavega spisa je od nekega prijatelja in sobrata tistih časov, ki je sedaj pariški poslanec. Glavni vrednik je vaudevilliste (pisalec veselih iger s petjem) na glasu v boulevardskem gledališču. Krivili so se v pravem pomenu besede zaradi smejanja, ko so si izmislili kako burkasto nemogočost in se povpraševali, kako bi se mogla podpreti, da bi jo občinstvo verjelo. Tako se je obložila družina Orleancev z naj-groznejšimi hudodelstvi v veliko veselje pisalcev. Ko so videli, da ima občinstvo rado njih delo, govorili so, smeje se: »Le naprej! — človeška neumnost nima mej." Pa poleg teh junakov slepilstva so tudi, — naj se mi dovoli skleniti dve besedi, ki se boste rotili, ker ste vkup zadeli, — so, pravim, — »odkritosrčni lažniki". Prav res, poznal sem take čudne pisatelje, ki so bili naposled prepričani, da so resnične njih lastne iznajdbe. Z osupljivo resnobo zatrjujejo najbolj nesmiselna dejanja, ki se niso nikjer drugje godila, nego v njih možganih; pa jih vendar verjamejo, prepričani so o resničnosti, in to z dobro vestjo. Ti prenapetneži zaslužijo, da se postavijo v posebno vrsto. Sploh so to ljudje, ki so veliko trpeli v boju življenja, pri njih je nravni čut bolan. Ljudje mislijo, da so hudobni; nikakor ne, to so najboljši ljudje, izredne dobrotljivosti v zasebnem življenju, občutljivi za najmanjšo postrežljivost, za najmanjše znamenje prijaznosti. (Dalje »lidi.) „Vladi nasproti levica posnema kmeta, ki se je nsedel na breg reke in čaka, da voda odteče. Voda bode odtekla, toda ne ona, ki goni Taafifejev mlin, temveč njena. Pri prihodnjih volitvah bodemo videli, kako bode ladija iah ,driaTnikov' obstala na snhem. Ooepodj« le hočejo greti ,zgoraj', pa se bodo pre-hladiji ,spodaj'.'' Gčrenja Avstrija. Zaradi jednega paragrafa statnt deželne hipotečne banke ni potrjen. Da paragraf premeni, snide se deželni zbor v izvanrednem zasedanji. Ogerska. Odkar je Tisza odstopil, pečajo se ogerski listi z vprašanjem, kako se bodo stranke združile v zbornici. Vladi nasprotni listi trdijo, da sedanja liberalna večina ne more obstati, ker si v nji podajejo roke le munieipalisti in pristaši državne oprave. Istotako se ne morete združiti zmerna opozicija in neodvisna stranka, ker ta noče priti do vlade, temveč stoji za nasipom ter strelja na vlado. Ko bi slačaj nanesel, da bi morala neodvisna stranka stopiti na krmilo, takoj bi se pokazala v pravi loči njena slabost, ker s frazami se več ne vladajo države. Torej nobena ogerska stranka nima trdne podlage za bodočnost. Da se stranke še niso pre-osnovale, vzrok je ta, ker je kriza še-le končana m položaj še ni jasen. Ko se snide novi državni zbor, imela bode zbornica drugo lice. — Iz Budimpešte se poroča, da se bode nemški cesar vdeležil letošnjih velikih vojaških vaj 6. in 7. vojnega kora pri Velikem Varadinu. Tnanje driare. Bolgarija. Razmere med Bolgarijo in Srbijo 80 vedno bolj napete. Te neprijateljske razmere pa posebno Rusija pospešuje. .Pol. Corr." se piše iz Sofije: „V politiških bolgarskih krogih menijo, da namerava Srbija vojno z bolgarska kneževino. V Sofiji 80 bajč trdno prepričani, da priganja Rusija Srbe k sedanjemu neprijateljskemu postopanju proti bratom Bolgarom, češ, da bo Rusija imela pri tem najlepšo priložnost poseči v bolgarske razmere. Ta premislek politiških krogov v Sofiji daje povod izredni potrpežljivosti in zmernosti Bolgarije Srbom nasproti, kajti, da se Bolgari ne boje Srbov, ved6 Srbi sami. Bolgarija potrebuje še mirnih časov, da zvrši pričeto delo na gospodarstvenem polji. Z ozirom na evropski mir in priz.< levanje doseči narodni cilj Bolgarije z zmerno častuu politiko, dajejo povod bolgarski vladi, da je toli zmerna v svoji politiki nasproti Srbom. Nemiija. Kakor poroča .Westpreussische8 Volksbiatt', naročeno je kraljevskim oblastvom, priporočiti ministru za bogočastje sposobne katoliške mož^ za okrožne šolske nadzornike. To približevanje opravičenim zahtevam katolikov pozdravljamo z veseljem iu želimo le, da bi se kmalu uresničilo. — Nemški zavezni svčt je poslal knezu Bismarcka adreso, na katero je ta odgovoril mej drugim z dvema stavkoma, ki kažeta z živimi hojami temne strani sedanjega položaja; Bismarck pravi, d^ mn je bilo prepovedano nadaljevati uradno delovanje z zaveznim svštom, zastopnikom ljudskih in knežjih pravic. Iz dolgotrajnih prijateljskih razmer sklepa, da sme priporočiti pri svojem odhodu zaveznemu svetu, naj se krepko drži stališča jeduakopravnega postavodajuega oblastva. — Iz Sansibarja se poroča: Emin paša je stopil v nemško službo in bode 20. t. m. odpotoval s karavano v Nyanco. Banaheri je sklenil mir in se vrne v Saadani. Major Wiss-mann je prepovedal karavanam stopiti na nemško zemljo na severni strani Tange. Michahelles je odpotoval v Lamu, da obišče sultana vitskega. — Iz Monakovega se poroča: Princ-vladar je dovolil starim katolikom nadškofije Mdnchen-Freising pravico društva zasebne cerkve vsled določeb verskega razglasa. — Iz Ljubka (Liibeck) se poroča, da so 1. dne t. m. skoro vsi delavci v pristanišči ustavili delo. Delavci zahtevajo, da se deseturno delo skrči na osem ur, a s taisto plačo. Javnega miru pa dosedaj niso še kalili. Francija. .Temps" piše o berolinski konferenci; Volja, katera je izpodbujala berolinsko konferenco, naj se ne kesa. da je to idejo sprožila. Sad konference bode velike koristi za socijalno vedo. Vspeh njen bode zadovolil istotako človekoljuba kakor misleca. — Kakor se poroča iz Pariza, imenovan bode Orsega, predsednik pirenejske komisije, za. naslednika Bilotu v Lizaboni. — Devetnajsti francoski katoliški zbor bode letos od 6. do 10. dn« meseca maja pod predsedništvom senatorja Chesne-longa v prostorih zemljepisnega društva. Zahvaliti se je za to vrlemu katoliškemu odboru v Parizu, da je od 1. 1872. vsako leto v Parizu kongres francoskih katolikov. Švica. Znano je, da so zahtevali štrajkujoči delavci širom zapadne Evrope praznovanje dne lega maja meseca. Liebknecht pa se je izrazil iz različnih taktnih vzrokov proti tema. kar je v Nemčiji d«iavce le deloma zadovolilo. V Švici so delavci zmerom bolj nesložni glede na praznovanje imenovanega dn^. Velikonočni ponedeljek bode zboroval v Oltnu odsek mnogoštevilne delavske zaveze, a vprašanja 01 praMiovanji prvega majnika navlašč ni vzel nft dnevni r»d. Nekateri odseki .Grfltlivereina" so' ZBt praznovanje imenovanega dnš, a v Bernu in v mnogih drugih mestih pa nočejo vedeti o tem praznika. Bumunija. Iz Bukarešta se pofoča: Poslanec Asian je vprašal ministra vnanjih zadev Lahovaryja, ali je kako sporazumenje med Bumanijo in trozavez-nimi državami za slučaj vojne, če je oavstalo spo-raiumetije, naj vlada poroča o njegovem bistva. Lahovarj je poročal o Aslanovi interpelaciji v ministerskem svetu pod predsedništvom romunskega kralja. — Vojni minister zahteva od zbornice razven znanih 25 še 10 milijonov za oboroženje. Španija. V Španiji se štrajki močno širijo, vzlasti v Barceloni in okolici. Strajkujočih delavcev je okoli 40.000. Zastopniki delavcev se hočejo sporazumeti z delodajalci, a brez vspeha. Civilni guverner si je tudi prizadeval, da bi napravil sporazumenje med uporniki in tovarnarji, a tudi zaman. Po nekaterih tovarnah sicer še delajo, pa štrajkujoči delavci skušajo zadrževati še delajoče delavce. Vlada je baje izdala ukaz, da se strogo zatr^ vsak nemir delavcev. Izvirni dopisi. Iz Zagreba, 2. aprila. Dve zadevi zanimate posebno naše meščanstvo, namreč: novi kolodvor ogerske državne železnice ter delalnice za železniške stroje in pa tramway. Kar se tiče poslednjega, sklenilo je mestno zastopstvo, da se morajo še enkrat strokovnjaki vprašati, more li se priporočati za zagrebški tramway Decouvillov sistem. Dotični odbor mora svoje izvestje o tem predmetu izročiti poglavarstvu in potem se bode videlo, kako se bode delal ta tramway. Vsa ta zadeva je že skoraj odurna, kajti nikdar se ne morejo stranke zediniti, da bi se začelo vsaj enkrat delati, kajti podjetnik Gautier čaka na odobrenje svoje ponudbe že skoraj celo leto, pa še sedaj ni gotovo, bode-li mu odobrena ali ne. Zagreb je precej razširjen, pa zares potrebuje take konjske železnice, katero je hotel že zdavnej uvesti pokojni Ponkrac, ali mestno zastopstvo je odbilo njegovo ponudbo ter začelo ugovarjati z Gautierom, ki mora pa tudi dolgo čakati. Sploh se moramo čuditi, koliko časa potrebujejo pri nas mnogi predlogi, dokler se oživo-tvorijo. Enkrat je zastopstvo za to, ali ni vlada, drugikrat je vlada, ali ni zastopstvo; in tako se tateza večkrat z najpotrebnejšimi predlogi. Vendar pa je nade, da dobimo tramway še to leto, kajti če zastopstvo ne sprejme predloga Gautierovega, potem tudi njega ne veže nič več ugovor, po katerem mora biti tramway gotov za šest mesecev. Druga važna zadeva, o katerej se danes mnogo razpravlja v Zagrebu, je novi kolodvor ogerske državne železnice in pa delalnice zraven njega. Sedanji kolodvor južne železnice je zares premajhen za tako ogromen promet, kakor se je razvil v novejšem času v Zagreba. Zatorej je pošiljala dolgo časa predstavke na ministerstvo trgovsko-obrtniška komora, pa tudi mestno zastopstvo zagrebško sklenilo, da je voljno odstopiti za ta kolodvor polovico potrebnega zemljišča, če se bode kolodvor precej zidal. Ali za Madjare še takrat ni prišel čas, ah pa morda tedanji minister komunikacij ni bil tako podjeten kakor je sedanji minister Barosz. Takrat se je zastopstvu izjavilo, da bode kupilo polovico zemljišča za kolodvor, ako ne bode potreba večja, kakor 17 oralov, vrh tega pa bode odstopilo tudi zem-lijšča za potrebna pota. Ko bi se bilo precej odkupilo zemljišče, bilo bi mesto mnogo na boljem nego je sedaj, ko se je zemlja v bližini mesta močno podražila. Vrh tega pa se zahteva zdaj še enkrat toliko zemlje, namreč 34 oralov, ker pride zraven kolodvora še tudi delalnica za železniške stroje. Mesto ima vsled tega prav težak položaj. Treba je nakupiti za polovico več in še enkrat tako drago zemljišče nego je bilo pred prvo ponudbo. Vrh tega pa so se gospodarski odnošaji mesta precej pogoršali in se bodo še bolj vsled državne točarine, kakor sem že v zadnjem dopisu razjasnil. Ali kaj je hotelo zastopstvo storiti, nego ponudbo ministerstva sprejeti ter v to svrho odobriti sklep, po katerem se mora v svrhe kolodvorske vzeti posojilo 150.000 gl., da se nakupi potrebna zemlja. Poseben odbor se bode v bodoče bavil le s tem vprašanjem. Morda meščanstvu ta sklep ne bode po volji, ali zastopstvo ve dobro, kakšni so naši zavezniki. Vsakdo v^, da se novi kolodvor ne bi še zidal, ko ga državna nprava ne bi potrebovala v resnici, zavoljo mesta Zagreba ne bi se gotovo tako podjetje podp ralo od državne oblasti, saj se ie dolgo časa muči s starim kolodvorom. Ali ve se pa tudi, da ogerski bratje za naše zadeve nimajo posebnega srca, in ko bi mestno , zastopstvo odklonilo podporo, gotovo bi minister Barosz poskrbel, da bi se kolodvor postavil na takem kraju, kjer bi on dobil zemljišče po ceni brez obzira-na- mesto. Moglo bi se torej zgoditi, da bi se kolodvor postavil, doli kje pri Savi ali pa pri Maksi-miru kakšno uro od Zagreba. Tu morejo storiti naši zavezniki. Tedaj kaj je bilo storiti? Nič dragega ne, nego kar se je storilo: žrtvovati zopet lepo svoto denarja za državo, ki že tako od nas pobira preveč v svoje svrhe. Na Ogerskem ni žrtvovalo nobeno mesto, noben trg ali vas niti najmanje svote za taka podjetja, pa so se jim vendar naredila, ali pri nas je drugač. Zbirati moramo denar po krajcarju za naše domače zavode in vrh tega še xa državo zraven obligatnih 56»/o naših dohodkov. Eo pa mi kaj državo prosimo, ne dobimo nikdar nič, posebno ue mesto Zagreb, kar je najbolji dokaz, da država ni hotela oprostiti mestno posojilo navadnega davka in da ni uvažila prošnje, da bi hiše na novo sezidane tudi v Zagreba bile proste davka na 20 let kakor v ogerskih mestih. Vkljub tem okolnostim je vendar naše mestno zastopstvo zopet žrtvovalo veliko svoto državi in to le iz ljubezni do lastnega mesta, ker bode vendar na ta način imelo nekaj koristi, v protivnem slučaju pa gotovo le zgubo. Zdaj je samo še vprašanje časa, kdaj se bode začel kolodvor zidati. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Dne 1. marca 1890. (Konec.) Cenik za oddajo vode iz mestnega vodovoda: 1. Za privatne hiše: Za vodo, kolikor se je porabi za kuho, pranje in snaženje čez dopuščeno množino, določeno v splošnih pogojih o oddajanji vode iz mestnega vodovoda, plačevati bode po napovedbi vodomera 12 kr. za vsak kubičen meter. 2. Za javna poslopja, zavode i. t. d., sploh za vsa poslopja, od katerih se ne plačuje najemščina: velja pravilo, da se jim bode poraba vode ra-' čunila po 12 kr. za kubičen meter, ako se obvežejo I za določen najmanjši letni potrošek; mestni občini ' ostaja vendar prepuščeno, da se pogodi ž njinii za pavšalno pristojbino. 3. Za obrtne in poljedelske namene: Voda za obrtne in poljedelske namene bode se oddajala le proti kontroli z vodomeri. Cena določa ! se sledeča: a) pri letni porabi do 1000 kubičnih metrov po 12 kr. m^ brez popusta; b) pri letni porabi od 1000—2000 m' po 12 kr. za wj' s popustom 10% ; C) pri letni porabi od 2000—5000 m' po 12 kr. s popustom 15",,,. Za letno porabo čez 5000 m' pridržuje si mestna občina, da se pogodi s trošnikom od slučaja do slučaja. 4. Za motorj e : Voda za motorje oddajala se bode, ako se ne bode potrebovala za niČ druzega, po 5 kr. kubičen meter. 5. Za vrtove: Od vrtov pred hišami in od lepotičnih vrtov do površine 200 štirijaških metrov ni plačevati pristojbine, ako se voda zdnje jemlje iz hišnih vodovodov. Od lepotičnih vrtov s površino čez 200 štirijaških metrov in od vseh ostalih vrtov plačevati je pristojbina za vodo po napovedbi vodomerov s 12 kr. za »«'; vendar si mestna občina pridržuje pravico, pogoditi se za pavšalno svoto. 6. Glede na oddajanje vode za katerikoli od 1. do 5. navedeni namen pogoditi se je od slučaja do slučaja z mestno občina. V imenu šolskega odseka je poročal odbornik J. Tomšič o podelitvi jedne cesar Fran-Josipove jubilejne ustanove za obiskovalce obrtnih strokovnih šol. Ustanova se je podelila Josipu Lukežiču. Dnevne novice. (Potrjena deželna postava.) Presvetli cesar je z najvišjim odlokom z dne 20. marca potrdil od deželnega zbora kranjskega skleneni postavni načrt, s katerim se prenarejajo §§ 5., 6. in 7. deželnega zakona z dnž 20. julija 1863 o plačevanji troškov za postavljanje in vzdržavanje katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij in za preskrbovanje cerkvenih potrebščin. (Krajcarski dražbi za .Narodni dom") je iz-' ročll neimenovan rodoljub po g. Fr. Ks. Souvanu sto goldinarjev. Prisrčna mu hvala na lepem velikonočnem darilu 1 (Mil. kaueikof «Aribflraki) bodo delili zakrament sv. birme v rogaški dekaniji, in sicer dn^ 8. maja v Kostrivnici; due 9. maja pri sv. Petru ? Medvedjem Seln; dne 10. maja pri sv. Križu pri Slatini; dne 11. maja v Rogatci; dne 13. maja pri sv. Roku; dne 13. maja v Žitolah ; dne 14. maja v Stopercab. Dalje v jaremirski dekaniji: dn^ 20. maja v Svičini; dn^ 21. maja pri sv. Juriji na Pesnici; dn4 22. maja v Jarenini; dne 23. maja pri sv. Jakobu in dne 27. maja v Št. Ilji. (Volitve v okrajni rastop) pri sv. Lenartu v Slovenskih Goricah bodo dne 21. aprila za veliko posestvo, dn^ 26. aprila za občine. (Hudobna žena.) »Slov. Gosp." poroča, da je neka Ana Korošec iz Arclina pri Vojniku prestala nekaj let ječe, ker je poskušala umoriti moža. V jeseni je prišla domov iu sedaj so jo zopet zaprli, ker je na sumu, da je zavdala možu, katerega truplo bodo izkopali, da je pregledajo. (V Celji) so djali dva dacarja pod ključ, ker sta baje goljufala deželo pri dacu od piva in žganja. (Pri občinski volitvi) v Logu v ljubljanski okolici je izvoljen za župana Janez Čuden v Dra-gomeru, za odbornika pa Fr. Seliš kar v Lukovici in Janez Remškar v Logu. Raznoterosti. — Korist kaje. Župnik je imel navado pred spanjem malo pokaditi. Ko je nekoč bil že v postelji, zmuzne mu ostanek smodke iz ust ter se s postelje na tla potoči. Pozval je na to svojega slugo ter mu velel poiskati pod posteljo ležeč smodkin ogorek. Sluga se spravi pod postelj in privleče izpod nje tolovaja, ki je čez dan skrivaj zlezel pod posteljo, da bi v temni noči zvršil svoje črno delo. Na klic slugov so prihiteli ljudje in izročili tolovaja dotični oblasti. Pa naj še kdo reče, da je kaja brezkoristna I — Vino iz rozin. Turških rozin se izvozi vsako leto za 10 do 12 milijonov frankov na Francosko. — Da se napravi iz rozin vino, namočijo jih v vodi ter jih puste, da zvro. Vsako leto napravi se na ta način 2 do 3 milijone hektolitrov vina. Vsled nesrečonosne trtne uši pridela Francija le 30 milijonov hektolitrov vina, povžije ga pa 40 milijonov. Zato mora Francoska vsako leto 10 milijonov hektolitrov vina uvažati. Cena francoskemu' vinu je vsled tega jako poskočila. Vkljub temu hočejo imeti južnofraocoski vinogradniki še večjo carino za vino in rozine, da bi se le še bolj vino podražilo. — Povoden j. Iz Bagdada se poroča, da je reka Tigris od Mozula do Basoraha izstopila iz svoje struge ter zalila tri ob njej ležeča mesta. Vsekako je škoda velika. — Eiffelov stolp je prišel v navado. Velikanski stolp nameravajo baje tudi v Sidnejji postaviti. Visok bode 500 metrov in imel bode tri galerije. Najvišja galerija služila bo v opažanje, obrambo in mornarske namene. — Ciklon. Kakor se je že poročalo po listih, divjal je strašan vihar v Ameriki. V Louisvillu sesulo se je 300 hiš, kolodvor moli prekucnen iz reke. Mestna hiša se je tudi zrušila, baš ko je bil v njej ples. Tristo ljudij našlo je smrt pod razvalinami. Mnogo hiš je tudi pogorelo. Vsega vkupe je baje 800 mrtvecev. — Mesto Portland je sama razvalina. Tu jo blizu 250 do 300 žrtev strašne nepričakovane smrti. — Čez mesto Metropolis je potegnil 100 metrov širok vihar ter na mah porušil 300 hiš. Gotovo je sto in sto ljudem sesuto mesto tožen grob. — Sultan Jahorski biva sedaj v Frankobrodu na Menu in bode prišel kmalu v Berolin. O njem poročajo listi naslednje: Abul Baka sultan Jahorski je izmed najbogatejših indijskih knezov. On ni pod angleško oblastjo, temveč je samodržec. Njegova država se razprostira čez poluotok Malako in je blizu tega površja, kakor Virtemberško. V Frankobrodu je že šest mesecev zaradi vratne bolezni, ki mu je pa že odlegla. Nemško podnebje baje dobro knezu prija. Spremljevalci so mu: njegov vnuk, princ Omar, tajnik Abdul Rahman, fino olikan in več jezikom vešč mož, nadalje kuhar :n dva slugi. Sultan in spremljevalci njegovi so verni mohame-danci: ne pij6 vina, ne jed6 mesa, klobas itd. Zaklad njegov v demautih meji že na basništvo. Njegova dvorna obleka stane bajč štiri milijone mark. Njegovega bivanja v Frankobrodu se močno veseli tamošnji kupčevalei. Izdal je že milijon mark, mej tem za portrete desettisoč mark. Naj bi dal toliko mark za sirote, in stokrat lepše vtisnen bil bi njegov obraz v revežev srca, kakor na mrtvem papirji. — Izseljevanje v Ameriko. Ubogi siromak goljufan je povsod. Trudi se dan in noč, a jedva toliko zasluži, da se preživi. Rad bi si kaj opomogel, a kako? Kar se mu ponudi najlepša prilika. Goljufivi agent pride k ubogemu kmetu ter mu začne Ameriko slikati z najlepšimi barvami, hvaliti jo na vse mogoče načine in spodbujati obupanega reveža, da poskusi svojo srečo daleč tam onkraj neizmerne morske planjave. Vožnina je pa tudi malodane zastonj, kakor trdi sleparski agent. Ljudje verujejo brž lepim besedam ter gredo dru žina za družino — z dežja pod kap. Plačilo je res delavcem petkrat ali šestkrat večje kakor v naši državi, a ne pomisli se, da je vrednost tamošnjega denarja tudi toliko manjša. Vrhu tega dob6 le ne-katerniki delo, lepo svoto stane samo vožnja v novi svet, četudi vpijejo goljufivi agenti, da je skoraj zastonj. Konečno ovira izseljence v njih zaslužku tudi to, ker ne umejo tujega jezika. Te in mnoge druge nepriličnosti pridejo večkrat v delež zaslepljenemu siromaku namesto sreče in blagostanja. Izseljevanje v Ameriko je prava pravcata igra, temu ali onemu je slučajno sreča mila, a marsikdo izgubi še to, kar je doma imenoval svojo last. Koliko tacih srečolovcev se hudo opeče, pričajo c. in kr. konzulati, pri katerih dohajajo dan na dau prošnje, da bi se tej ali onej družini omogočila vrnitev v domačijo. Torej rojaki ne silite toliko v Ameriko. — Iz šole. Prvi obrazek iz Nemčije. „Deutsche Bliitter" poročajo iz Stuttgarta: Pred nekimi dnevi je hotel učitelj kaznovati nekega dečka, toda pri-zanesel mu je, kajti na vprašanje: koga je volil tvoj ata v zbor, odgovori mu paglavec: ^DeSiogle" (Siegla). — Siegel je bil namreč priporočan od na-rodno-liberalne stranke. Odslej vselej kličejo ti po-redneži, kedar so zaslužili šibo: »Gospod učitelj, moj ata je volil Siegla!" — „Mai Vatter hot de Siegle g'wahlt." Kaj ne, to so izborni agitatorji? — Drugi obrazec: V nekem večjem, seveda ultra nemškem mestu V., dobil je neki duhovnik nalog, da poučuje krščanski nauk na ondotnih meščanskih šolah. Toda slabo jo je skupil za svoj trud. Prišedši v šolo — imel je ta dan prvo uro — ugleda na tabli zapisano: „Der Lehrer (to je katehet) ist ein Wenzel!" Ž besedo „Wenzel" psujejo namreč Nemci običajno Cehe, in ta častni naslov nadeli so duhovniku češke narodnosti. In veste li, kdo je to napisal? Učenke mestne šole. — Treščilo je v dinamitno 8kladi.«če v Hauhaki v Južni Ameriki. Strašnim pokom se je unel diuamit ter raznesel vse poslopje. Petindvajset ljudi je mrtvih, štirideset težko poškodovanih. — Največjo vojno ladijo »Viktorijo" ima Anglija. Ladija je nedavno izdelana in stane 830.000 funtov šterlingov. V njej bode 589 mož. Telef!;raini. Dunaj, 3. aprila. „Pol. Corr." trdi, da so vsa poročila o potovanji vladarjev izmišljena v tem trenotji. Krakov, 4. aprila. Tajni svetovalec in predsednik bivše proste države krakovske, Schindler, je umrl. Pariz, 3. aprila. Dom Pedro je odklonil odškodnino brazilijanske vlade za prodana posestva. — Ministri so se včeraj posvetovali, ali naj bi poslali v Dahomay vojaško pomoč. ^ Caa Stanje Sg --Veter Vreme Ja; I opazovanja __2 g 17. u. xjut.l 789 0 215 8l. bvzh. jmHo ~ 3 2. u. pop. 733 6 11 6 „ „ 0-00 9. u.iveja, Kromeriž. — Cena ikatljici ao kr., 6 akat-Ijicam I gld. — (ie se denar naprej pošlje, stane 6 škatljic s prosto dopo-šiljatvijo I gld. 10 kr., 12 škatljic 1 gld. 30 kr. Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis je pri vsaki steklenici in ikatljici naveden v navodilu rabe. Marijaceljake želodčne kaprice in čistilne krogljice se pristne l>odi; — T lekarnarja . . . ieku; — T Novem Meatu: pri lekarnarju Dominika Eizzolija; — lekarnarja Bcrgraanna ; — v Kamniku: pri lekarnarju J. Močnika; — v Črnomlji: pri lekarnarja It. Blažka. kaplji. _______ .______ dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarja Piccoliju; — lekarnarja Svobodi; — v Poitojini: pri lekarnarja F. Baccarcicha; — v Skotji Loki: pri lekarnarja Karolu Fabianiju; — T Radovljici: pri lekarnaiju Aleks. Bobleku; — t Tojcl. 2. aprila. Pri Slonu: Emil pl. Bartuška, c. in kr. ženijski stotnik, iz Trsta. — Bettelheim, trgovec, z Ogerskega. — D. Ivan Ružič, tovarnar, z Reke. — Leveč, odvetniški koncipist, iz Kočevja. — Koeh pl. Langentreu, dvorni svetovalec, z Dunaja. Ker se v kratkem zaoDc uvajati nov luoitni VOdOTOd v hlso, usojam si p, n. hišnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naročil spretnega Mtrokovi^akn. Zagotavljajoč svojim p. n. naročnikom najsolidaeje delo, opozarjam, da na vsa to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji ceni. Priporočujoč se v mnogobrojna naročila, znamnjam velespoštovanjem FRAJTC Pir.KO, ■tavblnskl UJii6arakl mojatar, lE&rtJ« TereslJ* oeita itev. 4 (1) T Ljubljani. Sargove glicerinove specijalitete. Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno ' Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine kakor tudi mnoge tuie , knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Liobig, prof. pl. Hobra, pl. Zoissl, cesarski svitnik pl. Schorzor itd. itd., dvorna zobozdravnika Tiiomas na Dunaji in Moister v Gothi itd. Gllcerinovo milo, pravo, neponarejeno v ppirji 60 kr., v škatljici 65 kr., v deščicah po 3 koščke vkupe 90 kr, v skatljiei po 3 koši-ke......60 kr. ' Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke......... 60 , Tekoče glicerinovo milo v steklenici.............65 „ (Najboljše sredstvo za razkave roke in nečisto poh.) Gllcerinova ustna krema v steklenici.............50 „ , Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gld I — Toaletno karbol-glicorinovo milo v zavitku po 3 koščki....... 1.20 IfllinnilArT glioerinova zobna krema po ....... —.35 , J. ^ (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sarg^ov sin & oomp., c. in kr. zalagatelj na Dniiaji. Dobiva se v vseh lekarnah in parfamerijali. — V lajnbljani pri lekarnarjih Ludoviku Grečelju, Vilj. MayorjH, Gabr. Piceoliju, 1». Svobodi, pl. Tmk4-Myju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Potm Lassniku, M. F. Suppanu in Antonu Krisperju. (20—4) T*d»j»t«lj • Matfii Ketar. OdjcoTorai vr^Jaik: ifM«ii i«^. Tiak .Eatoliike Tiikarno" v Ljubljuii.