m
Pametna mati
FrigoIinftT Markec ni bil ravno da bi rekel hutloben deček.  nego hil jc nekoliko prevroče krvi, in t« je Vtlo krivo, da je vCasih malo preTeJ niz-
grajal.   Doljra mati ga so pri »aakoj priložnosti opominjali in svarili, ali Markeo je le preliitro pozabil materina opomkjevanja.                                             
1»
Tak je hil. Markec tudi v šoli, ne rečuui hudobea, nego rend&r toliko-krat nemiren, da so ga morali gospod nčitelj vefikrat opominjevati in necega dnf še cel6 materi na dom sporoiiti, da z Markcem niso zadovoljai, kor jih Dfl aboga in je nemiren v šoli.
Dobro iuater je to zel6 bolelo, ker so imeli Markca jako radi fcer so žeMi, da bi bil Markee, ako tudi ne najboijsi, vendar med aajboljšimi n«enci. Za-tcirej ga so na to učiteljevo poročilo nekoliko ostreje poprijeli, in takor so Dii pripovedovali. taili oetro kaznovali. Mati ga aamreč oiso rco pustili k bogatej teti,- kjer je Markec videl toliko lepih podob, kjer se je smel igrati s tetinim .laraejčkom, in je tudi od bogate tete večknt priaesel kako lepo i<?ra6o dom6v.
Markec obljubi raateri, da jih ne bo nikoli yeč razžalil, in mati mn odpuste. Ko je druzega jutra Markec odhajal t 5olo in materi roko poljubil, ra%jo mu mati: nLjubi Markec! SluSaj v šoli gosp. uiiitelja, ter jih ubogaj na vsako besedo, kadar ti kaj ukažtijo. Stori vse, kar fci rek6, da ny ališim ui-koli več kake pritožbe o tebi. Potloj ti bodetu tudJ jaz v«dno dobra mati, in Bog te bo imel rad."
Preccj nekaj vaaa je bil Markec mož beseda. V SoVi je bil dober, priden in miien knkor jagnjc. USitelj so ga zopet imeli radi in raati so bili ael6 veseli poboljšanega otroka.
Ali m nekaj Casa je Markcu zopet kri i glavi zarrelu. Markei; je bii nemiren kakor živo »rebro. tev ni inaral aa nobeno uSiteljcvo besedo. ln idaj je bil še mnogo oemiracjii, nego oni dau, ko so ga bili gosp, učilelj materi zatožUi in so ga mati morali kaznovati.
Necega dne se je bii Markec iako izpozabil, da so ga morali gosp. užitelj v kazen za jedno uro dalje v šoli pridržati. To so tudi njegovaj maleri ob-znanili, in sicer tak6, da ni Markec o teia nič vedel.
Zdaj se začne Markec milo jokati in učitelja lepo prositi, ia, mu »aiao za zdaj Se prizaneač, kor se od sih dob hoče rosnično poboljSnti. Prosi tudi, da bi niu že zavoljo tega odpustili, ker so bodo njegova dobra inati preveS žalostili. Biio je tudi videti, da je Mai'kcu v rcanici žal njegovoga pregreška; ali gosp. učitelj so biii modra glava in kar so rekli, pri tein jo tudi ostalo. Markec se joka in joka ter premisljuje, kako bodo muli žalostni, ko izvedii, da je zaprt v šolj.
Šola inioc. Otroci so veselo razid6 vsak na svoj doiu, a Markcu ne po-maga nič, mora ostati v ioli.
Zdaj S8 ga polasti strah pred matevjo in Maikec natihoiua poljngno iz Sole ter odide domAr, da bi njegova mali ne bili prevei žalostni. Jlislil si je: Jutri prosim gosp. učitulja za, odpuSCenje ter obljubim, da bodem vedao dober in pokoren, in vse ae mi dobro izteče.
Ali temu ni bilo tako, kakor si je Markec mislil.
Mati so ravno priprarijali kosilo, ko pride Markee dom6v in sc misli tihoma splaziti v bJSo. i komaj ga mati ngledajo pri vratih, takoj skočijo z žlico, kakor 30 jo držali v roki, pred njega ter ga zapodč nazaj v šolo. Ko m Maiiee čez jeduo uro pofcani domiv porrne, pade pred mater na koleni in jih 9 solzami t očžh prosi, naj mu odpuste, ker jih nikoli ?ei ne bode ntz/.alil.
m
In materina oslrost je bila dober pripomoiek. Markec se je res po-boljSal. Bil je odslej najboljši tn najmiraejsi nfmec v Soli. Zd&j žc nosi pod pazdahu celo br^me knjig. kajti naj Tam povem, da Markec hodi že v latinske šole, in ravno koncem pretečenega Solskega leta je bil prvi med odlikovanimi dijiki III. razreda.
Bl&gor otiokn, kateri ima dobro in pametnc mater!              G. Šimončič