—  159 —
Basni
Spisal Janko Polak
1.
Nebo je bilo zastrto s temnimi oblaki. V daljavi se  je  čulo zamolklo bobnenje.   Bližala se je nevihta.
Ptičice so poletavale plaho in se skrivale po gozdu.
Zdajci priplove nad gozd orel.
,Hahaha!... Ubožice!... Pozna se vam, da ste suženjskega rodu !... Teman oblai^ui otožen fjrom vas plaSita !. . . Toda poglejte svoj^^Malja!... Tudi on bi se lehko skril v svoj skaln^P^ad I.. . Toda on noče! . . . Pokazati vam hočem, da se vaš kralj ne straši lemnih oblakov, niti bobnečega groma!"
In orel se dvigne ponosno v zrak.
Pa se pripodi pod nebom črn oblak. Zabliska se, votlo zabobni, in orel pade mrtev na zemljo.
Iz gozda se začujejo otožni glasovi. Podobni so molttvi menihov.
ln duh božji, ki je šel skozi gozd, jo je čul.
II.
Lepega dne sem se izprehajal ob Jadranskem morju.
Kar zapazim ribo, ki je neusmiljeno preganjala svoje manjše sestrice.
Katerokoli je dobila, vsako je požrla.
Zgražal sem se, pa sem pokaral ribo.
,Ne obsojaj me!" se je odzvala riba. ,,Veruj mi, da Ijudje nisle nič boljši od nas !. .. RazloCek med nami in vami je le ta, da me ne odjedamo svojim sestricam kruha, lemveč da požiramo kar njesame!... Na ta način jih rešimo lakoj vseh svelnih nadlogl... Vi Ijudje pa odjedate drugdrugemu kruh in mučite s tem drugdrugega do smrti! A da imate požirala nam enaka, bi morda niti mriičem ne prizanesli!" . . .
Riba je odplula, mene pa je bilo sram.
Riba ni legala.