r---- Največji slovenski dnevnik rv Zdniienih državah „ Velja za vae leto . ' . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 "j Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS FL List slovenskih .delavcev v Ameriki« TELEFON: CHclaea 3—3878 NO. 114. — ŠTEV. 114. Entered as Second Clm» Matter, September 21, 1983, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congreas of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. d Issued every day except Sundays □ and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 8—3878 m I NEW YORK, FRIDAY, MAY 15, 15, 1931. — PETEK, 15. MAJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK ŠPANSKA BO ZAPLENILA ALF0NS0V0 PREMOŽENJE KARDINAL SEGURA, POGLAVAR KATOLIŠKE CERKVE V ŠPANIJI, JE POBEGNIL V FRANCIJO Zaplenjeno premoženje bivšega kralja Alfonsa bo poverjeno posebni španski banki, dokler ne bo ustavotvorna skupščina določila, kako naj se ga uporabi. — Alfonsovo premoženje na Španskem znaša najmanj deset milijonov dolarjev. — Salvador de Madariaga bo novi španski poslanik v Združenih držvah. MADRID, Španska, 1 4. maja. — Proglasitev vojnega stanja je dosti pripomogla, da se je španska že vsaj deloma pomirila. Nemiri, ki so trajali zadnje tri dni in kojih posledica je bilo uničevanje cerkva ter samostanov, so ponehali. Pred enim mesecem je bila na Španskem proglašena republika, in ob priliki tega "jubileja" je izdala španska vlada jako značilno odredbo. Odredila je namreč zaplembo vsega privatnega premoženja bivšega španskega kralja Alfonsa. Vsa znamenja namreč kažejo, da je Alfonso potom svojih pristašev zanetil zadnje nemire, ki so dovedli d o uničenja neprecenljivih umetniških predmetov, nahajajočih se po raznih španskih cerkvah in samostanih. Vlada ima baje neovrgljive dokaze, da bivši španski kralj v inozemstvi! ne miruje, ampak da je v neprestani zvezi s svojimi agenti, katerih kar mrgoli po vsej Španiji. Finančni minister Indalecio Prieto je dobil naročilo, naj takoj zapleni vse Alfonsovo privatno premoženje na Španskem. To premoženje znaša najmanj deset milijonov dolarjev. Največje vrednosti je kraljeva palača v Santan-deru, katero so mu podarili meščani tamošnjega mesta. Druge kraljeve palače so bile dedna lastnina. — Izkazalo se je, — je rečeno v vladnem povelju, — da si je kralj že dolgo vrsto let, posebno pa izza leta I 923, ko je uvedel diktaturo na Španskem, kupičil nepostavnim potom privatno bogastvo. Finančni minister ima vsledtega pravico, zapleniti vse kraljevo privatno premoženje na Španskem. — Premoženje naj se poveri posebni španski banki, ki naj ga toliko časa upravlja, da bo določila ustavotvorna skupščina, kaj naj se zgodi ž njim. Vsak bankir oziroma banka, ki ima v oskrbi kaj Alfonsovega imetja, ga mora izročiti finančnemu ministru. — V kraljevi palači in drugod smo našli dovolj nepobitnih dokazov, da je bivši kralj koval iz kra-ljevanja privatni dobiček. Dejstvo, da je poslal še pred svojim str mogla vi jen jem dosti nagrabi j enega denarja v inozemstvo, je jasen dokaz, da je imel slabo vest. Iz San Sebastiana poročajo, da je poglavar katoliške cerkev na Španskem, kardinal Segura, pobegnil v spremstvu svojega brata preko meje v Francijo. Segura je deloma odgovoren za protiverske nemire, ker je v pastirskem pismu, ki ga je izdal zadnji teden, pozival katoličane, naj se združijo in naj branijo cerkev. V Francijo je pobegnilo tudi dosti redovnic, preoblečenih v civilno obleko. Niceto Alcala Zamora, načelnik republikanske vlade, še vedno vztraja pri svojem sklepu, da bo vlada vzdržala mir, četudi se ji bo treba poslužiti v to svrho nasilja. Notranji minister je objavil, da so resignirali civilni governerji Cordove, Cadiza, Malage in Ali-ranta. Osumljeni so, da so netili protiversko divja- tri dni. EPISKOPALCI ZA ODPRAVO BREZDELJA Prilagodenje gospodarskih sistemov za zavarovanje delavstva zahteva resolucija članov epi-skopalne cerkve. Problem delavskega nezaposlen j a je ilo pričakovati, se je tudi zgodila: vojaška oblast ni bila nepristranska, ampak se postavila na stran kapitalistov. V tuikajšnjem kraju vlada mir, toda zdi se, da je to mir pred viharjem. Premog.arji so izdali izjavo, katero je podpisal William M. High-tower, predsednik tukajšnjega lokala United Mine Workers of America. Oitjanizacija je pustila* tukaj -šnji lokal popolnoma na> cedilu. Governerju Sampscmu očitajo, da je prelomil isvojo obljubo ter zatrjujejo, da ni daroval Rdeči Križ niti centa tukajšnjim delavskim družinam, ki se nahajajo v največji bedi. — Mi ne Ibodo dopustili — j5 rečeno v izjavi. — da bi naše družine lakote pomrle. Premogar rav:-!^-taic h pi še bolj ljubi svojo ženo in otroke kat ljubi kapitalist svoje. — Kapitalisti so nas pritisnili k steni ter nam vsilili boj. Ker so nam ga vsilili, se bomo bojevali. Govev-ner je proti nam, kapitalisti so proti nam, todai mi moramo živeti. C"e nam nihže ne pomaga, si bomo sami pomagali. Mi ne govorimo tja-vendan, ampak bomo zaires storni, kar pravimo. Pritožba manner j ev se predvsem tiče dogovora, ki je bil skleni .1 prejt^ji teden med zastopniki tukajšnje lokalne unije in med go-vernerjem. Kot pravi High tower, je bilo domenjeno sledeče: — V Halan okraj ne bodo več pošiljali stavkokazov; stradajoče družine je treba preskrbeti z najnujnejšimi potrebščinami; premog ar j i se smetfo organizirati; iz rovov morajo odiiti vsi oboroženi stražniki. — Ko so prisili sem vojaki — je rečeno v poročilu — smo mislili — da so se razmere izboljšale, toda zgodilo se je baš narobe. Še poslabšale so se. Delavci se predvsem pritožujejo nad s> fbim zrakom v rovih, nad državnimi oblastmi, ker noče nadzorovati rovov ter nad kapitalisti, ki jih silijio za drag denar kupovali v kompanijskih štorih slabo blago. AMERIŠKI NAČRTI ZA SLUČAJ VOJNE Vojna bremena so boljše sredstvo za vzdržanju miru kot pa pacifizem. Štirje milijoni mož pod orožjem. WASHINGTON, D. C., 14. ma.ja. Vojni department je izdelal načrte, na temelju katerih bi bila poklicana v slučaju vojne armada 4 milijonov mož. To je izjavil danes general Douglas MacArthur pred komisijo za vojno politiko, v protest proti govoricam, da bi velike vojne priprave vzbudile v inozemstvu le strahove. Pomožni tajnik Payne je govoril o načrtih armade in mornarice, ti-: kajočlh. se mobilizacije. General MacArthur ,šef generalnega/ štaba, je sporočil, da ima armada imena 11,000,000 mož, iz ka-trih bi bilo mogoče sestal ti arma-j do nekako 4,000,000 mož. 1 Rekel je, da bo treba odpoklicati tudi delavce in da bo ta sistem gotovo zadel na velik odpor. HAWKS JE DOSPEL V HAMBURG HAMBURG Nemčija, 14. maja. — Sem je dospel ameriški letalec Fr. Hawks. Razdaljo 225 kilometrov med Berlinom in tukajšnjim krajem je preletel v petinpetdesetih minutah. PROHIBICIJA NA NIZOZEMSKEM BUSCH ZAHTEVA 4-0DST. PIVO Razposlal j e p o deželi 200,000 pisem, v katerih zahteva legalizira-nje dobrega piva. ST. LOUIS, Mo., 14. maja. — August Butcih, predsednik Anhenser-Busch Company je poslal predsedniku članom njdjovega kabineta, senatorjem in članom kongresa pismo, v katerem zahteva izpremem-bo Volsteadove postave v tem smislu, da bo dovoljeno izdelovati in prodajati štoriodstotno pivo. V nič manj kot 200,000 iztisih je bila razposlana zahteva, naj se legalizira dobro pivo. Nič lažjega ni pospešiti pravo zmernost kot dovoliti štiriodstotno pivo. S tem bi se tudi zelo zmanjšalo oToseg nezaposlenosti ter nanovo ustanovile zdrave gospodarske razmere. — Sledeč princ:ipom svojega očeta, —• izvaja Busch naprej v svojem pismu, — se uda j am upanju, da bomo kmalu lahko zopet služili pravi zmernosti, iče nam bo doovo-ljeno pivo na postaven način. Na fconieu se obrača gospod Busch proti neumnostnim govoricam, da je prešia njegova tvrdka k prohibi-ciji. HAAG, Nizozehmska, 14. maja. — Zbornica holandskega parlamenta se bavi s predlogo, ki bi uveljavila dnaslično izprememlbo v holandski špiritozni postavi ter dala občinskim upravam pravico, da uvedejo popolno prohibidjio. Predloza deli alkoholne pijače v dve skupin. V prvo spadajo vse pijača, ki vsebujejo 15 odstotkov, al-|koho>a, v drugo pa vino in pivo, ki ^vsebuje manj alkohola. Odločitev bo kmalu padla. GANDHIJA NE BO V ZDRUŽENE. DRŽAVE BOMBAY, India, 14. maja. — Voditelj indijskih nacijonalistov, Ma-hatma Gandhi je izjavil danes, da bo zastopal svojo stranico na aneb-ško-indijski konferenci v Londonu, da se pa dz Londona ne bo podal v Združene države, kot je sprva nameraval. — Če bo imelo mfoje delo v Indi-' ji kaj uspeha, — je I'ekel — bo imelo to veš vpliva na Združene države in na diruge dežele, kot pa moja osebna navzočnost. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da so gotove organizacije ponudile Gandhiju ogromne vsote denarja, če bi hotel predavati po Združenih državah. GANDHI PRI INDIJSKEM PODKRALJU SIMLAND, India, 13. maja. — Danes je dospel sem Mahatma M. K. Gandhi srnami indijski voditelj, da se bo posvetoval z novim indijskim podkraljem lordom Willingdonotn de bodd5e angleško-Indijske konference. Prej se je vozil Gandhi z ekspres-nim vlakom ca to priliko ae je postom malega amer. avtomobila. V tukajšnjem kraju Je potato* pre-DoUca ixkUJafeega Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ________________________________$ 9.35 Din 1000 ________________________________$ 18.50 Din 2500 __________________________________$ 45.75 Din 3000 _____________________________$ 54.60 Din 5000 ______________________________$90.50 Din 10,000 .................$180.00 V ITALIJO Lir 100 _______________________ $ S.75 Lir 200 ........................ $11.30 Lir 300 ___________ $16.80 Lir 500 ____________ $27.40 Ur 1000 -J__________ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin* znaša 60 centov za vsako posamezno naluu žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih sneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dlnarjlb, lirah ali dolarjih', dovoljujemo he bolj Se pogoje. Pri veliklb nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporaaomo* te slede načina nakana. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75«. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street > * New York, N. Y. Telephone BArdaj 9—0880 *QCSI RIIOIP NEW YORK, FRIDAY, W 15, 1931 Tli* LARGEST SLOVENE DAILY to U. B. &. tank Owned mux Published by ■LOVENK3 PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treu. Place of butsi BIS W. 11th of the corporation and addressee of above officers: of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (▼•lee of the People) Iz Slovenije. Issued Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja list in Kanado Ea pol leta -Ea četrt Ista Ameriko ..$6.00 .$3.00 .$1.50 Za New York sa celo leto $7.00 Za pol leta --------------------------$3.50 Za Inozemstvo sa celo leto-----$7.00 Za pol leta _____________________________-$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlaa Naroda" iahaja vsaM dan IzvzemM nedelj In praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli p^MiJ^* po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. lBtta Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3378 BORBA PROTI KRČENJU PLAČ Že dve* jeseni prerokujejo, da bo pomladi bolje. Pomlad pride, .toda število nezaposlenih ne pade, ampak se tuilitimi celo poveča. In pomladi se zopet tolažijo z jesenjo. Kazne zvezne državne in občinske komisije so na delu. Baje si resno prizadevajo izboljšati položaj, toda doslej je bilo storjenega £e bore malo. Neizmernih zalog blaga, ki .so ga nakupičile tovarne v zadnjih letih, ni mogoče prodati zato, ker se je nakupna sila povprečnega Amerikanea znatno zmanjšala. Tovarne odpuščajo delavce, namestil, da bi že odpuščene sprejemale nazaj. Velepodjetniki zasledujejo pri tem gotove cilje, in eden njihovih ciljev je potisniti delavske mezde na najnižjo nižino. Kmalu zatem, ko je nastopil predsednik Hoover svoj urad, je pozval k sebi zastopnike delavstva in kapitala. Po njegovem posredovanju so kapitalisti svečano obljubili", da ne bodo krčili plač, dočim so delavski voditelji zadali besedo, da bodo skušali urediti razna nesoglasja med delavci in gospodarji brez napovedi štraj- , i ka. ^ JJelavci so skoro v vseh slučajih držali svojo obljubo, dočim so se ji kapitalisti skoro v vseh slučajih izne .verili. Nevarnih posledic tega ravnanja kapitalistov se je v x>olni meri zavedel tudi izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije ter naslovil na vse ameriške delavce bojni klic naj se z vsemi silami protivijo skrčenju plač. Vse kaže, da bomo doživeli še tretjo zimo, v kateri se ne bo število nezaposlenih prav nič zmanjšalo. Ne glede na to, da je na milijone ljudi brez dela, skusajo delodajalci še bolj znižati nakupno moč naroda s tem, da krčijo plače svojim uslužbencem. Delodajalci mislijo, da bodo s skrčenjem plač povečali produkcijo. Dežela pa zaenkrat ne potrebuje produktivne sile, dežela potrebuje nakupne moči. Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije je prepričan, da bo posledica vsakega skrčenja plač nadaljno oziroma trajno nezaposlen je. Poziv je povsem na mestu, toda bati se je, da bo zadel na gluha ušesa. Proti skrčenju plač bi morala nastopiti edinole Ameriška Delavska Federacija kot celota ter zavzeti v tem slučaju skrajno borbeno stališče. Žal, da manjka Federaciji lastnosti, ki bi bila v tem času absolutno potrebna, žal, da ji manjka borbenosti. Kapitalisti se ne bodo dosti ozirali na njene pozive, pa naj bodo še tako ostri. Kapitalisti bodo šli naprej svojo pot, pozabljajoč, da s svojimi nepremišljenim ravnanjem ne bodo le delavcem škodovali, pač pa tudi samim sebi. Novi {robovi V ljubljanski bolnici je umrl dr. Anton Nikolaj Rape, prof. realke v pokoju. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl /.aaliriail nadu&telj v pokoju Jakno Bajec. — V ljubljanski bolnici je umrl; Jakob Fligl, znani kleparski mojster. t V Šmartnem pri Litiji so pokopali 211-etnega Koteurja Viktorja, sedlarskega pomočniku. — Smrt je pafkapala po kratki bolezni v Kresnicah pri litiji 19. letnega mizarja Kinka Antona, — V Zavodni pri Celju je umrl 29. aprila v starosti 70 let Baltazar Rednak, oče tapetniškega mojstra Rafka Rednaka iz Celja. — V celjski javni bolnici pa je 29. aprila preminul 7(Metni upokojeni oražniški podnarednik Andrej Šošter iz Šmarja pri Jelšah. — V Zagorju je umrl po dolgi bolezni Ivan Kos, posetnik in čevljarski mojster in trgovec. — V Poljcanah pa je ugrabila smrt 76-letnega veleposestnika Fr. Hartnerja. Smrtna žrtev rudnika v Hrastniku. Komaj se je v rudnikih začelo malo več življenja, je že zopet v vtsto rudarjev posegla strašna, smrt. 27. aprila okrog 7. avečer »je postal v rudniku smrtne žrtev nevarnega dela 27-letni rudar Aloz Pirker. Kakor vsi tovariši, se je tudi on z v-liko vnemo lotil dela, da bi se ie v ( prvih rednih šihtih izkopal iz strašne bede. Naijtorž je s preveliko močjo nabijal po -velikem kosu premoga in mogoče so tudi zaradi praznovanja zanemarjene razne varnostne naprave — zgodilo se je pač, da se je od Oboka rov a odtrgala kvaiiratni meter (velika skala premoga ter spotfbila leseno podporo, takozvano stojko, ki 'je padla nesrečnemu rudarju na glavo. Najbolj je bil udarjen po sencih in je bil ta-■eoj mrtev." Podobne nesreče še ni bilo v naših rudnikih in se najstarejši rudarji ne spominjajo, da bi stojka koga ubila. Okrog 8. zvečer so prinesli mrtvega rudarja iz rova. Poskus vloma v župnišce. Sredi ndii se je pripetil v Savi pri litiji dictgodek, ki je spravil vso vas pokonci. Ko so že vsi trdno spali, so se za čuli iz župnišča preplašeni ženski klici: "Na pomoč! Tatovi!.... Vlomilci!".... Poguimnejši sosedje so se takoj napotili v župnišče ter tam izvedeli, da je vlomilca že prepodil župnik Širaj. Ko je že spal, je cul čudno ropotanje ter je sprva mislil, da so na -delu še dekle, ki so imele tisto noč peko. Ko pa je vstal iz postelje, je opazil za oknoim svoje spalnice v prvem nadstropju temno postavo, ki mu je posvetila v o-braz ivcev potrebujemo. Pred vstopom v znano Goodrichevo tovarno je lesketal velik napis: "1000 American girls wanted". - Po ulicah niso pohajkovali bedni in razcapani moede ter iskali dela. Tu pa tam se je že naletelo na kakšnega delomržneža katerih pa sploh nikoli ne manjka. Po beznicah ni bilo treba stikati za škodljivo pijačo in zanjo plačevati pretirano ceno. Vsak je šel lahko v odprto pivnico in brez skrbi popil kozarček žganju ali si žejo u gasil s -hladnim penečim pivom. Ako to vse preštudiramo in se zamislimo v pretekle čase se nehote spomnimo pesmice: "V starih, ,'av-nih časih, je res prav luštno b'lo". Z vsakovrstnimi izumitvami hitimo v bodočnost, vsak hoče nekaj boljšega storiti in pomagati do blagostanja. Na žalost je pa resnica, da poleg vseh sedanjih dobrot večina naroda živi v pomanjkanju. LIGA NARODOV IN TRGOVINA Z DEKLETI Pri Ligi narodov obstoji posebna komisija ki ima nalogo, da preiskuje vse okolnosti ki stoje v zvezi z mednarodno trgovino z belimi sužnjami" in cki. najde primerna pota in sredstva, da se ta sramotna trgovina vsaj kolikor mogoče omeji, če se že ne da popolnoma zatreti. Vprašanje mednarodne ureditve oziroma preprečeruje te trgovine so poskusili rešiti že z več pogodbami mednarodnega zna<0aja, svojega pravega namena pa le niso dosegli. Doslej so posamezne komisije, ki jih je poslala Liga narodov v razne kraje, ugotovila razna pota mednarodne trgovzine z dekleti. tujino Ičisto prostovoljno, ker pričakujejo tam življenje brez dela, čeprav vedo, kaj jih tam čaka. Seveda vidijo kmalu, da so si 'tuksuz" obetale zastonj, kajti to, kar "zaslužijo" ne ostane ženski, ampak jim vse poberejo njihovi gospodarji in pa njihovi pomočniki, ki te ne-srečnice neusmiljeno pretepajo, dokler jim ne izroče zadnjega vinar* ja, potem pa jo palme j o na ulico. Ti ljudje znajo držati svoje sužnjev tako silnem strahu, da si reve niti na ulico ne upajo, tem manj, ker. vedo. da tudi policija v tujih 'krajih prav rada prejema svoje odstotke od umazane obrti. Komisija za pobija j ne mednarod- ANGLEŽI DOBE v NOVEGA SVETNIKA ne trgovine z dekleti izdeluje sedaj Največja in najvažnejša takšna razne predloge, kao na'j se ta sra-trgovska pot vodi z Evrope v juž- mo gre naprej v Egipt pa tudi v druge dele severne Afrike; Poljakinje pa voodjo preko Romunije v Carigrad in od tam naprej v Egipt. Komisija Je našla nekega takega "tflgovcar, ki pripelje vsako leto najmanj po 7 žensk v Egipt. Iz Egipta pa prevažatfo "blago" potem naprej v, vahodno Indijo in na Kita}- Kakavost, ne količina, naj bi bil Vas cilj glede j hrane Električna Refrigeracija jo pomaga ohraniti VI KUPITE živila zaradi njihove hranilne vrednosti in okusa. Vsaka odredba postavnega ravnanja in trgovske skrbnosti je bila uporabljena, da pridejo do Vas sveža in v popolnem stanju. Refrigeracijski vagoni, refrigeracijska skladišča, hladilnice v trgovinah, vse to prispeva, da je hrana dobra in čista. Električna Refrigeracija v Vaši hiši nadaljuje to ravnanje. Znanstveno je namreč do-gnano, da stalna nizka temperatura vedno več dni ščiti pred pokvarjenjem in razpadom. Ovira množenje bacilov, ki povzročajo bolezni. Drago bi bilo metati vstran živila, ki bi se jih ohranilo. Drago bi bilo zmanjšati Vašo uspešnost in o-grožati Vaše zdravje. V obeh ozirih je dosti bolje štediti, ako zajamčite dobro hrano potom Električne Refrigeracije. Plačila na obroke omogočijo našim odjemalcem, da si nabavijo moderni Električni Refrigerator — Copeland, Frigidaire, General Electric ali Kelvi-nator. INVESTIRAJTE v ELEKTRIČNI REFIGERATOR Nabavite si potrebno okusno hrano potom Električne Refrigeracije Tke New York Edison System ZADAR - ITALIJANSKA VOJNA TRDNJAVA »J President Tke New York Edison Company i Brooklyn Edison Company, Inc. ) Tke UniteJ Electric Ligkt and Power Company New York and Q učeni Electric Light and Power Company Tke Yonkers Electric Ligkt and Power Company / "Le Soir" je objavil dopis svojega posebnega dopisnika z Reke. Ta dopis se glasi: — Malo mestece Zadar, ki ga je po mirovni pogodbi Italija odtrgala od Dalmacije — jugoslovanske dežele — in anektirala, se razvija dan za dnem v vojno bazo in postaja strahotna trdnjava. Že od meseca januarja t. 1. dalje oboro-žuje Mussolini jeva vlada to svojo trdnjavo na vzhodni obali Jadranskega morja. Oboroževanje se vrši vedno ponoči, da ga ne bi opazili Jugoslovani z bližnjih gričev, ki obkrožajo vse mesto in nižino krog njega. Vaš dopisnik je imel priliko izvedeti iz dobrih virov, v kakšne svrhe dela vse to Italija v Zadru, posebno od meseca januara dalje. V noči od 17. na 18. januarja je prispela iz Jakina v Zadar ladja "Cita di Žara", ki je pripeljala 4 tope po 153 mm in drugo vojno orodje — Topove so odpremili na posestvo Crespi v Tiretu. 18. januarja po- v Zadar še 4 zaboje z enakim "vojnim "blagom" ter nekaj drugih zabojev z materijalom, ki je potreben za motiranje teh plošč. Vsak opazovalec je mogel spričo njihove oblike in njihovih dimenzij takoj ugeniti, kaj je v njih. Drugo serijo zabojev so pri izkreavanju nadzorovali častniki zadarske garnizije. V zabojih je bil nedvomno vojn: materijal. V zadnjem času so Italijani v Zadru izkrcali 30 strojnih pušk kalibra 7 mm, za 12 vagonov bodeče žice, za 10 vagonov železnih stebričev za montiranje bodeče žice. Poučeni krogi vedo, da so Italijani izkrcali dosedaj v Zadru 50 topov raznih, kalibrov, 30 strojnih pušk, 30 vagonov streljr®., 6000 pušk. — Orožje in strelivo so izkrcavali v Zadru ponoči med 21. uro zvečer in 5. zjutraj. Glavni del tega vojnega materijala so shranili v karabiner-skih vojašnicah v Bokancu, Torpeti in bivšem avstrijskem skladišču v Lačigi, ki ga stražiio vojaki. Dru- noči je prispela ladja "Veneto" ki gj del orožja in strelivo so shranili je izkrcala 7 gorskih topov kali- ^ kar na vojnih položajih ,tako 4 to-bra 150 mm, 6000 pušk in 12 do 14 , topove v Barkaliji. Bodečo žico so zavojev estreliva. Orožje in streli-. že napeljali. Pasovi bodeče žice so vo so izkrcali z ladje vojaki in ga! dolgi po 8 m, visoki 1.60. Takih takoj prepeljali v Tiret. V mesecu januarju so italijanske ladje pripeljale v Zadar še 15 drugih topov večega kalibra. pasov je tro;e. Prvi je napeljan o-krog Zadra, eden do dva km izven mesta, drugi v daljavi 4 km, tretji pa tik za mejo, oddaljen od nje V noči od 1. februarja so pripe- 500 do 700 m. Izkopali so tudi jarke Ijali v Zadar 24 gorskih topov. V. in v ta namen so odkupili od za-noči med 3. in 4. februarjem je' sebnih posestnikov zemljišču v Cr- prispela v Zadar ladja brez svetlobnih znakov in je izkrcala večjo količino streliva. Pri izkreavanju sta bili zaposleni dve vojaški koloni. Ena je 6 ur neprestano prenašala strelivo z ladje, druga pa ga je odnašala v vojaško skladišče Mustaf-stan. V februarju so prispele še txi druge ladje, in sicer "Stamura" in dve vojni ladji. Izkrcale so za 17 vagonov municije. Koncem februarja so pripeljali iz Jakina 4 velike zaboje, ki so tehtali 1900 do 3600 kg. V eth zabojih so plošče za blin- ni, Bokaljaču, Brodarski in Plini. Vojaška dela vodijo častniki. Obnovili so avstrijsko vojašnico. Druge stare vojašnice so podrli in sedaj grade namesto njih nove. Italijanska vlada je vo tirala za ta vojna dela 4 milijone lir. Dalje napeljujejo podzemske telefonske in telegrafske kablje. Prebivalstvo malega in tihega Zadra je razburjeno zaradi teh vojaških del. Pravijo, da bo Zadar postal velika vojna trdnjava. Mussolini prepričuje svet o svo- diranje, izdelane iz posebno trdega j jih miroljubnih namenih, Zadar pa jekla. Kmalu za tem so pripeljali, potrjuje te njegove namene. Tako je, če se vere mešajo ... POKLICNI ZLOČINCI Na gradu Arundel v grofiji Sussex 50 izkopali zemeljske ostanke grofa Filipa Howarda, earla Arun-delskega, ki so ga pod kraljico ^Elizabeto s 135 drugimi angleškimi katoličani vrgli v Tower, kjer je u-mrl mučeniške smrti. Decembra 1929. ga je Vatikan proglail za blaženega, vendar bi katoliški Angleži radi videli, da bi dobil eno stopnjo več v nebeški hierarhiji in da bi postal svetnik. Za to je pa potrebno ugotoviti, da-li so njegovi zemeljski ostanki dobro ohranjeni in le tedaj more papež dovoliti, da se proglasi za svetnika. Tako se je izvršila na gradu Arundelu ekshumacija v prisotnosti grofovih potomcev, souathwar-škega katoliškega škofa, dveh nižjih duhovnikov in enega zdravnika. Ko so odprli krsto, je Edravnik rekonstruiral blaženčevo okostje, ki je ležalo v njej od 1595. Ugotovili so, da ne manjka nobena koščica, nakar so krsto spet zaprli, zapečatili in jo odnesli v svečani procesiji v družinsko grobnico. Pet ur Je trajala mrka svečanost. Čim se dozve dan, ko se Filip Howard Arundelski proglasi za svetnika, se bo določilo tudi definitivno mesto, kjer bodo počivali njegovi ostanki. ADVERTISE "GLAS NARODA" Na Cetinju.* Za vas, ki so vam neznani ti po svoji divji romantiki morda najznamenitejši kralji jug. kraljevine, je pač malo težko najti na zemljevidu oni zagorski kotič, kjer je bilo pozorišče dogodkov, ki vam jih opisuflem v tem dopisu. Je pač daleč, dakJi od železne ceste in šele nova jadramsak proga ga bo približala prosvetnim žariščem jug. domovine. Danes 'je £e skoraj popolno ma tak, kakor ga je Bog ustvaril in svetovna kulbuira in civilizacija ga še nista nikakor oMiznili. Pomešano je tu vse, kar so stoletja name-tla semkaj: Srbi, Arnavtti, cigani in Romuni, pa morda tudi še kak Sua-njol. In ravno tako, so tudi pomešane vere, da se menda niti sam Bog ne spozna med njimi. Ljudem, ki žive tu, je vsekako precej vseeno, kako se mu molijo. S Cetinja v Podgorico, odtod pa izjJod KoLašina v Andrijevico v dolini reke Lima, za Limom navzdol (proti severu) do Beran, Bijelega Polja in Priijepolj-a, oditod proti za-padu v Plevlje, daftje proti severo-z?ipadu do Goradee, odkoder nadaljuješ po železnici, v isti smeri v Sarajeva, proti vzhodu pa v Uzice, Nekako na sredi te krivulje v bije-lopoljskem srezu, v selu Zaitonju se je naživela naša sličica. Kmet Milonja* Nikic in njegova žena Jovana, sta -poročena po pravoslavnem! ctbredu, lepo in mimo živela, dolgo leta v zakonu. Imela sta dobršen kos zemljišča, ki sta ga obdelovala kakor sta vedela in znala, in imela sta celo dve hišici. Dokler sta bila mlajša, je še šlo, toda leta so prihajala in mdM so pešale. To se je potem začelo kazati, 'a zakon brez tarok ne veija, ker ni delovnih rok. Pa se je začel prepir, tupatam je celo precej občutno padel krepelec po ženinih plečih, in konec vsega je bil, da je Milonja zaprosil prt duhovnem sodišču v Peči za razporoko. .Duhovno sodišče je izreklo razporoko, toda s pristav -kom, da ae raasporočena moreta zopet porotiti. po pravoslavnem Obredu, oazno po predkkočem privolje- nju pristojne cerkvene oblasti. Bilo je to le'ta 1925. Ruzporočenca sta si razdelila posestvo in sla odslej imela vsak svk>-jo hišico. Živela sta tako vsak sam zase. Toda ne dolgo. -Milonja je kmalu zopet spoznal, da človeku ni dobro samemu biti, pi je vzel k sebi mlado muslimanko, komaj šestnajstletno AJjšo iz sosednjega sela, bil bi pa dvakrat lahko njen oče. Dobro sta gcspodarila in prig1 ^podarila celo — sina. Kdo srečnejši do Milonje! Šel je in *celo zaprosil pristojno ceiikveno oblast, da mu dovoli »poroko z Ajšo, ki je, da bi bilo dovoljenje tem gotovejše, prestopila v pravoslavno vero in pri krstu dobila ime Kristina. Ko ije videla Jovana, kako si je Mi Ion j a ustvaril novo domače življenje, se je tudi nje polotila sla in je lepega dne vzela k sebi mladega fanta., muslimana Bahto, reveža, ki ni imel ničesar in se je preživljal z dnino. Bahta je pristal z veseljem na njeno ponudbo, dasi je bila Jovana dvakrat starejša od njega. A ko je Milon*ja zaprosil za ženitno dovoljenje, da se poroči z Ajšo, ni hotela zaostati za njim Jovana, pa je lepo prestopila v muslimansko vero in se poročila, z Raluto. Tedaj so je zgodilo, v letu 1928, da 5e Milan j a zaradi nekih dolgov moral prodati svoje posesbvece in ni vedel, kam petem -z ženo in otrokom. Pa je potrkal na vrata pri Jo-vani. Vrata so se -odprla, in odtlej sta obe novi zakonski dvojici lepo mirno in složno živeli pod isto streho, dokler ni Milonja na sirov način napravil konec temu lepemu so-zityu. O Božiču leta 1929 je zahteval od Jovane, naj proda živino in izroči denar njemu. Jovana se je branila, toda Milonja ni poznaj šale in je njo in njenega Bahto krat-komaSo napodil iz hiše in si prisvojil vse njeno imetje. Jovana je morala beračiti da se je preživij-aii. Bahta pa je zopet dnin aril. Milonja je nato prodal ne le živino, temveč je hotel spraviti v denar tudi hišo ln poeeetvdce. Tedaj šele se je opogumite Jorana1 in ovadila OoilastVGm, ki so nemudoma uvedla preiskavo. Sedaj se ba vi s to zanimivo be-ransko srečko sodišče in zaslišuje priie. Kalk bo končni izid, je še popolnoma nejasnio, ker bo šele po i>:-puvedbah. prič mogoče dogna/ti, kako sta se Milccija in Jovana pogodila, ko eita se Tazporočila in si razdelila imetje, ker pisanega nikjer ni ničesar, kvečjVmu le, če se Jo-vani še pašna eno pismo, ki ga ji je Milonja s krepelCem na-piail na pleča še pred razporoko, in oni, ki ga je dodal, ko jo je vngel z Bahto vred iz njene lastne hiše. Trdno pa sem pr ep ril 5 an, da se bo Milonja silno začudil, če razsodi sodišče, da mora izročiti Jovani hišo in posest vece ter ji povrniti skodla. "Jok!" poreče, "kje je tu pravica? Nekdaij je Turčin stopil v hišo, zasadil nož v mizo in je bilo vse njegovo. Vzel je ženio, najmlajšo, najlepšo, njenemu možu pa ukazal, da medtem vodi na šetnjo (na vrvici vlači) njegove opanike po avliji (dvorišču), vzel je vse, kar je hotel, tudi hišo in njivo; sedaj pa bi človek ne smel vračata! Kje je pravica?!" Pa nru ne bo pomoglo: jugoslovanska pravica ni turška! T. E- POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi našlov/pre-dqo pismo odpošlje. Uprava. V zadnji številki nemškega "Arhiva za kriminalogijo" je izšel zanimiv članek h Kuertenovemu procesu, iz katerega posnemamo naslednje glavne misli: Mnoga poročala iz DuesseldorTa so czsnačila Kuertenovo morilsko serijo kot "nefcifi (brezprimernega v literaturi in kot "fenomen, ki mu stojiš nasproti brez razumevanja". V resnici pa ni ta primer nič edinstvenega in še manj se upira kriminalistični prognozi. 1926 je izaal Heindl knjigo "Poklicni zločinec", v kateri sla napovedana pot in konec strahovitega duesseldorfskegra vampirja, ne da bi ga Heindl ta "-era t še poznal. Heindl je obdelal v tejj knjigi zgodovino vseh serijskih morilcev v zadnjih 100 letih in je ugotovil, kako se razvijajo po nekem določenem zakonu. Iz značaja nekih predkasni se da s td5nostjo napovedati, kakšno pot pojdejjo poklicni zločinci. Pred vsem so že družinske razmere, v katerih odrase otrofe, zanesljivo znamenje za njegovo bodočo karijero. Otroci alkoholikov, ki so v tesnem prostoru svojega doma neprestane priče najrazličnejših ekscesov, so predestinirani za poklicne zločnice. Tu se naučijo raznih maaujših hudodelstev, ki jih potem od prestane kazni do prestane kazni izvajajo s čim dalje večjo rutini-ranostjo in jih počasi nekako pri- siljeni »kombinirajo z drugimi, več- I Ilih ge ovajati. Iz nek d-.1, njega običajnega ženitvenega goljufa se je razvil v seksualnega zločinca in enoja najstrašnejših m^rilcov v zgodovini človeštva. Dokazali so mu 11 umorov, osumljen pa je »bil odstranitve in umora — 280 žensk. Pri tem je posebno tragično, da bi se dal vsaj najstrahotnejši del nje-Kove kari j ere z lahkoto preprečiti, ker poizna franoski zakon uredbo, da je treba povratne zločince intef-nirati dosmrtno, čim je število njihovih zločinov (tudi če so manjši zločini) doseglo neko mero, iz katere se da sklepati, da je zločinec nepoboljšljiv in du bo samo čim dalje nevarnejši. Takšno trajno internacijo so bili nad Landrujem že izrekli, a usoda je hotela, da je baš tiste dni izbruhnila svetovna vojna in so pozabili izivršiti sodbo. Kar je bilo na Franoskem samo slučaj, pa je na Nemškem' sistem. Tam ne predvideva ndben paragraf trajne internacije za povratne zločince in zato je bilo mogoče, da se je razvil ta -kup strahotnih indivi-duev, kakor Harm an, Grossmann, Denke in Kuerten, ki so začeli svoje krarijere z dekleti manjše vrste (male goljufije, tatvine, surovosti), ki so zaradi tega presedeli neštete kazni in so v veliki meri baš zaradi tega, da se ubranijo nove kazni, za-čedi izvrševati svojo zločinsko dbrt s krvavo primesjo. Grosmann je ' pred končno obsoibo zaradi seksual- jimi in nevarnejšimi. To gre po istem zakonu izpopolnjevanja, ki mu je ptodvrženo vsako, v neko smer obrnjeno trajno udejstvovanje, bodisi nepošteno ali pošteno — na pr. tudi znanstvena in umetniško udej-stvofvanje. Kot tipičen primer, ki kaže veliko sorodnost s Kuertenovim primerom, bi lahko vzeli razvoj francoskega innDižestvenega morilca Lan- umorov presedel 25 knzni zi tatvine in posilstva. Kuerten je 20 let svojega življenja opravil po ječah in vandar ni bilo možnosti, da bi ga zaprli enkrat za vselej in končali njegovo več nego nedvomno zločinsko pot. Zato polagajo moderni kriminalisti in pravniki vedno več poudarka v zahtevo po uredbi trajne, pravočasne internacije za nepo^boljšlji-ve delikven^e. Saj je lahko ta in- drujja. Landru, Uri je svojo mlodost ternaclja kolikor metjoče humano preživel tudi nekako v istih okoliš- ' urejena, glavno pa je, da "rojeni" činah kakor Kuerten, se je bavil zločinec ne dobi veič prilike v p«x>-najprvo z ženitvenimi goljufijami. Istosti nadaljevati svoje poti do zad-To mu je prinašalo vedno nove o- j nje, nezbežne komplikacije. Za tak-vadbe in vedno nove kazni, vedno (šno internacijo se zdaj 1» Kuerte-znqva so ga izpušCali v prostost, ki novem primeru zavzemajo vse stranjo je izkoriščal za ponovne golju- j ke v Nemčiji in kakor /vse kaAe, bo flje. Sčasoma pa se je naučil svoje (soglasno sprejeta v okviru novega žrtve odstranjevati, da.ga niso mo- ka^ftnotrpfepv zakonika. ^_ "GLAS NARODA' NEW YORK, FRIDAY, MAY 15, 1931 ~ The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Miiiiiiiiiiiiiwraiiiiiii^ ...................... § V POUČNE KNJIGE MOLITVENKI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York ■^L.iiiiii^iiimiiiiiiiiu^^ : : : IGRE : : : RXZNE P O V E S T I IN ROMANf S s MOLITVENKI SVETA URA v platno vet.................... .90 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez_____________ .90 v fino usnje vez ............1.51» v najfinejše usnje vez 1.80 v najflrtejše usnje trda vez.......................................1.50 RAJSKI GLASOVI v platno vez................ .80 v usnje yez....................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejie usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez.......1.50 KVI&KU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez....................80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najf.nejše usnje trda vez ....................................1.50 v bel celluloid vez.........1.20 NERESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80 MARIJA VARH1NJA fino vez ..........................-1.20 v fino usnje ....................1.50 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.60 Hrvatski molitvenikl: Cljetu starosti, fin* res. ........L— najfinejša vea ..............LM Slava Soča e mir ljudem, flaa ves 1.5« najflne jfi .............. 1.60 Zvenite nebeški, v platno.......SO fina ves ....................1.— Vleaac. najfinejša vsa ..........1.00 ilvetnl Angloild molitvenikl: » (ta mladine) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10 Come Unto Me ............................ .30 fino vezano _______................... .35 Key of Heaven: fino vezano ________________________ .35 v usnje vezano ............. 70 ▼ najfinejše usnje vezano ....1.20 (Za Pravila za oliko ..., Prikrojevanja perila meri s vzorci ............. Psihične motnje na alkoholskl ^H^S •••••tvtvtsssvsitiflsetee «71 Praktični O OttP •••••vsvseetse «79 Prave ln revolucija (Pitamlc) .. 20 Predhodniki in idejni ntemeUl ru- skesa idejalizma ..............lJO ttadio, osnovni pojmi Is Radio teh. nike. vezano ..................J.— broil rano ....................1.71 Računar v kronski In dinarski veljavi .........................................70 Ročni slov.-italijanski in itall- janski-slovenski slovar ___.90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ........................................ .50 Sfllnrtnje ........................ JO Slike Iz živalstva, trdo vezana .. JO Slovenska narodna obsega 452 strani .............1JM Spretna kuharica, trdo vezana ....1.46, Sveto Pismo stare ln nove zaveze, lepo trdo vezana ..............1.— Sadno vino .....................40 Spolna nevarnost ............... .25 Igračke, broširano ..........80 Igralec ..............................................75 Jagnje ........................ JO Janko in Metka (ca otroke) .... JO Jernač Zmagovat, Med plazovi.. JO Jutri (Strug) trd. v............. .7fi brofi, at»***esssssssssesea«eo Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh xG aveskov, lepo vezanih..................10.— Sosedov sin, broS. .............. .40 6. zvezek: Dr. Zeber — Tugemer brofilrano ...............0.. .n Joan Mi serija (Povesti iz fipnaskega življenja .................... JO Kako sem se Jaz likal (AleSovec) L svezek _........ JO Kako sfm se Jaz likal (AleSovec) II. av.............. JO Kako sem se Jaz likal (Aleftovec) III. zveeek................JO Korejska brata, poveet Is mlslJonov v Koreji ............................JI Krvna ©sveta ...... ......................JO Kuhinja pri kraljici gosji neild JO Kaj se Je Markam sanjale Sadje v gospodinjstvu............*5 ! g.^^ Slavonic American Year Book „..!.— 1 •V™ fcnplJenika Key of Heaven: ▼ celoid fino vezano............1.20 v celoid najfinejši vez ........1.50 v fino nanje veaano........ 1J0 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vesano ........ 1.30 Ave Maria: v fino nanje vesano........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško slovensko berilo________ 2.— Angleiko-slov. ln slov. angL slovar JO Amerika in Amerlkand (Trunk) ..5.— Angeljaka služba ali nank kako ee naj strele k sv. maii.......... .1« Boj nalezljivim boleznim ...... .75 ezero ....... 1.20 žlvInozdravnik, trd. vez. ..1.60 tivinozdravnik. broB. ....126 Domači zdravnik po Knaipn: trdo ves. ......1.50 broil rano ....................1.25 Gospednjstvo...................1J60 Gevodoreja ......................1J0 Hitri račun ar .................. .75 Jugoslavija. Mellk 1. s*ezek ____1.50 2. svezek, 1—2 snoidb ..-»..1.80 Kletarstvo (Skalleky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika ......- JO Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srhov JO državljan Z. D. JtS ameriški državljan .15 nem vedenja .... JO ................ JO Kubična Računi ca .........................75 Ljnbavna ln snubllna pisma .... .35 Materija In eneriUJa ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, I. zv............... JO Učbenik angleškega jezika trdo vez.............................1.50 broširano ..........................1.25 Lfna knjiga in berilo laškega Je- •••vvs*»»s«ss«ae*ss»s**ss »C^ ITvod v Filozofijo (Veherr) ......1.50 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevedež ................ JO Voščilna knjižica ............... JO Zbirka domaČih zdravil ........ .60 Zdravilna zelišča ...............40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1J0 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih..........1.90 Zdravje mladine ................1.25 Zdravje In bolezen v domači hiši. Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melilr) II. zvez......................................80 Prorokovalne karte ..................1.— RAZNE POVESTI ill BOMANI: Ana K areni na Cioistoj) zanimivi roman (2 zvezka).. $5.56 Amerika, pevsod do**ro. doma najbolje ...................... .05 Agitator (Kersnik) broS. ...... JO Andrej Hofer................... JO Bene&ka vedeževalka _.......... J5 Bel grajski biser .................35 RelI mecesen ....................40 Bele noči. mali Junak ...........60 Balkansko-Turška vojska ...... .80 Balkanska vojska, s slikami .... .25 Boj In zmaga, povt.............. .20 Blagajna Velikega vojvode.......60 Belfegor .............................................80 Boj", roman ...............................65 Burska vojska.................. .40 Beatic dnevnik .................60 Božični darovi.................. .35 Božja pot na Bleda ............ .26 Božja pot na Šmarni gori ........ .20 Cankar: JO JO .70 1. zv. Pesmi — Ode ta elegije — Sonet Je — Romance, balade In legende — Tolmač (Levstik) ...7« Kaj se Je Izmislil dr. Oks Levstikovi zbrani sips! 5. zv. Slika Levstika kritike in polemike Trda vezano ln njegove .70 .1.— Ljubljanske slike, HlSnl lastnik. Trgovec, Kcpčijskl stražnik. U-radnlk, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd. ................ JO Rdeča megla ...__________ ----- .70 Rdeča kokarda........... • 0 • m * a • 1*25 Slovenski ialjivee ........ 0•a a•• Slovenski Rebinsen, trd. ▼ ea. .....75 Sueški invalid ........... ...... .35 Solnee in sence ........... ...... .05 Skrivnost najdenke ........ ............. .35 Skozi Širno Indijo _______ Sanjska knjiga, mala .... ...... JI Sanjska knjiga, največja .............90 Sanjska knjiga, Arabska ............1.50 Spomini Jugoslovanskega dobro- veljca 1914.18...............L25 Sredozimei. trd. vea............. M brofi* esssesessesesseoeeesso Št 31. Roka roko.............. J5 Št 32. Živeti _................ .25 Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Voj— na z Jugnrto, poslov. Art. Dokler, 123 strani, broš. .......... JO St. 30. (Ksaver Mefiko) Listki, 111 strani StndhOt6 m a • m sossseeeetse Štiri ssnrti, 4. sv....................J5 Smrt pred Uit ................ .05 Stanlejr p Afriki .............. JO Spomin znanega potovalen .... U0 Stritarjeva AntMogUn broft. .. JO Slste Šesto, povest la Abrncev .. JO Sin medvedjega loven, Potopisni roman ...... ...............................JO Lov na Ženo (roman) .......... JI Lucifcr ..............................................1._ Marjetica ...................... JO Materina žrtev ............................ JO MoJe življenje...................75 Mali Lord .................... jut Miljonar brez denarja ...........75 Malo življenje ............... .05 Maron, krščanski deček ls Libanona ......... ............ Mladih sanikernedov lastni živa- topis ........................ Mlinarjev Janez ................ Musolino ...................... Mrtvi Gostač .................. HlStdi Mss**ssasssess«s«vs Malenkosti (Ivan Albrecht) .... n. zv. - .. (oha zvezka skopaj JO) Rfl^tUl^lrtVO •••••sesssssvvseeeses al^ Wmlh» angieikl tolmač .. •lov. Kuharica, 008 str (KalinSek) .... I dem, trd. vea. Grečnik Lenard, brofc... .70 Mimo življenja ............JO Mrtvo mesto ..........75 Romantične duše ..... .60 Cvetke ........................ Jt5 Cesar Jolef IL ...............* .31 Cvetina Borograjska ........................JO čebelica..................................................J5 Črtice lz življenja na kmetih .... Drobiž, in razne povesti spisal Milanski .............- .60 Darovana, zgodovinska povest .. JO Dekle Eliza .........................................40 Dalmatinske povesti .........................35 Dolga roka .............•..■•*• JO Do Ohrida ln Bitolja...........70 Doli z orožjem ...............................JO Don Klšot is La Manhe.....................40 Dve sliki. — Njiva, Starka — C MeSko) •••••••••••••sstsssc Devica Orleanska ...................JO Duhovni boj ......................................JO Dedek Je pravil; Marinka ln ikra-tel jčkl .M............. .... —. . . «40 Elizabeta ................................JB Fabijolf aU cerkev v Katakombah .4S Fran Baron Trenk............ J5 Filozofska »godba .............. JO B*a Diavoto.................... JO Gozdovnik (2 zvezka) ...........L20 Gospodarica sveta..................40 Godčevsld katekizem............ .25 Gostilne v stari UdbUPnl...... JO Griln Mitologija.............. L— Gusarji .......•*........ .78 Gusar v oblakih ............................ JO Hadži Murat (Tolstoj) ................40 ..L40 Hči papeža, vez. ............................L— broš............................. .75 Helctorjev meč .................. JO Hedvika .......................................... JO Hndl časi. Blage duie, veseloigra .78 Helena (Kmetova) .40 (n. «v.y Groteske In Satiro, vesano broAriano JN * > f* Brončka L2I Izbrani splsl dr H. Dolenca .... .60 J^f J® ttiJiifcBii ^rii^Ac «BV Is msdnnma sveta, trdo vea. LOO JO JO .40 .35 .70 JO .25 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladino •.....JB Misterija, roman ................L.— Morski razbojnik .............................40 Možje ................................................1125 Na različnih potih .............40 Notarjv nos, humoreska ..J5 Narod, ki izmira .............. .40 Naša vas, n. del, 9 povesti .... JO Nova Erotika, trdo vez..........70 Naša leta, trda vez .........................70 broš...............................JO broširano .................. JO Na Indijskih otokih ............ JO Naši ljudje .................... .40 Nekaj iz ruske zgodovini.......88 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov tdvfie-ga slovenskega polka ........1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka JI Onkraj pragozda ....................J$ Odkritje Amerike, trdo vezano .. .60 mehko vezana............JO Student naj bo, V. sv. Sveta Notborga ...... Spis je, male povesti .. Stezosledec ........... Šopek Sveta noč Svetlobe in Slike (Mefiko) .............. Seržant Diavolo, vez......... Sveta Genoveta ....... Spake, humoreske, trda vea HAKES. CAKE V A DELA: Machbet, trostojevakl) JO Št. 63. Idijot, II. del.......... JO št 64. Idijot, IIL del.......... JO Štev. 65. Idijot, IV. del ....... JO Vsi 4 deli ..............3J5 Št. 60. Kamela, skozi uho šivan- ke, veseloigra ................ .45 Slovenski pisatelji IL zv. • Potresna povest, Moravske alike, Vojvoda Pero i Perica, Čr. tfee .........................2J0 Tigrovi zobje..................................X— Tik za fronto ...................70 TatiČ, (Bevk), trd. Tez. ........ .75 Tri indijanske povesti ........ SPLOŠNA KN/IŽICA: št. 1. (Iva* Albrecht) gruda, ivzlrna poveet, broširano ............ Ranjena 104 str.. J5 Št. 2. (Rado Murnlk) Na Bledu, . -Izvirna povest 181 str., broš... JO Št 3. (Ivan Horanan) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani ^^.................. >5 Št 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 str., broširano....... 1.......JO Št 5. (Fran MUClnski) Gospod Fridolin Žoina in njegova druiina veselem odre črtice L, 72 strani, broširano ................ J5 Št 6. (Novak) Ljubosumnost .. JO Št 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila TTtva. 111 §tr„ broš........... J5 Štev. 8. Akt. štev. 11».......... .75 Tunel, soc. roman................1.20 Trenutki oddiha ................ JO Tnrki pred Dunajem .......... JO Tri legende o razpelu, trd. vea. .65 Tri rože .............................................80 Tisoč in ena noč (Rape) vez. maia> izdaja............$1.— Tisoč in ena noč I. zvezek..................1.30 oaaoeaaaaaaaaaaaaaaaaeeo« 1.40 III..........................1J0 KNJIGE SKUPAJ ........$3.75 V krempljih inkvizicije ................1.30 V robstvn (Matičič) _............1.25 V gorskem zakotju ............ J5. V eUopn jakn^ okrog sveta,^ 1. ^ del NOVE PESRH S SPREMLJEVAN JEM JO Praprečanove Pasti ln Pater Kajetan . Pingvinski otok Povedi o sedmih Pravica kladiva Pabirki Iz Reda Pariški zlatar .. Prihajač, Doveot Poilgalee ...... zgodbe m.______________ 35 ................ .25 M JSŠ JO J5 * .00 J» (Albrecht) .... Št 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš. ........ .70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternone, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš. _...... J5 Št IL (Povel Golla) Peterčkove poslednje sanje, boiična povest v 4 .slikah, 84 str-, broš....... J5 Št. 12. (Fran Milanski) Mogočni prstan, narodna pravljica t 4. dejanjih, 91 str., broš.......... JO Št. 13. (V. M. Garšln) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žnn, 112 tsr^ broš......... Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno-gospo^arski spis, poslovenil dr. Albin Ogria, 238 str^ broš. ......................... Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano ..........................L Plat zVona .................... .40 stricu ••••••••••SSSSSSSSSSSO M Prst boijl .................... JO Patria, povest la irske jnnaiOm do- dO^O ssssssssssosssossssessao «MI Po gorah ln dolinah............ JO Pol litra Vipavca .............. JO Poelednfl Mehikanec .......... JO Pravljice R Majar ............ JO Predtriaal, Preiern In «n«l svet. nikl v gramofenn ............ .31 Prigodhe Čebelice BtaJ^ trda vea...L— Ptice mUA^ trda ves.......... .71 Pred nevihto .................. JB Prva ljubezen ............................ JO POpOtnfkl sssstetoeosssseeeeeooo jPf P'OUlftFft tssssssssssesoeooo »M •••assssspssssfsesoossssee «l§ > m m n • • « Praški Prlaetfa «.. j.i. Junek .............. bwlt ...11.......53 spisi dr. Ivan Mencingvr: Pravljice In L zvezek 2. svesek Prvič (KoSutnlk) .40 »•••••isesesss« JWT • •a 4 Razkrinkani Roman treh src Roman zadnjega cesarja »Habo- bnriana----------------------- Robinson ____________________________________JO Rohinzosi Crusoe .............................JO.___ 1 r ilii ill lil lil ' ir«t JO št 15. Edasond In Jules de Gon- court, Renee Manperln, ....... Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str- broš. ........ .48 Št 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, povest prevel Mir. ko Pretnar, 80 str............. JO Št 18. (JaroaL Vrchlicky) Oporoka lukovScega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 titrM broR .. JI Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni aren, dram. bajka v petih dejanjih, .poslovenil .Anton Funtek, 124 stra., broS........ Št. 20. (JnL Zeyer) Gompačl In Kenmiašakl« Japonci roman, la čefičine prevel dr. Fran Bradač, 154 str- broš............. JB Št 2L (Fridolin Solna) Dvanajst kratkočaanlh zgodUe, II- 73 str. bro«. ........................ J8 fit 22. (Tolstoj) JO Št 23. (Sophokles) Antigone, lalna Igra, poslov, a Golar, 00 str- broilrano .................... Št 24. (H L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. L del, 360 atr- bfOi. stssesssssesss»s*«oe«sse Št 26. IL del M P » o a • m 9 9 1 fit 20. (L. Andrejev) Črno asa-poslov. Joalp Vidmar, 82 atr. bral. ................... fit 27. (Fran Rr)ave«) Tihotapec. 5. dejanj . Po 12 letih, 4 dejanja Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo, ..Neža, Sanje ............ Sv. J5 .6« .60 ...60 13. snopič. Vestaika, Smrt Marije device, Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blaaoslov .... JO 15. snop!?. Turki pred* Dunajem, Fabjola in Ne2a ............ .30 20. snopič. Sv, rlubt; Ljubezen Marijinega otroka ...............SO PESMI IN POEZIJE: Akropolis in Piramide .........80 broširano....................80 Azazel, trdo vez. ................1.— Balade in romance, trda vez......1.25 Bob za mladi zob, trda vez.....40 Kraguljčki (Utva) . trdo vezano ..... Moje obzorje, (Gangl) Naries (Gruden), broš........... Primorske pesmi, (Grnden), ves. 'jofSIatne (Albreht) broš........... Pohorske poti (Glaner) broš. Oton Zupančič: Sto ugank ................... Vijolica. Pesmi za mladost .... Zvončki. Zbirka p^snlj za slovensko mladino. Trdo vezano .... Zlatorog, pravljice, trda vez .... Slovenska narodna lirika ...... JO ............80 al.vt) .30 .30 JO .50 .60 JO .60 PESMI Z NOTAMI: (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 Večerna pisma, Marija Kmetova . ,75 Veliki Inkvizitor .....L..........l._ Vara CWaldova), broš. ~.......35 Vojska na Baiiknnn. s slikami .. .25 Vrtnar, (Rablndraaath Tagore), trdo vezano ................ .75 broširano ...................60 Volk spokornik In druge povesti 1.— Trdo vezano ...................L25 Vlšnjega repatica, roman, 2 knjigi L30 Vojni, mir ali poganstvo, L zv... .35 V pustiv Je šla, in. zv- ...... J5 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. JO Vodnik svojemn narodu ........ .25 Vodnikova pratika L 1027...... JO Vodnikova pratika 1. 1928...... JO Vodniki in preporokl ...........60 Zmisel smrti .................. .60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, povest ............ .35 Zadnja kmečka vojska ........... .75 Zadnja pravda, broš. .......... JO Zgodovina o nevidnem človeka .. J5 Zmaj iz Bosu .................70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. sv. skupaj ........1J0 Zvesti slu, povem .............. .25 Zlatokopi ........................ JO Ženini naše Koprnele .......... .45 Zmote In konec gdč. Pavle...... .45 Zlata vas ....................... JO Zbirka narodnih pripovedk: L del................1........ .40 Zbirka narodnih pripovedk: H. del .........•..■•........^ .40 Znamenje štirih (Doyle) ....... JO Zgodovinske anekdote .......... JO Z ognjem ln mečem .............. S.— Zločin in kazen, 1. ln n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .60 Zgodbe zdravnika Mnznika...... .70 Zlati Zvestoba do groba ........................1J0 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L sv. Vsjnsmir afl pogadrtvo .... J5 2. sv. Hudo hitpdn« ........•* ^5 3. av. Vesele povesti .........p.. J5. 4. vz. Povesti In dike....................-35 5. ar. Student naj bo. Nai aR KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) .................................80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov (Balatka)...........-...................1— MEŠANI In MOŠKI ZBOR ....1.10 Priložnostne pesmi (Gram) Slovenski akordi (Adamič): ..L zvezek .....................75 U. zvezek...................'6 Pomladanski odmevi, L in II. zv., vsak ........................ Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodoplvec) ....1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .................. .45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nag robni ca (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. sv. .45 SAMOSPEVI: Štirji samospevi, Izdala Glasbena Matica ...................... .45 Naši hmfni ..................... JO MEŠANI ZBORI: Planinske, II. av. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ....................45 Slavček, zbirka Šolskih pesmi —1 (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. JO Narodne vojaške (Ferjančič) .. .30 (Pregelj) .....................L- Lira, srednješolska, 2. svezka sku-POJ ...........................t.— Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (AJjaS) —* 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj ; Na dan; Divna noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji Žar; Z vencem ;em ovenčam slavo; Triglav .......41 0. zvezek: Opoiuiu k veselju; Sveta n<>£; .Stražniki: Hvalite »Jo- spoda; Občutki; Oslo........41 7. zvezek: Slavček; Zao.«daii ptič; Domorodna iskrica; Fri s vadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo ,41 S. zvezek: Ti osrečiti jo botl (mešan zbor) ; Prijatelj! in senca (mešan zbor) ; Stoji, sulnčice stoj; Kmetskl biSl.............44 CERKVENE PESMI: * DomaČi glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor....................1.— 12, Tantum Krgo. (Premrl) ____ M Maine pesmi za mešan zbor. — (Sattner) ................... jf 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) ............ JM 12 Pange IJngua Tantum Ergo Ge- uitori (Gerbič) .............. Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 'JO pesmi na Cast svetnikom, (Premrl) .................49 10 obhajilnih in 2 v fast presv. Sr- ru Jezusovemu. (Cnim) .......S3 MFssa in honorem St. Josepbi _ (Pogacbnik) ...................49 KyHe .......................... K svetemu Re^njemu telesu — (Foerster) ....................49 Sv. Nikolaj......................<8 NOTE ZA CITHE: Koželjski: Poduk v igranju na citrah, 4 zvezki ....................3.">3 Buri pridejo, koračnica.......... .JJ NOTE ZA TAMBTJRICE: Slovenske narodne pesmi za tambu- rašlil zbor in petje. (Bajuk) ..1.34 Bom Šel na planince, rodpnri slov. nar. pesmi. (Bajuk) ..........f.^ N» Gorenjskem je fletno..........L— RAZGLEDNICE: Newyorske. ltazlifne. du^at.....41 Velikonočne, božične in novoletne ducat...........................« Iz raznih slovenskiij krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat............ .40" posamezne po .................05 ZEMLJEVIDI: Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenelml pregibi ............................ 7.80 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina .........................SO Jugoslavija .......................................30 Goienjska .................... .51 * Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopoije ..................... J59 Ljubljanske in mariborske oblasti Pohorje, Kozjak .............. £0 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...................39 Prekmurje In Medumurje.....30 Kamniške planine, Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. -SO Canada ........................ .40 driav, Združenih Mail .. veliki ......... SPIBI ZA MLADINO: 'GANGLl 2. sv. trdo veaano. pripovedko In 3. av. trdo vesano. Vsebuje 12 po* 4. av. trdo vi—no. Voebuje 8. po- ••••••••sssavvsssvsvat«« • 5. av. trdo vesano. Vinski brat .. M 0. sv, trdo vesano. Veebnjo 10 po- - Ar,- . lOtt: trgovec. Igrokas ▼ S. dejanj JO do' Ifevm Heroična komedija ▼ petih dejanjih. Trdo ve- •I,,,,,,,,,,,,,M•*•>•,,.1.10 T. O. dOli'>»«»Vi -dO. % 5. % - RAZNE PESMI S SFBEMUETA. NJEM: Domovini, (Foester) ............ Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov .... As bi rad ntdečih rož, moSkl sbor a bariton solom in priredbo sa dvospcT V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta sa soli, zbor ln orkester, izdala Glasbena Matica ...... Dve pčisml (Prelovec), sa moški zbor in bariton solo............ JB0 Kupletl (Grum). Učeni Mihec,— . Kranjske dege In navade. No- sadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..L— Knpleta Knza Muca (Parma) M .41 .45 JE0 .75 PESMARICE GLASBENE MATICE: .2 M L Pesmarica, uredil Hubad . 4. Koroške slovenske narodne (Svikarfiič) L, 2., In 8. skupaj ................... MALE PESMARICE: fit. 1. Srbsko narodne hkane .. 1.5 St la. fitO čntti, Srbine tnfad .. .15 St 10. Na planine ..............15 8t IL Zvečer .................. .15 12. Vaaovalee .... *......... JO mnl sa nlaAns (Ži- . ravnik), n. In m. stopnja po 29 Nova Evropa .................. Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Ksntnrky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po.......21 Zmljevidi: , .Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York —> vsaki po .........................40 Velika stenska mapa Evropa » Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 aH 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajt• pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni # ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18, Bt„ New York PRAV VSAKDO ^ kdor kaj išče; kelot kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro-* daj a? prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit uspeli — MALI OGLASI r "GlmaNaroaig; NEW YORK, FRIDAY, MAY 15, 1931 LARGEST SLOVENE DAEL\ J' F: FOMIČ: Milka je bla gluhonema. Bila je lep in prijazen otrok. Vsi so jj ljubili Njena mati je bila preprosta dninarlea. Nekdaj je šla na dnino. Milko je kakor običajno pustila na travniku pred hišo, kjer se je deklica najraj še igrala. Mati je pa tisti dan prej opravilu svoje delo kakor druge dni. Vrnila se je domov. Ko se Je približala hiši, ji kar noge zastanejo, ko se ozre po travniku. Kako tudi ne? Njena hči je sedela v travi in jedla z leseno žlico mleko, ki ga Ji Je dala mati preden Je odšla. Poleg deklice je pa ležala velikanska kača in pila iz n jene skledice. Kača je .bila debela kot moška pest ln bela kakor prvi sneg. Mat: ju je začudeno opazovala. Naenkrat sliši, da kača spregovori s človeškim glasom, a Milka ji odgovarja. Ko čuje ženica, da njen otrok govori, skoči vesela h hčerki in jo objame. Ti-ti hip kača izgine, a Milka je mma kakor prej. Uboga žena premišljuje, kaj naj stori, pa si ne ve svetovati. Napo-s'ed sklene, da bo hčerko in kačo kar pustila. Le opazovati ju je hotela. Čez nekaj dni se je spet prikazala bela kača. Pila je Iz skodelice in fe z deklico pogovarjala. Ko sta se nekaj časa pomenkovali, je kača sltkla svojo belo obleko in se spremenila v krasnega kraljeviča. — Dajva, zaplešiva! Solnčni žarki naj bodo strunice, a vetrc naj svira! — Je zaprosil kraljevič Milko. « Res sta zaplesala. Žarki so zatrepetali. Veter je zašušljal in zastiral po njih veselo poskočnlco. 6e mati, resna žena, je skrita v grmu za hišo pričela dvigati pete. O mraku je kača izginila. Minula so leta. Kača je še vedno hodila na travnik k Milki, ki je zdaj postala krasna mladenka. Na travi sedeča Je pletla ln čakala svojega kraljeviča. Bila je zelo zamišljena in resna Zagledala se je namreč v kraljeviča, ki Jo je obiskoval. Noč ln dan je premišljevala, kako naj ga reši. Naposled se je spomnila. Prav tiste dni je pa šel mimo na lov domači graščak. Bil je divji in hudoben človek. Ko je zagledal deklico, mu je bila takoj všeč. Zahteval je, da mora priti k nJemu na grad služIt. — MoJa hči je nema! — je rekla mati, ki se Je bala, da bi zlobnež deklici ne storil zlega. — še bolje! Molčala bo ln nikomur ne bo mogla povedati, kaj se v gradu godi! — je odvrnil graščak. Ker se ga je mati bala, mu je obljubila, da bo hčerko privedla čez tri dni v grad. Graščak Je odjezdil. Milka je vedela, kaj zahteva, čeprav Je bila gluhonema. Naslednji BELA KACA dan je spet prišla kača. Deklica se je z njo igrala kakor tedaj, ko je bila še otrok. Pa je kača skočila kvišku. Od nje je pala koža in kraljevič je stal pred njo. — Zaplešiva! — je predlagal. j Zaplesala sta. — Danes sem tako lačna! Pa-^ stlrji so pustili na travniku ogorke ognja. Krompir bom spekla! — je! dejala Milka. — Saj res! Ta čas skočim za gr- j movje in se skopljem! — je odgo- j voril kraljevič. Komaj je odšel, da bi se skopal! v potoku, ki je tekel čez travnik, je ona podnetila ogenj, ^pograbila [ kačjo kožo in jo vrgla v plamen,' ki jo je obliznil in sežgal. Koža je zgorela prav tedaj, ko se | je kraljevič vrnil ves lep in mlad. j — Kje je kačja koža? — je vpra- j šal. — Ni je! Sežgala sem jo! — je1 odvrnila deklica. 1 Kraljevič jo je vrlskojoč objel: — Rešila si me. Moja žena postaneš! Začaral me je hudobni graščak, ki te hoče v službo. Prisvojil yi je vso mojo zemljo. Kraljevič je zaploskal z rokama. Vse okoli se je spremenilo. Za travnikom je zasijalo prijazno mestece. Procesije ljudi so prihajale in jn pozdravljale. Tedaj so pripeljali vojaki vklenjenega graščaka. — Ti sodi trinoga! — je rekel mladi kralj svoji nevesti. Milka je pa bila usmiljena. Ukazala je, naj izženo graščaka iz dežele, ki si jo je po krivim prilastil. Odslej je Milka pričela govoriti. Nič več ni bila gluhonema. Postala je kraljica. Tudi svojo mater je hotela k sebi. Starka pa ni hotela zapustiti svoje kočice. Ostala je v nji. Le slednji d&n je prišla v grad na kosilo, kjčr se je veselila sreče svoje hčere. ROJSTVO IN SMRT BREZ TAKSE "VEČNI OGENJ" V MESTU MORENI V švicarskem Kantonu Thugrau-ul Kakor poroča romunski list pokopavajo mrliče že več let brez taks in pristojbin; pogrebne stroške no3ita kantonska uprava in "Diminesta", gori petrolejski vrelec pri mestu Moreni v Romuniji že dve leti z isto jakostjo. Najboljši Iz Jugoslavije. OPIC BO ZMANJKALO občina na polovico, tako da sorod-1 inženirji in drugi strokovnjaki iz niki umrlih nimajo nobenih skrbi j celega sveta so že poskušali ta o-zaradl pogrebnih stroškov. To jelgenj z vsemi mogočimi sredstvi za-nekako priznanje za umrlega, da je dušiti, pa vsi poskusi so ostali brez-v svojem življenju dosti storil za uspešni. Med drugim so poskušali državo in za občino, tako da že' rov, iz katerega šviga plamen, po- zasluži svoj pogreb na javne stroške. Pred enim letom pa je sklenila kantonska uprava istega kantona izplačevati vsem porodnicam ki so ^avarovane pri obvezni bolniški blagajni, izplačevati še po 10 frankov posebne državne podpore pri porodu enega otroka, pri porodu dvojčkov pa po 20 frankov. Občina Kreuglingen pa je šla še dalje ln je sklenila dajati posebne podpore tudi ne-domačinkam, če le stanujejo še po 6 mesecev v občini ln če so pravilno prijavljene. To se pravi z drugimi besedami, da občina hoče, naj ne imajo stariši zaradi rodbinskega prirastka nobenih stroškov; bogatini in reveži i-majo pravico do brezplačnega poroda. Zaradi državnega prispevka za pogrebe in porode pa seveda ne odpadejo pristojbine, ki jih morajo prizadetim izplačevati bolniške blagajne. kriti z velikansko jekleno ploščo, teda plošča se je v nekaj minutah Raztopila kot svinec. Potem so izkopali betoniran podzemni predor, da bi se približali na ta način gorečemu rovu, toda predor je eksplodiral. Dalje so poskušali letalci metati na goreči rov bombe s plini, ki duše ogenj, toda zaradi silne vročine v višini so morali letalci metati bombe s take višine, da je večina bomb zgrešila svoj cilj. — Tudi bombardiranje rova s težkimi topovi je bilo brezuspešno. Za po-gasitev ognja so razpisala končno visoke nagrade, ki pa tudi niso prinesla uspeha, tako da rov še danes gori. POZIV! 29. januarja t. 1. umrl je nekje v Ameriki FRANC ZUPAN, ki je bil član Slovenske Narodne Podiporne Jednote. — Njegov prijatelj Mr. Filip Podbevšek iz Št. O i bol ta, ki je bil z umrlim v stalnem stiku, se vljudno naproša, da naznani podrobnosti o smrti Zupana ali Glas Narodu ali pa njegovemu svaku Alojz Jermanu v Veliki vasi, p. Moravče, okraj Kamnik. (3x 13.14&15) Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki eas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po A°Jo in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank PlPOflTpRV THE STATK OP NIW YORK # NEW YORK, N. T. ■ ' .....11 "I * "■' ......... ZA ZAŠČITO KITOV Kit spada med največje sesalce, čeprav je po svoji vnanjosti zelo podoben ribi. Kite pa tudi pridno love zaradi ogromnih količin masti, ki jo ima kit. To mast potrebujejo zelo za razne industrije. Kite so lovili nekdaj na zelo pri-prost način. Toda kakor povsod tako je tudi tukaj moderna tehnika sredstva za lov na kite silno izpopolnila. Danes jih love z motornimi čolni, na čolnih pa imajo topove, ki mečejo na kite ostre, dvakrat upognjene sulice; pa tudi s pomočjo letal so začeli že kite loviti. Z modernimi sredstvi pa so nalovili toliko kitov, da je bila vedno večja nevarnost, da bo te živali enkrat konec. Ker pa je lov na kite za vse severne dežele ogromnega gospoda.rskga pomena, zato so na Norveškem sklenili, da eno leto ne bodo več lovili kitov, da se žival zopet zaredi. Zločin v hiši bogatega trgovca. Iz Skc.plju po-rčajo, da se je dogodil v hiši tasnošnjega bogalaša trgovca Jakova Koena ostuden zločin, ki ije razburil vse meščanstvo. Pred meseci je .prispela v Skoplje iz Sremii' !epa 15-letna Svetenka Vu-1 iičevič, ki je bila sirota. V Slscplju je n\ šla pri neki rodbini službo. Vz^li so jo za služkinjo. Pred dnevi je izgubila svojo službo in da fei se ne potepala po mestu, je a bi ga odklonila. Ruth je skero izgubila vre svoje vijolice, ko je Jurij sklenil, da poljubi njeno roko. Pobrala jo je zopet ter se tresla po vsem životu. Juri je v del, kaj je napravil s w:tjo neekretnosi-jo. D3kii~i