! P n II J december ’99 Pen VESTNIK« HUMANITARNOST Komu županova kri? MILENIJSKA VOŠČILNICA PROFESORJA TITANA I Sredi leta je župan razkriški STANKO IVANUŠIČ obljubljal, da bo prvič v življenju daroval kri. Svojo seveda. Nekega junijskega torka se je zares oglasil na transfuzijskem oddelku bolnišnice v Rakičanu in se vpisal med krvodajalce. Vzeli so mu celih 400 mililitrov. Ampak doma mu tega skoraj nihče ni verjel. Zato se je v spremstvu Pentut še enkrat opogumil, junaško dejanje pa smo ovekovečili s fotoaparatom. Tokrat so mu vzeli 100 mililitrov manj, »pičil« pa ga je njegov rojak. Vrli Stanko se je spraševal, le komu bodo pomagali z njegovo krvjo, in se strinjal, da je to lahko tudi kakšna Prekmurka ali Prekmurec, saj je bilo Razkrižje že od nekdaj, od KK monarhije sem, tesno povezano s to pokrajino. JOG k' r'.i K; I ■S II 1 Il Ik J; I II I 555 r' 1 , Prof. Evgen Titan: Nova era MM, žel. krom, 1999 fffJ KlKtAri r+M r3i>{ 3. M L4J //M Kri voda ni! I I k f^i-EČA- V/t*? ! Jr v rACJT JMi^p kerc i/ / ivejr HEO btii ikCfi_o &IJ^/ AM / l' , SvojČas smo že pisali, da si je zelo želel kupiti Mesno industrijo Pomurka tudi zasebni trgovec IVAN KA-VAŠ iz Odranec. Lastnega denarja ni imel ravno na pretek, računal pa je na ugodne kredite ali kakšno drugo »finto«, s katero so uspeli nekateri kupiti druga podjetja. A vse je ostalo le pri neizpolnjeni želji, zato je odpotoval v Ameriko, kjer ima dve sestri in še nekaj drugih sorodnikov. Vsi so mu pomagali, da je lahko kupil eno od tamkajšnjih farm z okrog sto hektarji zemlje. Zagnano se je lotil dela in uspel! Pred kratkim je povabil na obisk našega sodelavca JOG-a, ki si je med drugim lahko ogledal Kavaševo farmo tudi s ptičje perspektive. Lastnik je zatrdil, da bi lahko takoj brez problemov nadomestil vso količino mleka, ki ga Slovenija izvaža v Evropsko unijo, Če bodo naši izvozniki dobili prepoved zaradi prevelike vsebnosti mikroorganizmov v mleku. On tega problema ne pozna. Ima namreč bio rejo krav molznic prirejo mesa. Vsa živina je med drugim na prostem. Vseeno se mu ne- Nima težav Z mlekom »V Ameriki je potrebno trdo delati, na kar sem kot Odrančan navajen, drugače pa je ‘Olrajt’.* (Foto:JOG) Nekdanji potencialni kupec Pomurke nas je povabil na obisk v Ameriko Kavaševa farma v Ameriki, gledana s ptičje perspektive. koiiko toži po domovini, zato razmišlja, da bi vložil svoj kapital v Pomurske mlekarne in postal vsaj solastnik. Slišal je namreč, da bosta lahko v Sloveniji obstajali kvečjemu dve mlekarni, zdaj pa jih je okrog deset. Toda ne namerava se sam ponujati, ampak bo čakal ponudbo. Če pa spet ne uspel pri tej kupčiji, se bo lotil vlaganja v gostinski objekt na Gornji Bistrici, kjer je že postal solastnik nekdanje Sabove gostilne. Upati je, da bo solastnica Aga našla razumevanje za njegove načrte. OSAMOSVOJITVISNA LIPA V NEMILO Nestrpno pričakovanje okroglega leta 2000 se med drugim zrcali tudi v mogočni kovinski tabli na TRGU ZMAGE v SOBOTI, Kot poroča Ge-GRA, so ga pri tem polomili vsaj dvakrat: pogled na marmornat spomenik z dvema vojakoma je okrnjen, pa tudi 26. junija 1991 zasajena osamosvojitvena lipa je v evforičnem milenijskem pričakovanju prezrta. Kup železja so namreč namestili tik pred (če hočete za) simbolom samostojnega slovenstva. V vsakem primeru so dregnili tako zagovornike spominov na NOB kot one, ki prisegajo na 1991, kot na edino pravo slo- JU 1 JI L* Ll 1 "F d T; j i W |j 1 fc jll« F -1 e ■', .v X* vensko zgodovinsko leto. Pridelki za naslednji milenij * Sadez ni fotomontaža, an* pak |e zrasel v severfl' Italiji, kjer je bil na časnem delu pentutarslf sodelavec, avtor agrokoi^ pleksnih fotografij SIMO^^ PETROVIČ. Obiral je j»; bolha, nam pa nam hot^' izdati, ali je za dvojni sad^^ dobil dvojno plačilo. r| "1, l SATAHOVSKA MARIJA je kriva za burgolo - velikanko. Tehta le kilo manj od Marijine sestre, ki premore 13 kilogramov. V naslednjem tisočletju se kanita tako burgola kot sestra še odebelitll k I VESTNIK £7 Pen december ’99 I KULTURA V TREH SLIKAH »Najvekši porivači pri Stefani Kovači« Vsako leto enkrat se zgo- £ di, da se soboški mešani pevski zbor [MPZ) Štefana Kovača odpravi na intenzivne vaje. Letos so tri dni na različne načine intenzivno vadili [prepevali) v TOPOLŠICI. Tako zamaknjeni so bili v ubrano petje, da so pozabili na sneg, ki je naletaval zunaj. In ko so se končno zbrihtali, je bilo prepozno: avtobus se ni niti ganil. Tako jim ni preostalo drugega kot porivanje. Začeli so močnejši moški (glej foto 1, kjer so JOŽE LOPERT, BOJAN LUTAR in IZTOK KOUDI- r- 7T< i L o 350 naj ml a j ših I f h.1 » 1»' 11 &* m 41 :T- P ■«j se potepa POPOTOVANJA d Ondan je s soboške železniške postaje krenila 70-letna lokomotiva. Muzejski vlak je približno 350 nadobudnežev popeljal v neznano. Starši in spremljevalci so sicer vedeli, da je končni cilj Ptuj in da gre za veseli decembrski božičkov vlak, pa vendar to ni moglo ogroziti otroške zvedavosti in velikega pričakovanja. Na koncu so bili ^..^i vsi obdarjeni, ožarjeni od bližnjega srečanja z dobrim možem v rdečem in b odločeni, da se naslednje ■ leto spet popeljejo po ča- k robnih tirih. ® T v o če ne bi (po)rivali, bi še zdaj popejvalii ir. J .J .^ ■ ■■!® ! ll i if. & [*;■' 11M I / ' ' I ih ' ■f>?aiAgVWw- S IJ I J I j '■'l 'Ih 1 f/ J S Gorička mariška je spet zafučkala. Tokrat sicer še kot izjema ob prazniku, kmalu pa bo vlak na Goričko. A brez dima iz lokomotive ... t LA, nekje v gneči pa še DUŠAN ANŽEU, EME-RIK BENKO, MIRKO KUHAR in LUDVIK Najmlajša udeleženka božičkovega vlaka je bila 6-mesečna Kirn Horvat. VOGRINČIČ). Ker so bili । kljub porivaški izkušenosti sprva neuspešni, so poprijele por Ivačiče (morda porivalke ali celo porivavke?!). Tehnološko napredne so se najprej lotile boka (foto 2) - seveda spet ni šlo. Končno so avtobus dovolj ogreli lokalni gasilci (foto 3) in kulturniki so se pojoč srečno odpeljali proti domu. If "3 DAŠ Erni je objavil članek Vedno ko izide knjiga pesnika in pisatelja ERNESTA RUŽIČA iz PESKO-VEC, to zaznamujejo z manjšo slovesnostjo. Glede na to, da je zadnje čase njegovih knjig več kot novinarskih člankov (Ernest je sicer novinar, če ste pozabili), predlog direktorice PZl Irme Benko: »Če bo šlo tako naprej, boš moral za vsak svoj objavljeni članek organizirati tako žurko!« r t > ■ t 1,' NA I I I K /.3 I Otroci so z nestrpnostjo pričakovali vožnjo v neznano, posebno doživetje pa je bilo fotografiranje z možem, ki jih je prijazno obdaril. t \! I CP i Zi JiLi. Malčke so zabavali tudi mali radijci Murskega vala. Timotej Šooš je bil kot se za malega novinarja spodobi dovolj radoveden, da so otroci zvedeli vse o parni lokomotivi. december '99 Pc^n VESTNIK 28 I KOM P«" TAR Ondan sem dobro uro presedel s skupino pomurskih dušnih pastirjev, duhovnikov različnih veroizpovedi. Že zdavnaj so možje, ki so sicer nadvse zanimivi, duhoviti in strpni sogovorniki, sprejeli dejstvo, da sam ne verujem. Pravzaprav tudi to ni čisto res. Moja vera se pač ne usmerja v nekega določnega boga. Stvarnika ali Ideologa. Moja vera je vera v ljudi, njihove sposobnosti, kvalitete in dejanja in vera v samega sebe. Vedo pa gospodje, katerih skrb je usmerjena v človekovo dušo, da spoštujem sočloveka ne glede na veroizpoved, socialni stan, poreklo ah barvo kože. Tako se pač dvobojujemo na načelni ravni; oni gledajo na določena družbena ravnanja in dogajanja skozi svoja očala, moja služijo moji interpretaciji istih dogodkov. So sinovi krivi za grehe svojih očetov? In je beseda nanesla na pojmovanje zgodovine. Rimskokatoliški župniki, denimo, so me opozarjali, da se o njihovih predhodnikih in njihovih ravnanjih prepogosto in preveč črno piše in govori. Da se po nemarnem vedno znova vlači na površje srednji vek. Pa sežiganje luteranskih knjig. Pa kolaboracija v drugi svetovni vojni. In se namerno pozablja zgodovinski pozitivni prispevek, ki ga je katoliška cerkev nedvomno dala za razvoj človeštva. V mnogočem se z njimi strinjam in jih obenem seznanjam s svojo različico razmišljanja o preteklosti. Zakaj vedno, ko hočemo diskvalificirati nasprotnike, brskamo po preteklosti njihovih prednikov, sorodnikov, prijateljev, znancev. In sem jih spomnil na zgodbo nekega svojega prijatelja, danes je ugleden slovenski nevropsihiater, ki je ob začetku študija zaprosil za štipendijo na takratnem RepubUškem sekretariatu za notranje zadeve. Niso mu je odobrili, ker je imel strica, ki je nekoč pobegnil v Nemčijo. In sem problem posplošil; ah sem jaz kriv, če so takoj po vojni nekateri komunisti zganjali teror nad drugače mislečimi? In ali ste vi krivi, sem jih vprašal, da so nekateri duhovniki nekoč sodelovaU z nemškim olhipatorjem. Ali sem jaz kriv, če nekateri novinarji pišejo neumnosti? In ah ste vi krivi, če je kateri od duhovnikov obtožen homoseksualnosti ah pedofihje? Preprosto za to grel Človeka glejmo. Njegovo znanje, ravnanje, človečnost. Kolektivnih zaslug ah krivde ne priznavam in tu je temeljna razlika med mojo vero in razmišljanjem ali, če hočete, verovanjem drugih. Živeti in pustiti drugim živeti, je še ena razhčica tovrstnega tolerantnega razmišljanja. Če bi ga vsi sprejeU, bi lažje zaživel tudi ekumenski duh med razhčnimi verstvi na naših tleh in bi prišh do skupnega cilja; da ljudje, ne glede na veroizpoved, bolje in mirneje živijo. MARJAN DORA Česar Derek Smith ne more storiti, potem se tega na svetu sploh ne da narediti { Anglež v Murski Soboti Mesto Murska Sobota, vpeto v pokrajino, kjer se mešajo različne kulture, naj bi občasno veljalo tudi za svetovljansko mesto. Toda obiskovalec iz druge dežele, še posebno če ni iz Avstrije, Madžarske aU Hrvaške, kmalu postane prepoznaven in marsikdaj je čutiti vprašujoče poglede, kadar domačini slišijo tujo besedo ali vidijo neznani obraz. Tudi sam priznam, da sem včasih pogledal za angleškim avtomobilom, ki je imel volan na desni strani vozila in se spraševal o jeklenem konjičku z an- gleškimi registracijami. Moja radovednost ni trajala dolgo. V preteklih letih smo namreč na tej terasi s prijatelji in sosedi ter preživimo čudovite trenutke,” je povedal Derek. In med Sobočani ugotovili, da smo dobili dobrega njegovim pripovedovanjem se človek še zadnjič znebi soseda, ki se dobro razume tako z ambasadorji sterotipa o hladnih Angležih, ko ugotovi, da so tudi kakor z domačini, ki se v prostem času ukvarja z zbiranjem in obnavljanjem starih predmetov in sogovorniku najpomembnejši dobri odnosi med ljudmi. "Če sem se v Afriki razumel z dvema ki ima zelo rad svojo družino. "Česar Derek milijonoma Zulujev, se bom tudi s prijatelji, s sosedi, Smith ne more storiti, potem se tega na svetu sploh ne da narediti," je povedal med pogovorom. s Sobočani," meni Derek. Odnosi s sorodniki so pomembni. Derekovi sorodniki so bili že večkrat na Mimogrede, Ihdi njegov avto ima od nedavnega obisku v Sloveniji, tudi tast Janez in tašča Terezija krmilo na levi strani. Imam prečudovito ženo in ljubka otroka Derek Smith že 35 let ne živi v rodnem Vorkshirju. sta potovala po Veliki Britaniji, Smithovi so si privoščili dopust na Karibih. Pred hišo stoji tudi počitniška prikolica, “V prihodnjem letu bomo šli na morsko obalo," so razložili. Je že tako, da si človek , V njegovem potnem hstu so pečati in delovni vizumi mora ogledati tudi svet, če hoče razumeti druge ljudi, Barbadosa, Jamajke, Indije, Grčije, Rusije, Malte, druge narode in druge običaje. Spreminja pa se tudi J Njegov prvi stik z nekdanjo Jugoslavijo je bil še domače-oko^®'^----------- pred slovensko osamosvojitveno vojno. Delal je v Beogradu in v Pirotu, leto 1990 pa šteje kot prvo srečanje z našim območjem, čeprav je takrat še živel v sosednji avstrijski Radgoni. Ko sem prišel sta bili le dve večji trgovini« 4 Murska Sobota se je v preteklih letih zelOj rt Spremenila,” dodaja Derek: “Na nekaterih področjih “Zdaj imam prečudovito ženo in ljubka otroka,' na bolje, na nekaterih na slabše. Zupan Anton Slavic,) f je naredil veliko. Ko sem prišel pred slabim ’ desetletjem v Mursko Soboto sta bili v mestu le dve ,t večji trgovini in dva ali trije lokali. Zdaj pa smo dobili j je med našim obiskom pri Smithovih poudaril naš gostitelj Derek ter dodal, da jo je osvojil ob igranju bilijarda v soboškem aeroklubu. Hčerka Sara je -ovj. m u.11 l, j stara osem mesecev, sin Filip je nekoliko starejši velike nakupovalne centre, športne in kulturne L od nje in že obvlada oba jezika. Z Derekom se pogovarja v angleščini, s Suzano v slovenščini. Na objekte. Med drugim tudi ležeče policaje na cestah, ki pa včasih preveč ovirajo promet. Dobro bi jih bilo i vprašanje, če sta Suzanina starša Janez in postaviti le na eni strani cestišča, saj zdaj v nekaterih | Terezija Mataj bila presenečena, ker se je hčerka križiščih ovirajo tudi promet iz nasprotne smeri, kjer ■! poročila z Angležem, je naša gostiteljica Suzana pa se avtomobili že tako ali tako morajo počasi j odgovorila, da je oče poznal Dereka prej kot ona sama, O tem, da se dobro razumejo priča še pripeljati, če hočejo zaviti. Upam, da se zaradi tega ne bo zgodil kakšen nalet vozil. “ Derek Smith ima j podatek, da sta se tast in tašča vpisala v tečaj rad konkretne spremembe, pri tem pa ugotavlja, da angleščine. Poleg tega živijo v isti hiši. Mlada družina biva v zgornjem delu, ki ima veliko teraso. se bodo morali nekoliko še spremeniti še nekateri ljudje. Opaža, da je včasih v sistemu preveč korupcije kjer je postavljen žar. “Vsako poletje se zberemo in lakomne želje po denarju. 4 ( I ‘I J' I i ! I . /J / l‘u VESTNIK 29 Pen december '99 I I*; I *■ - Al »V življenju je malo takih krajev, malo štorkelj, kise vračajo vanje in v gnezdih razpredajo sanje mladih ljudi in mesecev majev.« V Murski Soboti bo dražba Na gospodarstvo se dobro razume. Njegovo delo ie bilo povezano s svetovanjem podjetjem in vladam različnih držav. Zdaj prodaja tekstilne izdelke. Verz Branka Šomna je izbral za svoje voščilo sestri Mariji ob njenem lepem življenjskem jubileju brat Jože, »poglavar« rodbine Kere-covib. Za to priložnost se je zbrala vsa Kerecova rodbina, ki ima svoje korenine na Cankovi, njene veje pa so se v desetletjih razrasle v košato drevo in še rastejo. Družba se je zbrala v gostilni Ajda na Cankovi in bilo je lepo praznovanje v prijetnem rodbinskem razpoloženju. V njem se je dobro počutilo tudi nekaj Marijinih prijateljev, ki jih je imenovala kar za častne goste. 11 Marija H. Kerec NASE DREVO RASTE »Draga Micka, vedno si bila nekaj posebnega. Že ko si bila otrok: bujni svetli lasje, okrogla in rdeča lička, nasmejana in razigrana. Priljubljena si bila povsod: v družini, pri sosedih, v vrtcu in kasneje v šoli. Nadarjena prikupna in radovedna. Bila si ena redkih iz teh krajev, ki ji je uspelo priti na gimnazijo in študirati. Naša mama ti je vsako jutro skuhala Ocvirkovo juho in mlečno kašo in te, ne glede na vreme, z baterijo pospremila na avtobus ..." so besede iz nagovora sestre Oblačila izvaža v Anglijo, na Dansko, Švedsko ter priznava, da Mura šiva najboljša oblačila v Evropi. Sodeluje še z Varteksom', pri tem pa opozarja, da velika evropska podjetja zaradi nižje cene naročajo šivanje svojih izdelkov v vzhodnih evropskih deželah. “Tovorna Mura je gonilna sila pokrajine, X Kristine, ki je slavljenko presenetila tudi z nekaj zgodbami iz njunega lepega otroštva. Vsi skupaj pa so ji iskreno zaželeli še mnogo ustvarjalnih let... Upokojena profesorica germanistike se ne da. Ima veliko načrtov in idej ter ogromno življenjske energije. če bo propadla bodo propadle tudi družine skoraj 6000 ljudi, ki so tam zaposleni," opozarja sogovornik In če smo že pri podjetništvu. Murski Soboti se obeta nova pridobitev. Suzana bo 16 januarja v avtocentru Gaber odprla prvo dražbo rabljenih avtomobilov. Derek ji je sam izdelal mizo, za katero bo stala in spremljala družbenike ter njihove ponudbe.To bo zanjo delovna nedelja. Angleški zajtrk Družina drugače preživlja konce tedna skupaj. Najprej je na vrsti dober angleški zajtrk, z jajci in slanino, nato nakupi in srečanje s prijatelji ob kavi ali kozarčku dobre pijače, “Morali bi me videti kako 1 fS 'k r, w nasmehne Derek. S nakupujem v angleščirii,”se Pilipom večkrat ribarita, Suzana pa je medtem s Saro. “Večkrat jemo tudi zuno/, domača kuhinja pa N opremljena v angleškem stilu. Polovico .tedna kuhamo na angleški, polovico tedna pa na slovenski bačin. “ Včasih iz Anglije pripeljejo celo sestavine pripravo jedi, kot je na primer yorkshirski puding. V prostem času Derek obnavlja avto znamke MG iz leta 1972, nasproti domače hiše je kupil še eno staro hišo, jo obnovil, v njej sta pisarna in pub v -VI rt < z i £1 n ctI o cU-1 rvi stilu s pravim angleškim pravem angleškem----- pikadom in pravim angleškim pivom. Okoli hiše in '^njej so stari predmeti, ki jih je Derek sam popravil in poskrbel, da izgledajo kakor nove. Novo tisočletje “Novo leto bomo pričakali slovenskem, nato P*'hznovali dvakrat. Najprej po . , po angleškem času ki je eno uro zft s ovens irn. n '-'-po angleškem času -------- vMhk dejala zakonca Smith. Priprdvih svojih željah za Ognjemet. Derek ostaja pn ^''"^.^[^uredili prihodnje leto tradicionalen. Zeli s , svetovni problemi, da bi l)ud)e bi i pa da bi se več pogovarjali med _ ;^ravje, privošči čim več zdravja, saj dokler obeta m nobenih težav. Dejan Fujs, foto; Natalija Juhnov ► i 1. J Zbrana družba: od desne proti levi sedijo sestra Kristina nečak Tilen, ki naj bi nekoč prevzel Kerecovino, slavljenka, častni gost dr. Jože Magdič, brat Jože, rodbinski poglavar ene veje Kerecovih, ob njem žena Irena, svak Jože Benko in njegova sestra Betka Osojnik. Stojijo pa Vinko Mlakar in ob njem nečakinja Suzana Kerec, zaročenca, ter pranečakinja Maruša Kerec. Za njimi so častni gost Milan Sever, Taja Sukič 2 zaročencem Darkom Kerecem, nečakom. Tesno skupaj sta slavljenkin sin Goran Horvat in njegova zaročenka Smiljana Fister, potem pa sledijo nečakinja Lidija Tišler z možem Janezom, nečakinja Tanja Kerec z zaročencem dr. Milanom Lovenjakom ter sestri Jožica Benko in Tončka Kerec. Za njima je svetlolasa Bibijana in ob njej mož, Marijin nečak. Albin Kerec. Pred njim stoji Jožica Benko, za njo častna gostja Angelca Sever, ki se je skupaj z možem potrudila, da je bila miza obložena z najboljšim pecivom Nečak Tomaž Benko drži v naročju svojo Nušo. Na robu je nekdanja Marijina sošolka Micka Kovač, ki je bila nekoč tudi Kerecova. Posebna značilnost družinskega drevesa te cankovske rodbine pa je, da sta se v njej povezali dve Kerecovi veji. Cankovski tamburaši so sami sebe poimenovali ODPISANI, slavljenka Manja pa pravi, da so poslej »zapisani v mojo dusO’. Na skupni rodbinski fotografiji je pogrešani Ernest Kerec, Marijin svak, poglavar druge veje Kerecovih, ker je največ časa preživel med muzikanti (drugi z leve). Kapelnik ansambla Odpisani je Drago Rojko, med njimi pa je še vedno tudi najstarejši kapelnik Ca-rekov Pepek Med muzikanti je bil nekoč tudi Marijin oče, pokojni Leopold Kerec. »Ostanite taki, kot ste - nekaj posebnega- je čestitka, ki so jo podpisali nečaki in nečakinje. Na mladi rod svoje rodbine je Marija pu sebej ponosna, saj so vsi uspešni, izobraženi, ugledni, ambiciozni ... Ob slavljenki je na fotografiji pranečakinja Maruša Kerec, ki zelo rada piše in bere, okrog pa so sama darila. Spomnili so se na Marijino fotografijo s fickom izpred trideset let in jo za to priložnost povečali, nečakinja Tanja Kerec, absolventka likovne akademije, ji je podarila grafiko, za katero je na akademiji dobila desetko, Penovci pa smo za Marijo izbrali knjigo avtorja Vasje Butine Moj rodovnik. Prepričani smo, da bo izpod Pečen odojek prinaša srečo, zato si ga tretjine: eno za sina Gorana, eno za zanimivost: hiši Kerecovih so po domače rekli Fistrovi, zdaj pa prihaja v rodbino snaha s priimkom Fister njegovo izbranko Smiljano in eno bo spravila zase. Goran, prihodnji magister marketinga, in Smiljana, profesorica angleščine, sta se kot par prvič predstavila rodbini. Se ena drobna je Marija želela prav za to priložnost in željo ji je izpolnil svak Ernest. Sreče pa ne bo vzela le zase, razdelila jo bo na njenega peresa kmalu nastalo natančno izdelano rodbinsko drevo Kerecovine. Dobro razpoložena slavljenka v družbi najbližjih sorodnikov in prijateljev. Irma B Nataša J. december '99 Pen VESTNIK 30 I Jože, ki je rojen v Černelavcih v družini s štirimi otroki, pravi, da je njegova največja napaka, da ima samo enega otroka. »Moral bi imeti dva.« In da mu še vedno gori srce za drugo stran Mure. Od leta 1976 namreč živi v Gornji Radgoni. Da pa je na Štajerskem res pognal korenine, priča dejstvo, da je v Črešnjevcih zgradil hišo. »Gostilna bo. Najverjetneje jo bom imenoval Bumbaš, saj tudi mene tako kličejo.« Po vlogi, ki jo je kot naturščik odigral v filmu Halgato in pobral zanjo tudi naslov igralca leta. Zaupal nam je, da je po horoskopu rak, rojstno leto pa ... mu nekako ni šlo z jezika. Pa tudi ni pomembno. Tako smo bili tisti dan, ko sva se pogovarjala, vsi stari 22 let. Kakšen je še Jože Kramberger? 'I INTERVJU JOŽE KRAMBERGER »Jožek, zvani Bumbaš« I »Moram povedati po pravici? Čisto enostavno - nisem nič posebnega. Vidim se kot normalen, preprost človeka. Zelo preprost. Moja dobra lastnost je, da sem dober poslušalec. Zelo dober poslušalec; vztrajam, čeprav imam sogovornika že čez glavo, ampak vztrajam. Pogovarjati se znam na najrazličnejše načine - po domače, profesionalno, prilagajam se družbi. Veliko govorim, še več pa poslušam. Samo poslušate ali tudi slišite? »Oboje, če mi je zanimivo. Je pa odvisno, s kom se pogovarjaš in kaj. Določene stvari mi res gredo skozi eno uho notri, skozi drugo pa ven. Če se pa govori kaj pametnega, pa marsikaj lahko iz tega ‘ven potegneš’. Moja edina napaka je, da ko malo preveč spijem, rad govorim - tega pri sebi ne maram. Ker se takrat izpostavljam. Češ, jaz sem glavni, a tak nikoli ne bi bil rad. Pa še eno napako sem naredil v življenju - da imam le enega otroka. Moral bi imeti dva.« Ali tri. »Ne, to pa je že preveč. Ker če otroku ne moreš ponuditi materialne osnove za življenje, bolje, da ga nimaš. Tako sem razmišljal, zato pa imam le sina. Ne bi smel razmišljati, pa bi bilo dobro. Sam se svojega otroštva nerad spominjam, ker sem bil za marsikaj prikrajšan. Mladost pa sem imel po svoje lepo. Imel sem svojo muziko, svoj bend - Diamante, kjer sem bil pevec. To je bil tudi moj edini vir denarja, ko s^m bil mlad. Denarja je bilo kar, saj smo igrali od Lendave do Maribora, po gostijah in koncertih. Šest let smo bili skupaj, potem pa sem se preselil in zaposlil. Skupina in služba pa nista šli skupaj. Vendar petja nisem opustil. Glasba mi je vse, v njej sem že od malega in vedno me je zanimala. Pred tremi leti sem se malo vrnil na sceno, izdal tudi zgoščenko, pa spet prekinil. Zaradi gradnje nimam časa, nisem pa odnehal. Zdaj sem si kupil novo kitaro in bom pel naprej. Najbolj uživam pri glasbi, ob dobri hrani - čeprav imam od vse zelenjave najraje meso. Za užitek je obvezna kava, vino občasno, obvezne pa so tudi cigarete. Čeprav se zadnje čase odvajam - zaradi zdravja, ker me muči kašelj. Prej ali slej bom moral nehati. O ženskah pa ne bova govorila - imam ljubosumno ženo, raje ne.« Je upravičeno ljubosumna? »Zaradi mene ne. Uživam še pri eni stvari - pri nogometu. To je od vseh športov, kar jih je na svetu, najlepši šport. Pa najbolj nor. Najbolj zanimiva stvar, ki se mi je zgodila? Kar nekaj jih je, pa jih ne bom izdal, ker niso za javnost. Ko sem bil mlad, pa je bila najbolj zanimiva stvar, da sem dobil sina Denisa. Moja velika želja. Nikoli pa si nisem predstavljal, da bom prišel k filmu. Režiser Andrej Mlakar me je videl v gostilni in sva šla. Takoj me je povabil pa smo začeli. Še do danes ga nisem vprašal, kaj na meni mu je padlo v oči. Zagrabil me je in konec. Za hec sem rekel ja, nisem pa vedel, ali je res režiser. Pa sem se odlično ujel. Zdaj sem z istim režiserjem in po romanu istega pisca -Ferija Lainščka, ki je napisal tudi Namesto koga roža cveti - spet pri filmu. Naslov je Megla, igram dvojno vlogo, vendar ni velika. Pravkar sem se namreč pogovarjal z Mlakarjem in je rekel, da je ogromno materiala in je marsikaj vrgel ven. Tako, da niti ne vem, koliko sem viden. Zdaj sem se na svojo podobo na velikem platnu že privadil. Na začetku, ko se vidiš, je pa . polom. Totalni polom, katastrofa. J Danes sem na svojo vlogo ponosen - ni tako majhna stvar, dobiti Badjurovo nagrado za najboljšo vlogo in biti hkrati igralec leta - ko si prvič pri filmu. Nekateri so pri filmu že leta in leta, pa naslova igralec leta niso dobili. Meni , bo to ostalo za vse življenje. Želim še [ naprej igrati in tudi bom. Trenutno J nimam ponudbe, ampak vem, da jo bom še imel. Kar se tiče glasbe, pa ■'i! „ 4 - ■•-v- ■ - ■ / A.. ■ -.i 1 L*'. M razmišljam, da bom izdal leta 2001 še kakšno zgoščenko, takrat bom imel i Ml' i •žt -2 K s -M namreč več časa. Povezal se bom z dobrimi glasbeniki in igral dobro glasbo. Nimam v mislih skupine; kak koncert, CD - toliko, da imaš za svojo dušo. Še vedno me boli srce za ono stran Mure. In me bo, dokler bom živ. Ampak življenje tako nanese. Vedno sem srečen, ko lahko grem v Mursko Soboto in to je - poleg glasbe - tudi način, kako se sprostim. Ker ti kraji, kjer si odraščal, vedno ostanejo pri srcu. Letošnje novo leto bo res nekaj posebnega, ker je 2000. Le redko katera generacija je imela takšno srečo, da je to doživela, zato je prav, da bo pravi bum. Če si ob novem letu nekaj zaželiš, je vprašanje, ali se ti bodo želje izpolnile. Če pa delaš na tem, se mogoče bodo. Jaz si želim, da bi pri tem, kar delam, uspel. Pri tem boru vztrajal, ker če pri nečem vztrajaš, to tudi dobiš. In moja največja želja |j trenutno je, imeti svojo gostilno, in pa J da bi nekoč videl celo zemeljsko krog- I lico. Če imaš denar, ti ga lahko kdo | ukrade, če pa potuješ in nekaj vidiš, pa ti tega nihče ne more vzeti, ker je to 1 tebi. Zato je moja želja potovati in no '|l dvomim - uspelo mi bo.« J VITO J i VESTNIK 31 Pen december '99 e kakšen obraz bi naredil, spoštovani bralec, če bi ti uradna oseba (v tem primeru logar) neko decembrsko soboto potrkala na vrata z blokom v roki in Izjavila, da so prišli delavci, kot si naročil, in ki bodo zdaj na dvorišču postavili božično drevo. Za storitev moraš plačati, seveda takoj 10.000 tolarjev. Med tem ko ti uradna oseba to razlaga, delavci na trati pred vhodom vneto postavljajo smrečico in jo krasijo s pisanimi trakovi ...7 Da, zanimivo vprašanje, ki je zanimalo tudi Pčnovo trojko. Do odgovora je prišla na štirih praktičnih primerih... Lujzu namenjen vsiljivemu Dušanu, ki je že zahteval PeilOVa. troilo, V 3,kcni DobaV-plačilo za postavitev jelke. Potem je Lujz vzel situacijo * Ijali smo naročene smreke po glasno in strogo v svoje roke. »Poslušajte, mi nismo ničesar naročili in tudi ničesar ne bomo pločali!« je 10.000 tolarjev, ki jih stranke povedal in energično zaprl vrata. . n « * j Stal sem na cesti in od daleč opazoval dogodek. To HIŠO narOCllC. K ©Vir ni ^OZCiHr ni bil nič kaj prijateljski pomenek. Neki mimoidoči 'niičsi« ni Bil fonon Vlinli se je kar ustavil, ker je začutil, da tu nekaj ne Štirna. Z-VCr Ul UU lepen, HIJUD Potem je Irma ugotovila, da vrag jemlje mlade in je temu je svoje delo dobro opravil, raje potrkala na vrata. Ko se je vse pojasnilo in razjasnilo, se je obrnilo na glavo. Bili smo lepo I* »Nič nismo naročili, nič nemo pločali! « [ t 1 . < 'i i j Pri hiši dr Aleksandra Šiftarja presenečenja ni bUo, ker so bili vsi člani družine odsotni. Kljub temu smo pred vhod postavili smrečico in naredili njemu In nam v spomin skupinsko sliko. Priprave so bile dokaj obsežne. Treba se je bilo dogovoriti (jih naprositi) z gozdarji, da smo dobili smreke, visoke vsaj 2,5 m, in gozdarja, ki bo smreko uradno dostavil stranki. Dobili smo štiri smreke m revirnega gozdarja iz Murskega gozda. Firma I^-EL nam je za to akcijo blagohotno posodila kombi, ki ga je vozil Tomaž. Tbdi on se je odlično vživel v vlogo, tako da, kar se zasedbe tiče, akcija ni mogla propasti. Da je bila zadeva videti skrajno resna, smo si vsi nadeli uniforme gozdarskih delavcev. Akcija se je začela v Murski Soboti pri dr, Aleksandru Šiftarju ki se na vzgojo rastlin, tako tudi smrek, predobro pozna. In končno jih »njegov«* firma prodaja zato bo po vsej verjetnosti presenečenje veliko smo domnevali in - pozvonili. Pozvonili m me. Pa spet pozvonili, pa spet nič in tako ugotovili, da jih. po vsej verjetnosti, ni doma. Kaj bo če bo tako tudi pri drugih, sem se spraševal. ko smo se peljali proti Radencem, vendar s tem i^isem hotel vznemirjati drugih, zato sem bil raje tiho. Zato pa Dušan ni bil • * , x Lepo nam je pripovedoval, da morajo takšne smreke, kot jih dostavljamo, rasti sest do sedem let. Z«. «U. uozica na takšen način 'J® gozdarji smreke za to priložnost s j P ■ Lepo nam je faradi božiča na J*resenečenje v Radencih je bilo popolno, blodUi. pozvonil pri dr. Alojzu Slaviču, sm poima, ^sti, ki se le peljete skozi Radence, _ ' Jjakšnoveliko naselje skrivajo v t..-, m ^šan pozvonil, pravzaprav neka) J tp > v svojih nedrjih. Ko je 16 pojavil dr, Slavič, ali Lujz po domače, bi se znalo in ie v notranjost ;nočno zaplesti, Lujz je bil preji^ h>se ženo glasno vprašal, ali )e — . glasil “Povej jim, da jaz nisem ničesar narocu . izredno glasen odgovor, ki pa 1® postreženi z njihovo sobotno jutranjo hišno spe- Gozdarji imajo svojo upravo nedaleč od Veetnikove žute kuče. Celotna ekipa se je kar na dvorišču preoblekla v cialiteto in se na koncu prijazno razšli. Kar dobre popolnoma nove uniforme, ki so se nam zdele kar imenitne (Poglejte Irmo, na primer, kako lepo Ji pristojl volje smo se odpeljali v Veržej k Mirku Hanžekoviču. Tam so hodili po dvorišču mesarji in nam niso namenjali kakšne posebne pozornosti. Dušan je uniforma komunalnega komandosa]. Naložili smo smreke in krenili... moral precej dolgo zvoniti. Potem je nekdo prišel izza postavljajo jelko, čeprav je niste naročili,« je jela stekel pogledat, kdo zvoni, in ker ni nikogar poznal, razlagati Irma. »Poslušajte,« je začel Mirko, »nas več je poslal gospodarja, da sam odpre vrata, kar je le- ničesar ne more presenetiti Oni dan smo morali ta tudi storil. »Gospod, pripeljali smo smreko in odpeljati 1,5 tone šunk v kafilerijo, pasmo še živi!« V potrebno je plačati 10.000 tolarjev,« je Dušan začel svojo pesem. Mirko pa hladno: »Ja, v redu, ni proble- bistvu je Mirko mislil, kot smo pozneje izvedeli, da je pač nekdo naročil jelko za dvorišče, kar se mu je ma. Samo nimam tu, moram noter po denar« Potem zdelo normalno. V glavnem prepira ni bilo, še več, sta pristopila Irma in Bojan, da zadevo razčistita, ogledali smo si lahko proizvodnjo, kjer je mrgolelo mesarjev, ki so vsi nekaj rezali, prekladali ali vozili. »Pa niste nič presenečeni, da vam tukaj, na dvorišču. Dr. Slavič skozi priprta vrata odganja vsSftveffii Dušana. tli g -aiSB -A A' r ' »Izvolite, izvolite I* Gospa Marija pripravlja ob sobotah, kot smo ugotovili, izvrstne palačinke. Gostoljubja pri Slavlčevlh pa ni bilo konca. Na koncu so nas povabili še na teden odprtih vrat. Slavlčevl so namreč zadnji teden v letu obvezno v goricah. Takrat so tam dobrodošli vsi dobro misleči. Nato smo bili povabljeni še h Kasaču in ob dobrih telečjih hrenovkah miroljubno končali obisk. Pri poslancu Cirilu Pucku v Turnišču je kazalo, da se bo akcija končala tako, kot se je začela. Zvonimo in zvonim, pa nič. Nikogar ni doma. Dobro, pa mu postavimo božička v gredo pred hišo, v nabiralnik vržemo račun, pa bomo videli, kaj se bo izcimilo. Ravno smo bili gotovi, ko se pripeljejo gospod poslanec. Dušan Brezplačna dostava božične Jelke na dom. Kdo se ne bi uradno pristopi in zdeklamira svoje besedilo o smejal. 17'- ■f naročilu, dostavi in plačilu jelke. Gospod poslanec pa ■ ■ r' f ' 1 ■ I I 1 Najbolj krvava fotografija v Penu v letošnjem letu. Kompletna Pčnova ekipa si Je z zanimanjem ogledala Hanžekovlčev obrat mesne predelave, ki že rahlo spominja na fabriho. nič, češ v redu, takoj bomo plačali. Irma spet v akcijo: »Dober dan, mi smo od Pčna, to je hec, saj nihče ni naročil jelke, kako da niste nič presenečeni?« Poslanec, ki je v parlamentu vajen vsega živega, pa takole: »Ravno zjutraj sva se s soprogo pogovarjala, da bo treba kupiti božička, pa sem mislil, da je to ona danes mimogrede uredila,- In mi, P6-nova trojka, kot da bi slišali ta pogovor, smo božička pripeljali. Pa naj Še kdo reče, da ni boga. Seveda poslancu drevesca nismo zaračunali, morali smo pa spiti buteljko, kar nam pa, vsaj enim, ni bilo ravno težko. Adolf Hiter, foto: Nataša Juhnov december ’99 P©n VESTNIK 32 Pet (5) istih vprašanj za 1999^ Velika Penova anketa IRENA PETEK - FERENC, samostojna podjetnica, Radenci 1. Natovo bombardiranje ZR Jugoslavije iz dveh razlogov: mednarodna skupnost je končno posredovala pri brezkompromisnem Miloševičevem ustvarjanju velike Srbije na Balkanu, Nato pa je dobil priložnost demonstrirati svojo zastrašujočo vojaško moč in hkrati pokarati »poredne« države. 2, Mati Tereza za nesebično človekoljubnost in pomoč najrevnejšim, Albert Einstein, ki je v znanosti dodobra pretresel področje fizike in matematike s svojo teorijo relativnosti, Bill Gates, lastnik firme Microsoft, ki je na gospodarskem področju najus- , pešneje dokazal, kako je mogoče znanje ! preb ti v denar in obratno. [ 3. Leto 2000 ne bo nič usodnejše od preteklih ■ I let. Prinašalo bo veselje in srečo pa tudi žalost in solze, napredek nekaterim in nazadovanje drugim. 4. Vprašanje je utopistično, zato tudi primeren odgovor: kakor iz kisa in šampanjca ni mogoče dobiti dobrega vina, tako je jalova razprava o združitvi Janša - Kučan. 5. Zastonj vozovnici bi podarila osebama, ki bi ju z veseljem in primerno izkoristili, sama pa zastonj ne bi potovala in z nikomer, preprosto zato, ker še nikoli nisem [in ne bom) sodelovala v nobeni igri na srečo, moj življenjski moto pa je: Zanašaj se nase in na svojega konja. JANOŠ VOROŠ, zdravnik in svetovni popotnik, MS: 1. Dogodek leta 1999 je odločno NATOvo posredovanje v vojni na Balkanu, 2, Albert Einstein, Pablo Picasso in Marilyn Monroe 3, Ne bo usodno, četudi pristanejo Marsovci! Ali če zaradi zaradi virusa pocrkajo vsi računalniki, če iznajdemo kakšno novo orožje, začnemo kakšno vojno... Rekli bomo samo: »Glej, glej, kako zanimivo!« In če bi se res zgodilo kaj usodnega, tega ne bi opazili v istem letu. /j ti r rJ ■ I 1 I * (■ 4 4. Hm, mogo če, če bosta prebrodila razliko v letih, pa vplive okolice, politični nazor in druge malenkosti... 5. Šel bi na pustni karneval v Rio de Janeiro! S kom? Sam! I ■ k ' 11 r, TOMAŽ DRESLER, mizarski mojster, Stogovci MARIJA CMAGER, Razkrižje 48, zavedna Slovenka, ki mora vsak dah z, doma in domov prek zapornicj^efne^. prehoda: " I ib 1 1. Rojstvo vnuka Urbana in poroka obeh sinov. 2. Milan Kučan, Mihael Gorbačov, Bill Clinton. 3. Mislim, da po vedenju ljudstva. 4. Ne, ker Kučan ne bo šel v Janševo stranko. 5. Še enkrat bi potoval z vso svojo družino na Tenerife, potem bi pa s seboj vzel svojo soprogo. Potovala bi brez cUja. Mislim, da bi se mi hitro stožilo po svojcih, prijateljih in po delavnici. 1. Dogodek leta zame je, da sem bila prvič v življenju na zatožni klopi - samo zato, ker sem Slovenka! 2. Prvi je moj mož, drugi Clinton in tretji Štukelj. 3. Usodnost leta 2.000: polja in vinogradi bodo poraščeni s koprivami in trnjem, denarja ne bo. Doma bosta ostala mleko in meso, holesterola primanjkovalo ne bo! 4. Iz te združitve nič ne bo, da Janša Kučana vodil bi za roko. Ker oba sta! 5. Podarjeni vozovnici naj dobita g. Drnovšek in njegov zvesti spremljevalec Artur, Če si Peter Toš k nam upal priti ni, potem naj pes Artur na meji red naredi! •*< y A ( J ROBI MARKOJA, Turnišče, strelec, eden najboljših športnikov Pomurja: 1. Obisk Vestnika in Murskega vala v Turnišču. 2. Miklavž, Božiček, Dedek Mraz. 3. Usodno bo po zapisovanju datuma, saj smo se doslej motili samo pri zadnji številki, zdaj pa bo napaka pri vseh štirih. 4. Ne, ker nimata časa. 5. Z najdražjo, na potep po Vesolju. TOMI NEMEC, nekdaj mladinski alternativec, zdaj načelnik upravne enote Ljutomer, po njegovi zaslugi prvi v SLO državni upravi s kakovostnim certifikatom ISO 9001: s < i 'A . I 1 Dogodek leta so vsi drobni lepi trenutki, ki sem jih preživel v krogu domačih. Sicer ga pa še pričakujem. Po službeni plati pa, da smo po enem letu truda v teh dneh uspeli pridobiti za nas pomemben certifikat 2. Veliko je »naj« oseb. Vsak ima priložnost kdaj biti naj oseba. Večina največjih dejanj posameznikov namreč ostane anonimnih Če se omejim na tiste, ki so po javnih kriterijih vpkvali na razvoj človeštva v tem stoletju in veljajo za »super zvezde«, bi to lahko bili: Janez Pavel II. Albert Einstein m Mahatma Gandhi 3. Nič bolj usodno kot vsa prejšnja leta. Morda po tem, da se bodo dejanja in stvari pričele poimenovati s pravim imenom. Pri marsikom bo padla maska. Upam, da bo potem maškarada samo enkrat letno. Menim pa, da bosta ljubezen in razumevanje v ospredju 4. Ne. ker medicina tega še ne omogoča. Zaenkrat se pri nas združujejo le stranke Tbdi stopenj združevanja je pri nas veliko. Uradno nezdruženi pa vendar pri glasovanju združeni, lahko si napovedano združen ali pa napovedano z nikomer nikoli združen Lepo bi bilo, če bi se združila tako, da bi bila na eni strani onadva, na nasprotni pa vsi problemi, ki jih vsakodnevno doživljamo. 5. 2 ženo sva letos praznovala 10-letnico poroke, zato je odgovor na vpiašanje »S kom?« jasen. Dokupil bi še dve otroški vozovnici in se odpravil na potepanje po Združenih državah Amerike. r VESTNIK 33 Pen december ’99 dvanajst (12) znanih obrazov 1. Dogodek leta 1999? 2. Rangirajte tri »naj« osebe 20. stoletja! 3. Po čem bo usodno leto 2000? 4. Se bosta leta 2000 združila Kučan in Janša (zakaj da ali zakaj ne)? 5. Zastonj ste dobili dve vozovnici za kamorkoli. Kam bi šli, s kom in zakaj? VIKTOR ŠBUL, direktor Pomurs banke, iz Murske Sobote 1. Vsekakor intervencija NATA na Kosovu in s tem spoznanje, da so se ZDA ustoličile kot gospodarska, politična in vojaška voditeljica sveta. Nebogljeni velesili sveta Kitajska in Rusija sta nemo opazovali dogodke, evropske države v NATU pa so bile statistke v igri sodobne vojaške doktrine in briljantni uporabi elektronike. Ali je streznitev pri samem ljudstvu v Ameriki in bojazen za to svojo vlogo vladajoče države? Deloma se je to že dokazovalo z agresivnimi demonstracijami v Seattlu ob svetovnem trgovinskem kongresu. 2. Preoblikovanje sveta in tehnološke napredke največkrat povzročajo politiki s svojimi odločitvami, zato bom rangiral osebnosti iz politike - kot pozitivno MihaUa Gorbačova in dva negativca Hitlerja in Stalina, ki sta neposredna krivca za morije in strahote v vojni. Po koncu vojnih strahot pa se je zgodil skokovit razvoj kapitalističnih držav, hladna vojna, ki jo je začrtal Stalin za obrambo komunizma pa je povzročila nenehno izumljanje orožij in ogromno izumov z vojaškega področja se je uspešno preneslo v civilno uporabo. Gorbačov je prekinil tekmo med bloki in samoukinil komunizem - posledice so vidne. 3. Po ničemer, ker je to samo trenutek v toku tisočletij, mi pa smo generacija, ki ima to srečo, da prehod lahko doživi. Vse bo teklo naprej, v večnost, katere konec nikomur ni znan. 4. Težko bi sprejel vašo tezo o združitvi. Oba sta sicer demokratično usmerjena, vendar je Kučan svoje teze o demokraciji z ravnanjima vodilnih državnih pozicijah uresničeval, kar mu je z odločitvijo na volitvah potrdilo tudi volilno telo. Nasprotno pa se o ravnanjih in pogledih Janše volivci ne izražajo z množično podporo, ker ne verjamejo v pristnost tez. V slovenski politiki pa bosta oba še naprej potrebna, saj sta regulatorja za pravilno delovanje koalicije. 5. Z brezplačno vozovnico za kamorkoli (vsekakor mislim na letalski prevoz) bi šel s soprogo v naši zimi na južno poloblo. Najdlje, kamor je mogoče, recimo na Havaje. JOŽE BAGAROŠ - PEPI, upokojenec, Petanjci 1. Dnevno kreganje babice (točneje žene), ker sem spet pozabil vzeti tablete za srce. 2. Moja babica, ker je dobra vertin/a. Šp-aravna je in sama večkrat pravi, da bi ona tam zgoraj že znala razporediti denar tako, da bi bili vsi bogati in da bi nam vsem šlo dobro. Takoj za njo pa sta Lujzek in Marjanca, ki sta obljubila poroko, pa si spet premislila. Marjanca bi se rada zvezala samo civilno, da bi lahko šla narazen kadarkoli, Lujzek pa tudi cerkveno, ker Bog veže za večno. 3. Usodno bo potem, da se bodo nadaljevale aferice, ustanavljanje komisij, ki nič ne odkrijejo, tam gori pa bodo še naprej svaje in kreganja. Vse za užitke naroda. Ampak mi smo jih že razkrinkali. 4. To je mogoče. Slišal sem, da bo Djanči šel študirat kanonsko pravo, Milanu pa preteče mandat. Po tem bi se lahko zgodila rotacija - Milan bi sedel na malo manjši stol, Djanči pa na najvišjega, kar si tako zelo želi. In potem bi bilo vse v redu, prijateljstvo bi cvetelo ... 5. Z babico bi se potepala po naši lepi Sloveniji. Dalje ne upam, tam proti jugu niso najboljši z nami ...- n L" '4i? V' TIBOR VČROŠ, kmet, Središče/Szerdahaly l 1. Moj dogodek leta so uspešne priprave na ustanovitev sindikata neodvisnih kmetov Slovenije, ki ga bomo slovenski kmetje ustanovili januarja 2000, 2. Osebe 20. stoletja so britanska princesa Diana, mati Tereza in papež Janez Pavel II. 3. Leto 2000 bo usodno zavoljo močnega prodiranja kapitalističnega gospodarjenja in kmetovanja in ta proces bo najbolj občutljiv na območju nekdanjih socialističnih držav, kjer so delavske in kmečke pravice še v otroških copatkih. Nezaposlenost se bo še povečala. Če se ne bo pravočasno ukrepalo, se bo življenje na podeželju V spremenilo. Vse skupaj bo pustilo zelo vidne posledice! 4 Gospoda Kučan in Janša se ne bosta zdruzila, ker so med njima velika politična razhajanja. Oba sta imela po osamosvojitvi Slovenije možnost uveljavljanja svojih političnih pogledov m tu je Kučan prehitel Janšo. Državljanke in državljani Slovenije smo se odločili, da bomo svo,o državo gradili na temelju miru in sožitja ter medsebojnega spoštovanja, 5. S kmetijskim ministrom Cirilom Smrkoljem bi se odpravila na ogled po Goričkem s konjsko vprego in kočijo, da bi se gospod minister lahko sam nrenričal o stanju te pokrajine, o jelenih in divjih prašičih m o škodi, ki jo DoXoča1o kmetom. In da bi odločil podobno, kot je to stori pri medvedih Po končanem ogledu bi se ustavila na dobri domači sunki in letu 2000 nazdravila z dobro goričko kapljico. BELA SOMI, vodja skupine Kontrabant, Ljubljana 1. v tujini ustavitev vojne na Kosovu, pri nas uvrstitev nogometne reprezentance na evropsko prvenstvo. 2. Einstein, von Ka-rajan, Gorbačov. 3. Našli bodo zdravilo za aids. 4. Že zdaj ju združuje razkošen pogled na število ničel ob plačilnem dnevu, drugače pa bo prvi pod kožo večno rdeč, drugi pa večno črn. 5. Če k vozovnicam dodate še polni penzion in žepni- J- d 1 i-"! i« 1 no, me kar pošljite z najljubšo ženo na Havaje ali Novo namesto mene). _____ Zelandijo (ne bom užaljen, če se odločite TATJANA KALAMAR, dipl, oblikovalka 4 I tekstilij in oblačil, iz Murske Sobote V’ •'IB*; k l S: a 1. Diploma. Florida. 2. Bill Gates in daleč nobenega tatu za njim. 3. Po treh ničlah. 4. Ob vsem drugem je verjetno tudi to mogoče. S. Galileo Gaiilei je enkrat rekel: "Človek mora imeti, kar je merljivo, narediti merljivo tisto, kar se še da meriti.-« V istem trenutku bi pila kavo, čaj in vročo čokolado. Prvo sladkost bi delila v Parizu z Le Corbusierom; v Tokiu bi meditirala v čajnici s cesarjem iz obdobja edo; ritmom uličnega tanga in njegovemu kralju Gar-delu pa bi prisluhnila v Buenos Airesu ob 150-odstotni vroči čokoladi. VLADO POTOČNIK, akademski slikar, Ljutomer 1. Rodila se nam je tretja vnukinja - Nastja. Tudi proslava priključitve večjega dela Prekmurja je dogodek, vreden pozornosti. 2, Albert Einstein, Martin Luther King, Ivan Cankar ’ 3. Za Slovence in Slovenijo bodo usodne volitve. Bojim se, da bomo redili kar tristo poslancev. Oblast je slast. 4. Težko verjetno, razen če bosta složno j: I i r 4r dvignila partijski knjižici in se spovedala pri gospodu nadškofu Rodetu, Politika prenese vse. 5, Ker sem že rahlo v letih, bi se zadovoljil s svojo soprogo, prav lepo pa bi bilo recimo s Spelco Pretnar, ki tako lepo pade. Popeljala bi se kar po Sloveniji, po manj znanih hribčkih in dolinah. Se Slovenci zavedate, kako lepo je Goričko ali Haloze? 4 ! L I 1 december '99 Pen VESTNIK 34 ".i Kar P rekmurje je, kar zadeva verovanja, zelo pestro, saj tod mine se ne vrne vec delujejo katoliška, evangeličanska, binkoštna, ad-ventistična, baptistišča, reformirana krščanska ali kalvinska Cerkev, Jehovove priče. Židovska verska skupnost ... Bilo je sredi letošnjega leta, Binkoštna verska skupnost pri Nuskovi je praznovala jubilej in predajo nove cerkve za verske obrede. Med slovesnim bogoslužjem je med drugimi pridigarji oziroma priče- •Kdaj ste se spreobrnili?« ‘■Bil sem bečar. Rad sem se postavljal na veselicah, l, novembra 1943, leta, ko sem bil star 29 let, so me prijatelji, zlasti Ludvik Fartek, nagovorili, da sem tudi sam šel v binkoštno cerkev v Nuskovi, kajti iz Budimpešte je prišel pridigat profesor Kis Ferenc. Še danes se spominjam, da je najprej prebral evangelij, v katerem je opisano ravnanje Jezusa, ko so prignali predenj Marijo Magdaleno ter jo obtoževali prešuštva in zahtevali kazen. Ljudem je vo, vmes pa sem navajal odlomke iz svetega pisma. Biblijo sem spoznaval z individualnim branjem int študijem, udeleževal pa sem se tudi bibličnih predavanj v Veščici in Osijeku« »Poročili pa ste se tudi?« “Leta 1950 sem se poročil z Gizelo iz Kruplivnika, V zakonu se nama je rodilo osem otrok. Velikokrat sem bil zdoma, kajti ljudje so radi poslušali moje preproste pridige, ki so imele seveda podlago v svetem pismu, pa so me vabili v Nekdanji bečar se je spreobrnil Ej, kako si takrat vriskal veselo pomladno epistolo in so se logi in njive in jelše v vodah oblile s tisto čarobno zlato rdečo svetlobo' In si, poln tiste osamosvojitve, vase in v druge verjel. Glej, danes dvigneš roko v pozdrav kvečjemu novemu letu, ne pa temu, ki se je v teh letih pokameleonil, ki je razstavljen, prodan in nemočno obtičal, da človek ne ve, ali naj se ti smili ali naj ga preziraš. Kako te bo prepričal, veliki brat, sedaj, ko te je oštevilčil, vstavil vse tvoje intimnosti v datoteke in te sedaj pošilja v medmrežja državotvornih, sila pomembnih in silnih institucij, da bi še kdaj stavil nanj? Daje ti celo čas, da se, kurtizana, privadiš novi dobi promiskuitete. Temu reče moderni čas lobizma. Toda, v imenu koga, za vraga, lobira za vstop v NATO? Prokrust, ki bo zapravil to državico. Ki se mu tresejo hlače in se udinja, kakor se je nekoč udinjal jugovojski. Tebe pa polaga na posteljo in ti pred vsakimi volitvami ponuja približno mero. Vsakič drugo. Gloster, ki te pohodi na poti svojega vzpona. Kako dopovedati temu tisočglavemu zmaju, da se je slovenski narod obdržal skozi svojo kulturo (česar seveda ne zanika) in je edino ta drža zagotovilo obstojnosti. In je zlasti njo treba spodbujati. In je nujno potrebno vzpostaviti etos (če je dovoljeno vse, kar ni prepovedano, potlej prej povedati, kaj ni dovoljeno!)- Esse est percipi in Euro-pal Ne kot hlapci, lakaji, imitatorji, lobisti. sežejo; omejena z novozgrajenimi meddržavnimi prehodi, kjer v vrstah čakaš, da te ocarinijo; od izropanih in razpadlih tovarn komaj še katera daje preživetje zaposlenim. Ljudje pa delajo za vsakršno plačilo ali so brez dela in se pustijo hraniti. Če je kateremu pri tem dolgčas in bi rad postal nacionalni junak, pa gre in lepi plakate. Kot da bi bila prihodnost v preteklosti. Kot da bi bilo s tem ljudem kaj boljše. Klovni, ki se čez noč prelevijo iz Štefa v Istvana in obratno, se rinejo iz stranke v stranko ali zatajijo svoje prepričanje, da le pridejo do posojila, položaja ali kake druge koristi. Zaradi katerih provinca ostaja to, kar je. Obrobje, slabo in - kar je najhuje - v marsičem narobe razvito predvsem zaradi ljudi, ki zastavljajo napačne cilje Zaradi provincializma, ki se ne vidi v epicentru, natanko na sredini državnih središč št Trilaterale. Ki ne opazi, kako se po deževnih in vetrovnih dneh tod izostrijo topoli ob cesti, pasike in sence jelš v močvirnih vodah in se hribi vinskih goric približajo, da bi se jih lahko dotaknil. (Katja pravi, da tu veje nekaj posebnega, que chaque soiree exalte des senteurs capiteuses...) Ki ne spoštuje niti tega, kar že ima. Ki ne zmore skreirati kaj več od peščice izvirnih projektov za Phare ali kak drug program, ker preprosto ni sposobno povezovati in motivirati. Vrinilo se je na razvojne položaje in ne zmore prisluhniti bstim, ki jim je Pričevanje binkoštnega pridigarja Jožeta Hajdinjaka iz Gornjih Slaveč '»a s ampak ustvarjalci, posebneži, tudi- pobtikatuja, a imajo ne le znanje, temveč hedonisti. Take bi imel še papež rajši Joj, ne smej se. Ej, fant, kje je zdaj tvoja domovina? Preži nate in se požvižga na tvoje vzdihe. Ni več zagovora, Hans Magnus; volkovi so svoje požrli. Kromatični vrt postaja amorfna pokrajina, v kateri ne najdeš več čistega studenca, čistega potoka, kaj šele reke. Zrak, donedavna privilegij vseh, resda kdaj pa kdaj zasmrajen, sajasto črn, sedaj prefinjeno žarčen, hipertropično preplinjen, da se mu niti izogniti več ne moreš. Sprašuješ se, kaj z novim tisočletjem zapuščaš novim rodovom. Pokrajino, nekoč kranjčevsko zasanjano, potlej žitnico, intenzivno siljeno z monokulturami, izsuševano, komasirano, danes kontaminirano kloako. Da ni? Pa bo. Večji del je že. Prepletena z žicami, ki nosijo kdovekaj, prelepljena s cestami, ki povezujejo, a ne vodijo nikamor, razrezana z železnicami, ki niti do meja ne tudi duha in čuta za prihodnost Prisluhniti tistim, ki razpravljajo na Otoku ljubezni, hodijo v Črni log in po goričkih gričih peš, meditirajo ob vodah, pišejo in berejo, hodijo na razstave, koncerte in gledališče in potujejo po svetu z odprtimi očmi in dušo. Tistim, ki so obranili Muro pred elektrarnami, ki so opozarjali na napačne posege v prostor, ki nemočno iščejo krivce za nenehne pogine rib, ki bi radi agroapoteke, ki ne pristajajo kar tako na avtocesto skozi Pince in imajo neki posebni sedmi čut za stvari, katerih povprečni liderji ne vidijo. Kajti slednjim rojijo po glavah bolj kalkulacije, profit v tisočerih modifikacijah in nikar si ne drzni, podvomiti o pravilnosti njihovih sodb. Oni že vedo in zmeraj govorijo o sebi in putki, ki nese zlata jajca. In prišli so trgovci z novci, Vino so popili, putko so zaklali, jajca pa razbili. Samo ozrite se. Še pred nekaj leti so tod bivale prelepe s slamo krite domačije, stale ponosne zidane hiše z neštetimi spomini, rasle mošančke in pušpan je krasil dvorišča. Kar je minilo, se ne vrne več. Zdaj so tam betonske, puste in velike od kdovekod, namesto pušpana umetna plastika, skalnjaki, labodi in škrati. Ogledalo stanja duha. Ti pa, sofistično pregret, s panjčasilo objet pankalist, sit verbalizma in postanih besed, bežiš pred Mefistom, ki išče samo še tebe in tebi podobne. Na vsakem koraku križpotje. Z vsakim korakom odločitev. Kako vso to neznansko šaro trivialnosti in banalnosti pustiti v tem stoletju? Samo še leto in nekaj dni... RAJKO STUPAR ■41 Fii ''ii! različne kraje. Veliko sem potoval po slovenskih krajih (s kolesom, pozneje z mopedom), po republikah nekdanje Jugoslavije, zato mi nekateri pravijo ,jugomi- sijonar’. Pridigal sem v | T QclAini i ' Osijeku, Laslovu, Beogradu, Krst v Svetem duhu in govorjenje v tujih neznanih jezikih Gornjeslaveški pridigar Jožef Hajdinjak ima tudi novo ekumensko izdajo svetega pisma, vendar mu je pri njegovem pridigarstvu nepogrešljiv Novi zakon ali tes-tamentum gospoda našega Jezusa Kristusa - Sveto pismo Števana Kiizmiča z letnico izdaje 1928. - Foto: S. L. S. Pančevu, Kikindi, Zrenja-ninu, Vršcu in še marsikje druge. Do tja, kamor so vodili tiri, sem se vozil z vlakom, naprej pa so me vozili z zapravljivčki ali bagrlini. Še zdaj, ko sem star, me niso pozabili in predlani sem pridigal v Osijeku in Belišču.« »Vsak človek ima nekatere posebne talente.« »Da. Očitno je dal meni Bog talent govorništva in tako z zgledom in govor jeno besedo oznanjam radostno vest." Za bralce, ki ne poznajo verovanja binkoštnikov, pojasnilo: binkoštni praznik so judje obhajali 50, dan po veliki noči. V krščanstvu, ki je prilagodilo različna predkrščanska praznovanja in obrede za svoje potrebe, je dobil praznik nov pomen. Na binkošti je prišel v majhno skupino Jezusovih učencev Sveti duh, jih notranje razsvetlil, jim dal čudežne moči ter jih usposobil za pričevanje Kristusovega evangelija. Sedanji bikoštniki so prepričani, da to izlivanje Svetega duha na izreden način prihaja v duše vernih tudi danes. To imenujejo krst valci povzel besedo tudi 85-letni Jože Hajdinjak iz Gornjih Slaveč. Govoril je o svojih izkušnjah pri verski rasti Na kratko: nekoč je bil bečar, potem pase je spreobrnil. Pred kratkim sem kramljal s spreobrnjencem na njegovem domu v Gornjih Slavečih. “Rodil sem se 1914. leta. Oče Franc je žal padel v prvi svetovni vojni, tako da sem gor rastel pri mami Mariji in stricu Mihaelu. Tja do 1939, leta sem živel v evangeličanski družini. Pozneje, ko se je glas o binkoštnem gibanju razširil tudi na Goričko in so zgradili 1942. leta v Nuskovi cerkev, so se mati, stric in drugi dali krstiti in tako postali člani binkoštne cerkve, Tddi mnogi drugi so sprejeli to novo vero, ki sta jo prinesla iz Amerike v Prekmurje binkoštni misijonar E. W. Mihok in njegova žena Marija Banfi po rodu iz Veščice." sicer rekel naj tisti, ki misli, da je brez greha, prvi vrže kamen vanjo, a tega nobeden ni storil, Nato pa jo je Jezus posvaril; ,Pojdi, ženska, in ne greši več!' Ne le vsebina evangelija, ampak tudi vsebina pridige pa osebnost pridigarja so me prevzeli, da sem sprejel življenjsko odločitev: Tako kot doslej, ne morem več živeti. Spreobrnil se bom!« Svetega duha, ki ga spremljajo izredni pojavi ozdravljenja pa tudi tako imenovana glasolalija - govornje v tujih neznanih jezikih. To doživijo verniki najpogos- 1 teje med gorečo molitvijo. F I .n A-1 « * I 1—J r-k ■ »-J ■ i i-i Iz I Je tudi Jože Hajdinjak »Potem ste se dali krstiti?« “Na krst sem se temeljito pripravljal s študijem svetega pisma. Poglejte: še zdaj imam prevod Števana Kuzmiča Nouvi zakon ali tes-tamentum gospoda našeja Jezuša Kristusa. Krstili so me na jožefovo 1944. leta v Veščici, in sicer s potapljanjem v vodi. Prvič sem pridigal za božič 1944, ietp. Ljudem sem govoril, da se je treba prebuditi in začeti novo življenje po nauku binkoštne cerkve. Pridigal sem v domačem narečju, preprosto in vsem razumlji- doživel to neizrekljivo božjo navzočnost po Svetem duhu? Ne, ker ima pač drugo, pridigarstvo poslanstvo. Je pa to nedavno doživela njegova vnukinja. Sicer pa naj dodam, da so binkošt-niki zelo goreči verniki; ob nedeljah se shajajo v cerkvi kar dvakrat; dopoldne in popoldne, velikokrat pa tudi med tednom. V vsakdanjem življenju pa skušajo živeti po nauku svoje vere. »Kaj bi bilo iz vas, če se ne bi spreobrnili?« sem na koncu pobaral SS-letneg^ pridigarja Jožeta HajdP ( njaka. “Najbrt bi ostal še naprej bečar, vendar je vprašanje, ali bi še živel.« t S. L. SOBOČAN ' I VESTNIK 36 Pe" december ’99 Lojzka Kolarič iz Podgrada in njeni koledarji T tokrat sem bil v Los Angelesu dlje, kot sem nameraval Revievv in v njej objavil - bilo naslove najboljših knjig 1999 Med njimi žal ni Petelinjega zaj- Vremenska napoved za 365 dni «El .<1 ( ir'*r**'* ■■■'Ss V' Januar bo deževen in snežen v Gradcu že več desetletij izhaja Alter Bauernkaleder (Stari kmečki koledar), ki ga radi kupujejo tudi pomurski ljudje iz obmejnih krajev, čeprav marsikomu dela branje težave, kajti besedilo je v gotici. Stane 32 šilingov, dobi pa se tudi v knjigarni v avstrijski Radgoni. Na koledarček formata 10 krat 8 centimetrov nas je opozorila dobra znanka našega Podjetja za infom-iranje (Vestnik, Pen, Murski val, Venera) g. Lojzka Kolarič iz Podgrada pri Gornji Radgoni. Povedala je tudi, da ima koledar, ki je star sto let! Ob obisku na njenem domu, kjer je nastala tudi fotografija »z dokaznim materialom«, nam je pokazala koledarček izpred desetih desetletij in poznejše letnike koledarčkov, ki so zvezani v knjigo. Očitno je, da so Lojzkini predniki verjeli navedbam v koledarčkih, sicer se ne bi ohranili. Vrednost izdaj Starih kmečkih koledarjev pa je predvsem v napovedovanju vremena posebej za vsak dan v določenem letu. Vremenska napoved je seveda še posebno aktualna za kmete, saj se A je kar naprej toplo in prijetno vreme (od 21 do 26 stopinj), prijatelji . gostoljubni in v skrbeh za usodo trka Ferija Lainščka Srednje Evrope (družil sem se pač s ’ Slovenci, Čehi in Hrvati), ameriški dnevi pa predpraznični (Thank-sgiving), praznični in popraznični. Nakupovalna mrzlica v Kaliforniji je __1_ ---- (ker knjiga še ni prevedena v angleščino) pa tudi ne moje knjige (ker še ni napisana) Med ro- x'«ajH.upovauia mrzlica v Kaliforniji je mani je na prvem mestu nekaj popolnoma drugega kot pri omenjeni roman Neva-»»rvlrl r* »*-■ - -----J--■- nas: reklame o pocenitvah, popustih uBvf. reniaine O pocenitvan, popustih ren prijatelj avtorja in razprodajah objavljajo v časopisih Warda Justa o vojni v čez cele strani - uspehi teh reklam so Vietnamu Med knjiga-v izjemnem dobičku. Velike modne mi s konkretno tprnn- mi s konkretno tema hiše ali poslovna središča, znani tiko je na prvem mestu >malli« ali »mlini« razprodajajo od knjiga Proust med zvez-sedmih zjutraj do enajstih zvečer: en dami avtorja Malcoma dan je to moška konfekcija, drugi dan Bowia. Med boljšimi bio-ženska in otroška, potem je na vrsti grafskimi knjigami so kuhinjska posoda, posteljnina, tretji knjige o Byronu, Puš-dan pa vse. Prvi dan je vabljiv pet- kinu, Andreju Gidu, o sv desetodstotni popust, po praznikih pa Avguštinu, o pevki Janis igraiec < spustijo cene še za dvajset odstotkov. Joplin. Dava Sobel je VaUeyu so 1 v San Fernando k Igralec Goran Višnjič prve dni decembra Človek na mesecu Kar je še pred prazniki stalo sto dolarjev, je zdaj mogoče kupiti za trideset. Ponudba je nepresahljiva, kupovanje mrzlično. Kupujejo vsi; mladi, uslužbenci, matere z otroki, upokojenci in invalidi v vozičkih. Na napisal kontroverzno knjigo Galilejeva hčerka, zgodovinski roman o znanosti. Priznam, tokrat sem se vrtel kot neviden, nemaren satelit med ____________________________________iicviueu, nemaren satelit me veri in ljubezni. Knjiga je že dober dniki. Poleg Miloša Formana, mesec dni uspešnica, namenjena širšemu krogu bralcev. Med najbolj _ zanimivimi knjigami na ameriškem veUkih parkiriščih je gneča, v trgo- knjižnem trgu je tudi Mediteran hr-vinnh Tin in npnnaino Uo- --------- vaškega esejista Predraga Matveje- namenjena rim sem zvez- , s kate- se srečal po premieri njegovega filma in sva znova klepetala 3 »vet Ulova Klepetala o dobri stari Evropi, sem se kar petkrat ----w evt ' ” . -—J—-----ic luui ivteaiieran hr- srečal s orihodniim hnllvsvnnHcUi-r, ynah pa ,e neopazna, ker so pro- vaškega esejista Predraga Matveje- zvezdnikom - s hrvaškim SaUšMm daialne izreko velike. Kup ljud, se Prevedel jo je moj znanec Michael filmskim m televiz^S igrakem nabira le ob blagajnah, kajti tam Henry Heim, ameriški Žid iz Budim- Goranom Višniičem pralcem potrošniki ne samo da plačujejo pešte. V kyP«®“obUKo, marveč gatu^zame- Sprva je prevajal Danila Kiša. nato najbolj gledln^ameriški ?™da'' njujejo. To je ena od ameriških pose- Dubravko Ugrešič, potem se je lotil Ijevanki ER ’ bnosti; kupiš obleko, jo dva dni nosiš, češke književnosti in prevedel nekaj zamenial 7a i nato pa vrneš, jo zamenjaš ali ti knjig Bohumila Hrabala in Ivana drugi Gary C^o^eT Je^visok' vrnejo denar (pomembno jo, da nnas Klime, nato je začel prevajati Madžare ™ - uupei oe visok, pri tej manipulaciji spravljen račun). ’---- In ko se razprodaje konec novembra Viča. Prevedel jo je moj znanec Michael zvezdnikom - s hrvaškim gledališkim. pešte. ameriški žid iz Budim- in televizijskim igralcem Sprva je prevajal Danila Kisa, nato in bo, ko bo mali ekran filmske vloge, postal in znova Hrvate končajo, se čez nekaj dni začnejo nove vaj alcev razprodaje - za Miklavževo in potem za božične praznike. Ameriške sta- Evropski pisatelji brez dobrih pre-; ' 'na ameriŠtem knjižnem trgu ne morejo uspeti. manten in bister, predvsem meten«, kot so Dalmatinci - sar- pa »pre- tlstike trdijo, da v zadnjih tridesetih dneh leta Američani potrošijo več denarja kot vse leto. Gneče pa niso samo v trgovinah, marveč tudi v knjigarnah. Te sem v Los Angelesu absolviral. Pred dnevi so odprli novo in veliko _ knjigarno Brenton na Venturi v San Fernando Valieyu, kjer že nekaj let stanujem pod streho simpatične in gostoljub-ne hrvaške režiserke risanih filmov gospe Marije Miletič. Z Marijo .Hcicn«, KOI SO uaimatmci - on pa je iz Šibenika. V stopil je v nadaljevanko namesto priljubljenega Clunyja, dar je že po nekaj epizodah - pri nas viai je ze po nekaj epizodi Kadar nisem postopal po knjigar- jih bomo gledali spomladi nah, sem hodil v kino. Bil sem na premieri najnovejšega filma Človek mesecu češkega Američana ali ameriškega Čeha Miloša Formana. Minil je že mesec dni. odkar sera videl film, pa še vedno razmišljam o njem. Miloš na ven- - našel svoj personalitv«, kot radi poudarjajo Američani za ustvarjalce, ki so osebnosti. stil in » Vozil sem se v njegovem džipu, pil z 1* t 'i ,-c.---- P" njim (on črno vino, jaz čaj) in klepetala sva, kaj narediti, da bi tudi evropski, posebej hrvaški film postal profesionalno dober, zaradi vsebine privlačen. In že mi je ponudil terab: četrta križarska vojna, ko so križarji skupaj z Benečani napadli Zadar ... Čez noč sem napisal zgodbo, zdaj jo navijava Jaz — . pop-sem znova postal sce- sva se večkrat »zaletela« v najino staro knjigarno in antikvariat na Laurel Canyonu. Pripovedovala mi je, kako je nekoč ostala med brskanjem po knjigah zaklenjena v knjigarno. Njena mama je bila v skrbeh zanjo, poklicala Režiser Miloš Forman s piscem besedila ma Človek na mesecu ___________________ . M, J^vovctl narist, on je prevzel vlogo producenta, seveda z željo, da bi igral v filmu, če bo zgodba dovolj privlačna, zanimiva tudi za prave ameriške producente. Za zdaj imava Lightmirror. samo naslov. The po premieri fil- Jlywoodu Da, človek ne sme na počitnice v Los Angeles - ali si tam samo na krajšem obisku ali začneš delati. Kajti v Ho-llvvofTnaii ne moreš živeti brez dveh stvari - denarja in slave. Večina ima denar, slava lahko (in tudi se!) »ravnajo po vremenu«. Zgled; če je za neki dan (ali pa več dni skupaj) napovedano deževje, bi bilo seveda nespametno Hi kosit travo, saj je ne bi bilo mogoče hitro posušiti. Lojzka je povedala (izkušnje pač), da se napovedi vremena skoraj stoodstotno uresničijo. Zgledi vlečejo in koledarček za leto 2000 si je kupil tudi spodaj podpisani In sedaj je priložnost, da zveste, hakšno vreme bo v januarju - i. in 2. deževno, 3., 4., 5., 6. in 7. nestabilno, 8 mrzlo, 9. in 10. deževno, II. in 12. sneženje, 13. in 14. deževno, 15. in 16. je policijo in jim rekla, da je hčerka Forman je bil in ostal eden naibnii —“'*«**«« samo iz- ,pdšla v knjigarno. Našli so jo proti nadarjenih, zrelih in modrSi režisiiev J I v " dni jutru med starimi knjigami, iz katerih ob koncu stoletja in ni naključje da Z začutil, kaj je to Sl je naredila posteljo m se pokrila z s svojimi fUmi Plavolaskine l ubezni 1 et sem več dobil velikimi atlasi, da je ne bi zeblo ... nad kukavičjim gnezdom La^ A^ kot zapravil. Tokrat sva iskala knjigo, ki sem jo deus zaznamoval kinematografijo in si a videl pred nekaj dnevi pri hrvaškem ---- s i m si op-iArini i-,, rUmskeTn igralcu Goranu Višnjiču. -----JC s svojimi filmi Plavolaskine ljubezni. Let nad kukavičjim gnezdom, Lasje, Arna - aeus zaznamovai kinematografijo in njeno umetnost. _ . Tokrat je znova Sjj, e^uvurii o po- Bila je to Enciklopedija stvari, ki jih samezniku, ameriškem estradnem nikoli ni bilo ... V njej so opisi pošasti satiriku Kaufmannu, ki j* - = ■ ’ in nadnaravnih bitij iz bajk in legend. se nasmehne samo iz- ---- si ogledal dvajset filmov, vendar nobeden ni ■* “ spregovoril o po- Človeka presegel Formanovega na mesecu ... Poklepetal sem 1- 1 ’ -----.r cocvu ... KOKjepetaJ sem kako bo s svojimi otroki vetrovno, 17. deževno, 18. in sneženje, 20. sončno, 21. nestabilno, 21. sneženje, 23. deževno, 24. sneženje, 25. in 26. pretežno megleno, 27. in 28. spremenljivo, 29. in 30. sneženje, 31. 151 ‘I^lpoSoa december '99 Pen VESTNIK 36 Tako hudo je zdaj pri nas v šoli, kot če bi šli se vojno naokoli. Pač mamo služba hudo scaga in zraven očka, ki mi kaj pomaga. Učiteljica za nalogo tja do torka na tablo je zapisala naslov: OPIŠITE MINISTRE NAŠE. Nič rekla ni, kako se taki reči streže, in zdaj hudo, hudo me baše (s tem “baše” cveku ne uidem). A kaj se hoče, tudi drugi enako kakamo ga z ekrana podobno jedi, ki je že postana. In v časopisih je njih sled, pač bralec dobrodušno odpusti nam nered. Naj bo, tako po naše se otrobe veže, kot oče večkrat pravi za ministre, ko buli v zaslon, in snobe, te filistre pocitra naj jih vragec, pravi, (ker niso narejeni po njegovi glavi)., Tako dogaja se iz dneva v dan. Potem pa sosed, ki je druge baže, k očetu pride in kaj kmalu se izkaže, da Bog ju ni ustvaril za duet. Vsak svojo gonj, večkrat tudi laže. Ta ene hvali, druge zaničuje, v nebesa, v angelčke jih kuje. Spet drugi vse drugače brenka. dokler se moja mama ne pojavi in pivo vsakemu pod nos postavi. Tedaj kot koalicija sta spet si kvit in družno vse po vrsti pošiljata v rit. Na mesec trikrat to se ponovi. Tako si očka grlo malo raz suši. * Kot očka pravi, zlata smo družina, po nas naj se zgleduje domovina. Za Habsburžani se prababici še toži, in babica, o bože pravde, kakšno kroži. Sta očka, mama prava Titova mladina. A jaz sem pač še čista zelenjava. Nič še ne vem. katera pot je prava. Najraje takšen, Jtot je stric kujon: bi vlekel tu in tam prav le penzijon, ki ga v dveh vojskah je zaslužil, ko je takole malo desno, levo plužil. Je sestra moja skoraj prava Že gor tl a in v tretji razred srednje šole hodi. Kupuje fantu vsega šmenta, cigarete, mi pa pogosto za kosilo žulimo omlete. In brat, vsak božji dan pred ogledalo postavi se in šteje, ali je kaj pognalo, pod nosom kajpak in morda na bradi. Da ljubice še nima, to vam zdaj izdam, saj s Pufijem šahirata vsak mili dan. Potem pa, ko se že zmrači in je večer, pred TV usede se, raztegne svoje krače, drnjoha in sopiha kakor zver. Sem torej tretji otrok v družini, oče TINČKOVA DOMAČA NALOGA O MINISTRIH Gospod ministrov vseh je oni od denana ... to rad omenja, mem pravi, ti otroče, ti si razširjen reprodukt. Tako se hvali, a jaz, kaj čem, v šoli nismo še jemali kaj takega, ne vem In dolgi Kori, ta glavni, v tem pogledu ne ve mi vsega razložiti bolj natančno. Le Buško, debelinko, mamin sinko, ki v skednju vedno peto je kolo, on s pegasto in mlajšo sestrico Marinko razložil je, kako bi to najbrž bilo Če ti z Marinko, pravi, ta vseznalec Debelinko, otroka bi le enega imel, potlej sčasoma bi vrag nas vzel. Če dva, no ja, bi še živeli, bi tri in več otrok imela, potlej v novem tisočletju bi komaj se Slovenija preštela. Ker pametnega nič ne ve, zato dolgina Korla več ne maram. Bo prišel čas, ko na visoki šoli pri skednju vsi se bomo zbrali, za vodjo novega pri klapi votum dali Takrat bo Korla kar odneslo, saj trapeč je in nič ne ve, to gobezdalo, teslo, se pri Marinki nekaj štuli, za šolo se na pamet vse naguli Ja, ja hudo je zdaj, ne samo v šoli, kot če bi šli se divjo vojno naokoli In zdaj začel bom pisati nalogo, ko malo sem osnažil naš domači prag. Kaj so ministri in s kakšno važno vlogo kateri njih je komu še posebej drag. Gospod ministrov vseh je oni od denarja, ki reče se mu kar gospod Gaspari Bo že držalo, saj tudi očka rad poudarja, če tega ni, je vse vkup samo lari fari. Ko jaz bi bil že zdaj en tak gospod. J to bi uživala, se veselila naša klapa! Delil bonbone bi v šoli, vsepovsod. Založil skedenj z milko bi do kapa. Ne bi po prvih češnjah več tako šajsljali. Črevesje, riti, z milko bi hitro zapentljali. Po stažu je minister on, Gaspari. z najdaljšim rokom, ki ta finančni babilon državni med čermi krmari. Zdaj interpelacijski je zmaj zagrozil mu, da ga udari, napravi novi, prvovrsten direndaj. Saj ne bo prvi, že pred njim so Gaber in Smrkolj pa sam predsednik vlade držali, da na križ, kolo brez upov, drobčka nade, da kaj jim prizaneseno bo. Šampon Ljubljenci so takrat hodili v Trst si kupovat. Za mene drugi važen je minister Zgaga, ki šolstvo rihta in betice nam zalaga zdaj s pametjo in zdaj kako drugače. Za glavni predmet naj določi nogomet, predlagali v klapi bi ga za svetnika. Oj, ojoj, kako bi svet bil potlej lep! A Naslednji, prosim, je gospod Smrkolj, ki spi pri Ovci (to v časnikih sem bral). Le malo še in bo najbrž vseskoz dovolj: Slovenec njiv ne bo več branal ne oral Od Hodoša do Kopra listje bodo brale njegove koze, ovce in veselo meketale. Kožuhe v Afriko bi črncem izvozili, še nekaj za domačo rabo bi jih ustrojili, za bobnanje v domačih logih, to se ve, ko firm že toliko in toliko na boben gre. A najprej te medvede kosmate, divje ovcosnede bo treba spraviti v nebesa. ti Je prav nam prišel ta kraval, ki ga inšpektorji iz Bruslja so zagnali. Meso zdaj boljše so mesarji v mesnice dali. Ni res, da drek uboga raja doma požre naj ves, ki se ponuja. Naj ga izvozijo še na tržišča tuja. * Naslednji, Bavčar, ki dolgo že Evropo rihtat hodi, nas pa kot Mojzes odpeljal tja bo, v obljubljeno deželo. nekoč zares bo še veselo. Jaz Bavčarja cenim. Na zadnji hlače mu napete ne kažejo, da jedel vsak dan samo bi omlete. Evropsko on menažo kupuje si za gazo. 4 Uf, Frlec, ti zunanji na pol leteči fičafaj. Se na Kitajskem mu je zgodil nekakšen direndaj. Bi Korla jaz postavil mu za pomočnika, pika. Naj tam in ne na skednju zdaj skovika. Lepo je menda biti dolgo zunanji minister. Če ženska tisti dan doma se preveč kaj mrgodi, pokličeš Lojzeta, ki med piloti vladnimi ni karsibodi: 'Imaš kaj kerozina? Zjutraj zjutraj gremo do Berlina!” Že drugi dan se bere, kdo vse so tam se zbrali in pri kosilu problem miru tega sveta razreševali "Vozikanje" zdaj sem, zdaj tja sosedu dolgo že želodčno sluz na čir razjeda, in če ministre tu, ministre tam zagleda, pope ni, začne robantiti na vse registre Jaz, Tinček pa, tako kot tu sedim, bi Debelinka zares vzel za pilota, med stevardesami pa glavna bi bila Marinka. Naj od zavisti se razpoči cela naša klapa. Že vidim jih, kako po vrsti jim zmanjkuje sapa, najbolj pa Korlu, ki Marinki je banano že dvakrat stisnil, v roko Naj malo pazi se, sicer gorje! * Bergauerju na svetu (ministru od prometa) je ekstra prim a fino. Ko naveliča naših cest se, avtomobilov, privošči si, da peljejo ga z de rezi no. Kdaj neki je minister prispeval za cestnino Če tja pripelje se, blagajnik, ki denar pobira, odvrže mošnjo, strumno salutira In to je to, rad očka oponira. Jaz pa, neznatni mali Tinček, mu dajem prav, ker sem mu sinček. * Med našimi ministri, ki jih poznam, je tudi Rop. On rihta svojo penzijo, ko star bo in naglušen kakor top Se v prostem času tudi z onimi ukvarja, ki še za preživetje nimajo dovolj denarja. Da ne bi avtov si jemali in se po cestah naših klali. da ne bi v gostilnah z glažki glav ravnali. Za to ministrsko dobiva plačo minister notranji Šuklje = Kaj vse pod njega spada, kdo to ve (in jaz že ne) Če kaj ušpičiš ga, kar miino šplošnih’je rhanir, potem Šukljetovti hotel bo leto dve kvartin * In zdaj sem tam, čeprav je to že dolgo strogo POV, pd'Vendar nekaj bom v tej svoji nalogi zapisal, to se ve, da v naši klapi tega za nobeno ceno niti Mukslnu v sosednji vasi, ki vse poškili kar mimogrede, ne smejo reči ne besede. Takšni so pač časi, saj strogo, tajno varovani plani bi rakom žvižgat šli kot tisto s sakom že predlani. Smo pod lemez v šupi pri sosedu na podstrešju skrili ga. Prisegli vsi, da skrivališča ne izda. Pa cepec tale Kori, to driske polno govno vse Mukslnu razkril za borih je nagnitih pet banan. Jih ta je vrgel potlej vstran. Pri nas v klapi Jur kič skrivne plane vodi, ker oče pač njegov po vsem širnem svetu I 1 hodi, prinaša vsega šmenta, od tankov, ladij, havbic do letal. Ko klapa ves ta arzenal s strokovnimi očmi pregleda, potem glasujemo za tale ali drugi tip, če pač je treba Tako smo čmrlja od letal izbrali. Zakaj se ne pove. Zdaj k Demšarju, ministru za obrambo, naše pismo gre, če kaj zanima ga, da dvajset frač je naša zadnja cena, ki naj tako, brez pompa, v določen kraj jih spravi. Pa Mukslnu o tej kupčiji, zares naj čisto nič ne pravi, ker Muksin je hudič, bi očku in sosedu kaj izonegavil, nas pa takole v položaj brez novih frač bi spravil. V sosednji vasi sta dve klapi združili se. To ne bo šala. In na uho k nam prikapljala novica je, da čisto nove krače so naredili si za svoje frače. Zdaj budnost prva je naloga in Murksln, ta kojot, nadloga v svinjaku bo preživel tisti dan, ko bo v debati novi plan o tem, kako sosedom v arzenal prikrasti se, in da ne bo kravala. Moj spis zdaj proti koncu gre. Na vrsti je minister za kulturo, ki Školjč se piše. Malo ve o njem kdo v naši slavni klapi. * Potem še Gantar, ki v naravi naj čudeže bi delal, pokolenjem zanamskim, njihovim hotenjem, da bili vedno bi jekleno zdravi. A le kako studence stare naj prisili, ki vanje mnogi vrli so občani človeško gnojnico in še kaj drugega nalili. Kako le da iz njih studenčnice bi hladne se napili. * Zdaj ponedeljek je, ministrov pa še cela rajda. Kako le neki ocenila bo pisanje to učiteljica Majda, Preden končam, še tole naj povem: Drnovšek in Podobnik v vladni hiši se gresta staro igro slepe miši. Kdo zdaj lovi, uganite še vi. Obpluli čas, ki naglo se odmika od nas kot silni, žarni meteor. Na tisoč let kazalec se premika 1 na uri in hiti kot blazno nor. Zato je prišel tisti tihi čas, ko si drug drugemu nalijmo do vrha kupice in si na glas vso srečx3. zdravje zaželimo in v mislih teh do dna izpijmo. I Juš makove^ t VESTNIK 30 Pen december '99 Vrata vagona se odpro, prijazen glas me v ruščini pozdravi in vpraša, ali potujem v Moskvo. Malce v zadregi pritrdim, lastnik tega glasu pa ustrežljivo vzame moje kovčke in jih odnese do rezerviranega kupeja. Kar sami potujete, se čudi, veste, to je malo neobičajno. Vem, vem, se smejem. Zeželel mi je prijetno potovanje, se galantno umaknil in moja ženska bit je zadrhtela ob očarljivo zelenih očeh... Te oči sem pogledala kar tako, si dopovedujem, ker so rusko lepe, malo v nenavadni legi in ker rada gledam lepe oči ... Ne vem, zakaj sem se tako vztrajno opravičevala sama sebi. No, nekaj je v teh očeh ... Trkanje na vrata. Naprej, rečem kar po slovensko. Izpolniti morate carinsko deklaracijo, reče on, ki ima prelepe oči. Na čudno tiskovino moram vpisati, česa ne nosim; orožja, narkotikov, streliva, umetnin ... Ničesar od naštetega, dodam, sicer pa tista majcena elegantna pištola sodi k nakitu ... No, šalim se, nimam pištole ... Njegove ustnice so narisale zadovoljen nasmeh. Jaz sem Florian ... Podal mi je roko. Zelene oči so zabliskale. Upam, da vam ne bo preveč dolgčas do Moskve. Trudil se bom ... In že so se vrata kupeja neslišno zaprla za njim. Noč z zvezdami in misel na FJoriana z zlenlmi očmi... Naslonim čelo na orošeno šipo in gledam v noč. Tema me pozdravlja, a lepo mi je. In že komaj slišno drsimo skozi neskončno madžarsko ravnico. Bliže in bliže Moskvi... Čas, ki bi skoraj lahko bil bel; v kovček sem zložila nešteto belih oblek ... Moja duša je bela, noben včeraj ne leži v njej... Misel na belino in Moskvo kakor gazela poskoči nekam daleč, v skoraj beli čas ... Ne, ne smem razmišljati o Njem; preveč neverjetno se zdi, da bi ga lahko našla. Moskva je vendarle desetmilijonsko mesto, jaz pa znam le njegov priimek in ime... Moje ljubo srce, sprejmi dejstvo, da greš častit le sveti spomin Nanj ... Vlak pa drvi v noč. Na hodniku koraki. Še kateri od potnikov ne more spati... Ali pa... Dobro jutro, moja zlatolasa deklica! Upam, da ste dobro spali: prinesel sem vam čaj! Florianov glas in nasmejan obraz me povsem predramita. Zunaj je dan in to pomeni, da bomo kmalu na ukrajinski meji Odložil je skodelico na mizico ob postelji in se zastrmel vame. Res ne vem, kaj bi razen hvala morala še reči. Molče V sva se gledala. Stopil je proti vratom in šel. Uživala sem malce nenavadnem okusu čaja in spet je stal na pragu kupeja Florian ... Oprostite, če se vam ne zdim preveč predrzen, bi vas vprašal, h komu potujete v Moskvo ... Malo neobičajno je, če se ženska sama odpravi na tako pot ... Vem, vem, sem nasmejano razblinjala njegovo zmedenost, vse, kar je za javnost, vam lahko povem; potujem k prijateljici... Najin pogovor je zmotil prihod carinikov. Ukrajinska meja. Še bo, čas za klepet, mnogo časa, je dodal Florian. Še bliže Moskvi smo, je pobožno dahnilo moje srce. Prostrana skrivnostnost, v globelih moje duše leži zapis o njej. Čutim, Tej skrivnosti naproti romam in sem srečna. Nekam predolgo, sivo socialistično stojimo na železniški postaji. Ure odtekajo, nihče nič ne reče. Nejevoljni smo in Florian pojasni, da bomo pot nadaljevali šele proti večeru. Zgodi se, to je Sojuz ... Moje počutje je postajalo pelinasto. Nestrpnost? Rušenje idealov? Ne vem. Vsekakor je svetost mojega romanja nedotakljiva. Postaje na romarski poti pa so različne, tudi romarji; ROMANJE nekateri gredo na božjo pot iz pobožnosti, nekateri iz radovednosti... Moskva pa je še daleč ... Proti večeru smo res nadaljevali pot, utrujeni, zbiti. Niso nas zanimale lepote Karpatov, stotisoče luči Lvova je odplavalo mimo nas brez pravega odziva. Spati, le spati in na nič misliti... V rosnem jutru z vročimi sončnimi žarki nas pozdravlja Kijev. Spet smo na stranskem tiru, tokrat daleč od postaje. Nihče nič ne reče, ne vpraša. Odgovore poznamo, zato mirno čakamo. Šele popoldne se začnemo počasi premikati Pridite, me vabi Florian, nekaj bi vam rad pokazal Grem z njim in skupaj občudujeva Kijev. Pripoveduje mi o vsem, kar vidiva, čudovit je otoček sredi Dnjepra, bleščeče cerkve, mogočni samostani: z zanimanjem poslušam. Razkrije mi, da je po poklicu diplomiran geograf, a iz finančnih razlogov dela na železnici. Veste, pri nas je zdaj sivi socializem, grenko pribije Te oči... Neskončno zelene kot ukrajinski gozdovi .. Strmijo vame, sprašujejo, odgovarjajo, božajo, hrepenijo, sanjajo, se smejejo, čakajo, prosijo, se zahvaljujejo, slikajo sanje ... Zelene poti do srca gozdov, do šumenja trav; pričakovanje zelenih poljubov ali le preblisk zelene topline ... Ničesar ne moreva izgubiti... In je njegova roka previdno objela moj pas in vsa zelena toplina je zaigrala na dušo; nič več besed... Poljub na čelo, na lase, na lice, na oči,... In sta roki nežno sklenili obroč okrog mojega telesa in so se globine oči do daljnih svetlih zvezd našle; tako sva stala tam. V omami. V zelenem Trenutek zavedanja, divjesladki obroč se razklene. komaj opazna senca začudenja nad samim seboj preleti njegov obraz. Stojiva in se gledava ... Oprosti, šepeta, tako divje sem si želel tvoje bližine, že od prvega trenutka, ko sem te zagledal n.a postaji, oprosti ... Nasmehnila sem se. Čemu opravičila? Zaradi nekaj poljubov, ki sem jih tudi sama želela ... Ne razumem, je zamrmral in njegov pogled |e potemnel. Tudi sama nisem razumela. Odšla sem v svoj kupe z izgovorom, da sem malce utrujena. Se vedno nisem razumela. Nisem Rus, Tatar sem, to pa je nekaj drugega, je med pogovorom večkrat omenil s poudarkom. Da, on je nekaj drugega. Tudi jaz, ko se potopim v prostranost teh zelenih oči. Kmalu prečkamo še eno mejo. Koliko mej na tej poti! Večer nad rusko ravnico je spokojen in mehak; pisane lesene hišice so ovite v molk. O čem bi pripovedovale, če bi spregovorile? O težkem življenju ljudi, ki hrepenijo po daljavah... O lepih Tanjah, Anjah in Natašah, ki zapuščajo te idilične hišice in se izgubljajo v velikem svetu ... O Rusija, polje malinje, sinjina, ki se v reki zre, do radosti in bolečine mi tvoja žalost ljuba je ... Z Jeseninom v mislih ležem. Polnoč. Zvezde nad mano in luna nad mano, a malo vstran od postelje vrata, ki se neslišno odpirajo. V kupeju je polmrak. Mogoče sem sanjarila o tem neslišnem odpiranju vrat... Florian. Vedela in čutila sem. Stoji ob postelji in me gleda. Oči imam priprte, verjetno misli, da spim. Kaj storiti? Odpreti oči in se razveseliti njegovega prihoda? Planiti pokonci in ga divje priviti na srce? Kar dalje igrati globoko spanje? Moj bog, ne vem. Vrgla bi se mu v naročje in se strastno ljubila z njim... Moje telo hlepi po njem, moje globine ga slutijo. Zadržujem dih in se trudim imeti zaprte oči. Vsa drhtim, na čelu začutim potne kaplje. Divja strast se me loteva, ampak... Zakaj tako ali zakaj ne tako? Ne vem. On pa nepremično stoji in me gleda; slišim njegovo neenakomerno dihanje, zdi se mi, da je premaknil roko, da, čutim to vročo roko nekaj centimetrov od obraza, kot da me hoče pobožati. Oh, ne! Ne bi vzdržala. A zakaj ta moja igra, ko pa vsako vlakno moje biti kriči po njem? Še vedno ne vem. Neki hudič ali angel varuh mi brani, da bi storila karkoli. Le čakam, čakam ... Kako dolgo? Pet ali deset ali dvajset minut? Je bila večnost? Ni se mi približal. Obrnil se je in čisto tiho zapustil kupe. Vrata so rahlo zaskrtnila, komaj slišni koraki po hodniku so se oddaljili in le enakomerno drdranje vlaka je ostalo... Ni se vrnil. Oni se pač ne vračajo. V koprenastem jutru je na obzorju zasijala Moskva... Najlepše zelene oči so mi spokojno pomežiknile. V slovo? VALERIJA PERGER I Moja mama je umrla pred Banuto Padla je po stopnicah, v vratu je hrsknilo in moje mame ni bilo več med živimi bitji. Na pogrebu sem med drugimi uzrl tudi gospoda župmka Borisa. Videl sem ga prvič po najinem pogovoru v spovednici. Kar precej star je že bil. Moja mama ga zagotovo ni bila vesela ob svojem mrtvem telesu. Gospod župnik Boris namreč že dolgo ni več bil župnik. Tega mu moja mama ni in ne bo nikoli oprostila. Najbolj zanimiv pri njegovem odhodu iz objema cerkve je vsekakor sam vzrok za to njegovo odločitev. Marsikateremu gospodovemu služabniku so že zapela prepolna jajca, iz tega je nato pri kakšnem vzniknila še ljubezen, najprej skrita, nato že takšna s trebuhom in pastir je zaprl pridigarske bukvice. Temu našemu gospodu Borisu Se ni zgodilo nič takega. Nobene ženske, nobenega moškega, nobenega otroka se ni dotikal na nespodoben način. Povsem Sam od sebe se je nekega jutra po dolgem premišljevanju zbudil, ugotovil, da vvsem tem ne vidi več nobenega smisla, se nato zgodnji nedeljski maši upravičil Vernikom, tudi moji mami, in jih še Zadnjič blagoslovil z besedami: Pojdite v ^iru! Ne zahtevam, da me poskušate ^^zumeti, pa tudi o svojih dognanjih v z bogom vam ne bom razlagal, in je 2a zmeraj sestopil s prižnice. Pri naju doma so ženske seveda staknile glave v vroč obroč pogovorov: Mene <)o nihče prepričal, da za vsem tem ni ^ekaj odzadaj. Pa saj ne more kar tako n/n« cvaj draj reči, ne bom več župnik, že uri ni in ni popustila soseda Frida. ' Ne vem, no, ampak vseeno se mi le zdi, “ Nežika prav, ko pravi, da se mu je ho tiste/n popotovanju nekaj obrnilo v je bila z mnenjem moje mame ndarna mala debela hišnikova žena ^oja mama se je namreč zavzemala po kateri bi gospod župnik k)ris ne smel potovati po Indiji. Ta dežela ^ori še tako brihtno glavo, vzame še Milivoj M. Roš TRETJI PLAN Zgodbe - roman tako stanovitnemu človeku njegovega boga. Tb si je šarmantni župnik krepko počil drek za ušesa, saj je kljub zavedanju nevarnosti odletel na tisti indijski rog, ki je samo čakal, da mu zapelje dušo, zamenja kri in obrne glavo. - In kaj bo počel sedaj? To ni samo greh proti cerkvi, to je greh proti postavi. Vsak človek je na naš svet za nekaj poslan. Proti temu se ne sme! Jaz sem sobarica, Frida šivilja, ti si svojemu hišniku narodila kup otrok in tako pač nisi nikoli delala kot učiteljica. Ženske moje, to nam je bilo Ahmenjeno, kot so vse niti usode tistemu izdajalcu namenile biti v službi boga. Me drugo kot smo, ne moramo biti. On, ta grintava pasja dlaka, pa tigre in se obrne proti svojemu rojstvu, proti materinemu mleku, ob tem pa nam še razlaga o svojih pogledih na boga, so se mami pocedile sline svete jeze. - Ne vem, ne vem. Jaz sem skoraj prepričana, kako ga bomo prav kmalu videle s kakšno nam vsem znano na-migušo, kako lepo z roko v roki postopata pred izložbenim oknom z otroškimi oblačili, Fridi nikakor ni šla v račun tista daljna dežela. Le koliko takšnih omizij je po tisti maši praskalo po Borisovih možganih in jajcih ter koliko ljudi se je, kot moja mama, odločilo z vso dušo in telesom prezirati njegovo svobodno voljo? Gledal sem torej tako ostarelega Borisa, pogledoval mamino krsto. Nisem jokal. Saj sem bil žalosten, a prav tukaj na pokopališču mi je naenkrat postalo jasno, kako pravzaprav nikoli nisem znal pokazati svojih čustev. Ne vera sicer, ali je to prav in navsezadnje sploh potrebno, to jokanje ali pa ob kakšni drugi priložnosti smeh. A sem se sploh kdaj v tem svojem dosedanjem življenju smejal? Sem se kdaj od srca nasmejal? Kdaj koga prav zares zasovražil? Imel koga neusmiljeno rad? Začutil sploh kdaj kakšno prijateljsko nagnjenje? Mogoče kdaj kaj bežno površnega, zagotovo pa tega drobiža, kar ga je pač bilo, nikoli nisem pokazal. Kaj je zdaj res? Nisem znal ali nisem vedel ali pa nisem hotel? No, ja, strah, strah mi je pa zares mnogokrat lomil kosti. Pa, saj je vseeno, ker namesto mene se je moja mama znala vsaj jeziti. In to jezo sem prav dobro čutil, kako se plazi proti iskreno užaloščenemu Borisu. Samo čakal sem, da bo pokrov odletel s krste, moja mama pa bo rohneče pokazala proti njemu: Ti popovski kurac pa ne stopaj na to posvečeno zemljo s svojimi blodnimi nogami! Nimaš pravice motiti mojega slovesa od tega sveta, kjer sem verjela le tebi, vražje seme! Le tebi, ti pa, kot bi ne bilo nič za tabo, greš in se ne obrneš več. Vse resnice si vrgel na gnoj. Ne glej me tako, poberi se ali pa ne boš več mirno spal niti minute! Vsako noč ti bom pila kri, ti prinašala mraz v spalnico, te kaznovala za tvoj vzvišen napuh odhoda od nas in prihoda na moj pogreb. Me slišiš? To je moj pogreb in v zemljo želim biti položena mirna ter spokojna. Krsta je seveda ostala na svojem mestu, z zaprtim pokrovom. Z Borisom sva se srečala z očmi. Kasneje ob jami mi je iskreno izrekel sožalje. Tbdi teti Klari: Še zmeraj je moški, ki žensko naredi mehko. Te njegove oči, mislim, sva po večerji za znance srebala kavo v sedaj samo mojem stanovanju, zato ne bom nikoli verjela, kako ni imet ženske. - Meni je vseeno. - Seveda, vi mo^i na te stvari gledate drugače. Ti bi si pa zdaj že lahko kakšno pripeljal domov, zdaj, ko si sam, me je prestrelila s pogledom. Jaz pa sem le mešal že mlačno kavo. Nočni bar Paradiž je ostajal zmeraj isti. - To po zato, ker kurvarija ne potrebuje novih investicij. Ona že sama po sebi je, le neki prijeten prostor potrebuje, pa je, sem poslušal Banutino razlago o večnosti bara Paradiž ob mojem prvem obisku te znamenitosti hotela Panonija. Sam sem o njem vedel že to, da se tukaj denarnim ponuja zadnja možnost zaslužka, ko vsi pjjedhodni zažigi ne uspejo izbočiti šlica. Tu se po nastopih rokohitrecov in različnih ekvilibristov, ob nastopih striptizet nadejajo bolj pospešenemu pretakanju moštih sokov. Kar se tiče mene, moram priznati, da me ni nobena od teh punc nikoli tako prevzela, kot me je prevzela tista napovedana z napovedjo; U zadnjoj točki nocojšnjoga barskoga programa vas bo sa plesom Midnajt fantazij popeljala u svet seksualne fantazije čarobna Patronela. Zunaj se je že delal dan, ko sem se prav po tiho splazil pod odejo, tako budno počakal mamin odhod v službo in se predal Patronelinim fantazijam. Vse to, kar je počela s tistim plišastim medvedkom na plesnem prostoru, sem nato jaz počel z njo. Povsem drugače kot pred leti z Vinko. Star sem bil dvaindvajset let, za sabo imel prvih deset dni službe, počasi bi lahko postal moški. Da, če se mi ne bi sfizilo že takrat v osnovni šoli. V resnici ni šlo za kakšno usodno zgodbo, zaradi katere bi imel potem posledice za vse življenje. Sploh ne, le še nekaj popolnih neuspehov pri ženskah se je nanizalo. Ti vsi skupaj pa so mi glasno in jasno že dali vedeti, kako je z mano in s to rečjo. VESTNIK 40 Pen Že tretje leto je pod kuhalnico Borsia Ratnika bujto repo ku- I ■ &• F"' jS; •« ^^4 - ; ■ K fe ■ 3 W • Si L I , ■ C5O A‘/A?r^ I r k'A' 3^1 J' ,- . 5' Si 11 I ' : S •S)' I Domača rock skupina Teb High je s svojim prodornim zvokoin zabavala zbrano množico. Za njimi so na oder stopili še Metulji. "Prekmurcem špilali Prekmurci". I v LJUBLJANI BUJTA REPA j; t '1 Pričetek pravega žura s skoraj praznim plesiščem. Ni trajalo ravno dolgo... I '1 ! I ... in razlika je očitna! Noro rajanje je minilo ob štirih zjutraj. V Mursko Soboto sta odpeljala dva avtobusa, a brez tistih, ki so zaspali ali pa avtobusa iz taksnih in drugačnih razlogov zamudili. Se zgodil I •' '--'if .'-■: '•»A Prizorišče; menza tovarne Litostroj. Sprejela je preko 800 študentov. Po večerji so mize odnesli in priložnost sta dobila glasba in ples. Velik prostor se je kmalu napolnil, saj so vanj vdrli študenti s vstopnico brez večerje. Glavna zanimivost je bil alkotest, ki ga je t I I Bobnar skupine Ten High - Berta. Med nastopom ga ne vidimo v vsem njegovem čaru, ker je obkrožen z bobni. Tokrat Berta v ekstazi. lahko preizkusil j vsak. O rezul- , tatih testa ne go- ] vorite na glas. ' Tale reč na sliki bo v glavni vlogi konec marca v mariborskem Štuku. Vabljeni! 1 'I' Prvi pozvačln Prekmurja - Franc Jerebic je zaželel Marku, Pozvačin ni bil osamljen, družbo mu je delal harmonikar predsedniku KPŠ, dobrodošlico. Po starem običaju mu je Matjaž Kerman. Čas med večerjo je s prijetnimi zvoki izročil vrtanek in vino. prekmurske ravnice zapolnil cimbalist Andrej Sobočan. I t I I VESTNIK 41 december ’99 I i'i L' — Ines Wolf je bila med letom med najbolj pridnimi deklicami ... Miklavž je to opazil in dobila je darilo in kronico. V ozadju je ponosni očka Rajko. Parklji so najprej počistili teren. »Žrtev* je bU tudi Ivan Tropenauer iz Radvenec pri Negovi, ki so ga dobili pri pijači. Ker je kršil prometni zakon, so ukrepali, ženske pa so se smejale ... Najmlajši Danijel Šuman iz Plitvice se je stisnil k mamici. Tiidi nekaj solz Je bilo, pozneje pa ga je Miklavž razveselil z darili. In tako je bilo, ko je parklje minila hudobija. Prijazno so hodili med obiskovalci in Miklavžu pomagali pri obdarovanju. . -------— Miklavzevanje v Plitvici Kronica za pridno Ines Na predvečer šestega decembra, ko goduje Miklavž, so gostilno Urška v Plitvici v Apaški dolini do zadnjega sedeža zasedli najmlajši in njihovi starši iz Plitvice in okoliških krajev. Čakali so na dobrotnika Miklavža, ki je z malo zamudo prišel obložen z darili in seveda v družbi parkljev, ki so najprej naredili red med starejšimi in otroci. Bilo je nekaj strahu in solz, vse pa se je končalo v prijetnem vzdušju. Še vražja zloba je splahnela v nič Dvajset let vsak teden v Nemčijo in nazaj v Veržeju se ob nedeljah dedki zbero Zakaj ne bi bilo življenje lepo, prijazno in sosed sosedu prijatelj? Tako nekako si je reklo pred petimi leti ne- Najstarejši član kluba Nedeljskih dedkov kot je upokojeni kovač Slavko Pečič, Ima pet vnukov, vnukinjo in kaj Veržejskih klenih dedkov. In na pravnuka. Pečič je blagajnik kluba, predlog upokojenega dolgoletnega Družbo sestavljajo moški s pestrimi šoferja avtobusov gospoda Andreja poklici. Jože Kuhar in Anton Gaberc sta Repiia ie nastal v okrepčevalnici Ka- kmeta, Stanko Šterman pa zidar. sač Nade Hanžekovič v Veržeju Nedeljski dedkov kot. Gre za klub, katerega člani so lahko le dedki, ki se Svojevrstno redkost v klubu, v Prlekiji udeležujejo nedeljske pozne »meše<. in celo Evropi predstavlja dedek Janez Metličan V Nemčiji je zaposlen trideset let. Pred dvajsetimi leti se je vrnila žena Teden se kar razvleče in Veržejski z^troki domov v Veržej in neutrudni ter dedki že komaj čakajo nedelje. Večina družini in Veržejcem zvesti Janez se domov pripelje sleherni petek in se vrača ob nedeljah. Ob takšni priložnosti lic ob dobroti, ki jo je med zbrane razdajal Miklavž. Ta je v Plitvici nekaj posebnega, saj ima žensko nežen glas in roke. Verjetno ne bo nič narobe, če izdamo, da se je Lojzka Kolarič iz Podgrada že sedemindvajseto leto potrudila, da so bili otroci obdarjeni. Nekoč je bilo obdarovanje bolj skromno. Otroci so bili presrečni, če so dobili zvezek, svinčnik in orehe, letos je bil Miklavž kar radodaren in nikogar ni pustil na cedilu. Simona Langa s Kapele je parkelj brez usmiljenja odnesel v sneg, ker mu pri molitvi ni šlo najbolje ... lij J* t i t ( ■i Vj I Ih D L1 / Tomi Kardinar iz Lešan in Manueia Tišler iz Podgrada sta si sama upala zaplesati z Miklavžem. Med letom sta bila zelo pridna in tudi moliti sta znala ... Miklavž je obljubil, da prihodnje leto spet pride. (Foto: Jure Z.) ! lil i Lastnika gostilne Urška v Plitvici Marija 1 in Pavel Tropenauer sta se morala I pokesati za grehe. Vse jima je bilo I odpuščeno, smeh je bil sproščen, I Miklavž pa prijazen. fl je upokojenih in še posebno tistim je Člani družabnega kluba Nedeljski dedkov kot Veržej. Postregla iim ie Nada nedeljsko druženje dobrodošlo. Naj- ob nedeljah^ Ob taksni priložnosti (četrta z desne), saj se srečujejo v njeni okrepčevalnia^ Foto^F^Š prej gredo k pozni nedeljski maši, ki prevozi (v obe smeri) okoh 1400 kilo- . , ’ auuci. roto. r. b, začne ob pol desetih in se konča metrov. Še nikoli ni izostal z dela. Ne kojeni mlmar Milan Verbajnsak, In tu so ob pol enaistih To je čas presoje ovirajo ga sneg, poledica, vročina, neuna bili zbrani se Franc Rauter, upokojeni dejanj stS h v preteklem tednu, ... Je monter težkih cevi v hidroelek- ključavničar, Stefan Arva,, upokojeni Znebiti se Z potrebno morebitnih trarnah in drugih podobnih objektih, delavec Mure Mirko Sonaja. kmet ki se grehov- nanoTni ti dušo z dobrimi Dela na terenu po Nemčiji, včasih v Italiji, ubada s kmečkim urizmomm rad dirka nameni’ za Sednje dni. In ko se Belgiji. In vedno sta v bližini letalo in s kasači. Je najmlajsi elan klubaNn e odS cerl^Sa vrita, je zunaj spet avtomobil, ki mu omogočita vožnjo do druščine tega dne ne bi bilo, oe ne bi bilo doma?vsakdZn Poln je skrbi, dela, Veržeja. Njegovo vztrajno romanje bo Andreja Repija, ki je idejni vodja. naSTovInf trajalo še oet. šest let. Tokrat, m bilo v družbi strojnega In Nedeljski dedkov kot pri Kasaču prevozi (v obe smeri) okoli 1400 kilometrov. Se nikoli ni izostal z dela. Ne )e kotiček, v katerem se srečajo m pogovarjajo vrstniki; moški z bogatiriU trajalo še pet, šest let. . _ V družbi dedkov se prijetno počuti tudi kovača Alojza Preloga, avtoprevoznika Vinko Kapun Je strojni ključavničar. V Štefana Maučeca, mesarja in pred-Hvnh deltLvnici fiooravlja sovaščanom sodnika vaškega nogometnega kluba ■ ■ - "-'^“i Mirka Osterca, Manjkal je Janez Ferenc, nikoli ne ve vsega. Za mnenje, nasvet, poiTitjf V prašil in prosi •“[Urdu, klubskagu ”kotu« se sreča do dvajset dedkov, druženje traja prav toliko časa, kot je bil dolg cerkveni obred ali še manj. Ob i^vanajstih Čakajo doma nedeljsko pogrnjene mize. Točni morajo biti, ker bi se drugače gospodinje hudovale. prejšnji tajnik Krajevne skupnosti Veržej. In ni bilo trgovca Draga Frasa. Bil pa je sorodnik znanega narodnjaka, _zgo-drjvinarjft, luc Joga dr. FraJitt Kovačiča, ki je veliko pripomogel k priključitvi Marjan Koroša, ki je v klubu pripravnik, Prekmurja matični Sloveniji. Njegov sin pričakuje naraščaj v nas- Tista nedelja, ko sem se znašel med lednjem tisočletju ... Veržejskimi dedki, je bila dan pred Miklavževim, In ker je ta sveti mož .. . . . . zavetnik mlinarjev in brodarjev, je plačal sovaščani. In ob^ kozarčku domačega si tokratni dopoldanski prigrizek upo- Nedeljska srečanja so torej namenjena zgolj ohranjanju dobrih odnosov med » poglavarji« družin izmenjajo življenjske izkušnje. Kritizirajo in hvalijo dogodke časa. Kujejo duhovite zgodbe, po katerih so Veržejci znani že od nekdaj. In tudi na žene ne pozabljajo. Letos so imeli Martinovo srečanje dedkov in babic. In skupaj bodo počastili božič in prihod leta 2000. Gospa Nada Hanžekovič je zadovoljna, ker so si moški omislili nedeljska srečanja v njenem Kasaču. Iz hvaležnosti je letos povabila stalne goste na piknik v Markovce na Goričko v Prekmurju, In tisto predmiklavževsko nedeljo ura še ni bila dvanajst, ko so se dedki porazgubili domov. A če pridejo moški ob nedeljah domov malo pred dvanajsto, kosilo običajno ni kuhano. Če zamudijo pol ure, jih gospodinje oštejejo, ker je hrana postana ,., FRANČEK ŠTEFANEČ december '99 po Pen tepanje VESTNIK 42 AZORI - DEVET BISERO Tatjana na vrhu Serre do Cume >(ortcnzije so zaščitni znak Azorov, I Feri ob slapu na otoku Flores 'S' .f Poti odkrivanj zanimivosti tega sveta sta se Tatjani Zagorc in Ferencu Kiralyu združili pred osmimi leti. Tatjana je diplomirala na Oddelku za živilstvo na Biotehniški fakulteti, kjer je sedaj zaposlena kot mlada raziskovalka. Lani je zagovarjala magistrsko nalogo, v kateri je proučevala vinske kvasovke ubijalke, ki imajo zanimivo sposobnost, da lahko s svojimi produkti uničijo druge kvasovke. Trenutno opravlja eksperimentalni del svoje doktorske naloge na Inštitutu za uporabno molekularno biologijo v Saarbriicknu v Nemčiji. Poleg študija se posveča tudi hobijem - aerobiki in filateliji, skupaj s Ferijem pa kolesarjenju in potovanjem. Feri, razpet med Študijem fizike in računalništvom, je strokovnjak za nekatere operacijske sisteme UN1X, še posebno za njemu najljubši operacijski sistem LINUX. Umetniška žilica staršev umetnikov se pri njem kaže pri pisanju programov za najrazličnejše računalniške aplikacije. Pri njem bi težko potegnili mejo, kaj je hobby in kaj delo, vsekakor pa ne eno ne drugo ne gre brez računalnika. r ' fi - TJ' 1- - 4 I i .tT Pico, najvišja gora Portugalske, daje s svojimi 2351 m pečat celotni osrednji skupini otokov. Z risbo na pomolu v Horti si skušajo vraževerni mornarji z vseh koncev sveta zagotoviti srečo na morju. Tatjana $ klepetavimi domačini v zavetju pred dežjem. V Aniosu stoji spomenik Kolumbu, ki se je leta 1493 na poti proti Evropi ustavil na otoku Santa Maria. It- M tt* Obiskovalec vasi Furnas ima občutek, da se sprehaja po preluknjani pokrovki, kajti para prihaja na površje iz neštetih odprtin in vrelcev. F' 1^1 Najimpre-sivnejši pogled na vulkanski krater je na otoku Corvo, fe r * manjše evropsko meiK te si je mestne pravice pridobila / tdanostjo kralju. l Višavska pokrajina na oioku Pito je naravni rezervat, i, Vetru in razburkanemu Atlantiku izpostavljena Faja Grande je najzahodnejša evropska vas. 1 I ( 'I VESTNIK ^3 po tepanje december ’99 —j 19 I NARAVE SREDI ATLANTIKA I I Pomorščaka, ki se s svojo barko odpravi na pot iz Lizbone v New York, pozdravijo na prvi tretjini poti Azorski otoki. Devet majhnih biserov, nanizanih na srednjeatlantskero hrbtu, ga povabi v zatočišče, da pokrpa svojo barko in poplakne slano grlo z dobrim azorskim vinom. Azori ležijo v Atlantiku v višini Lizbone. Svoje zvenče ime so dobili po pomoti, saj se ptice, po katerih so jih poimenovali, imenujejo mišje kanje in ne kragulji, kot so napačno mislili prvi prebivalci. Azorski arhipelag tvori devet naseljenih otokov; Sao Miguel, Santa Maria, Terceira, Graciosa, Sao Jorge, Faial, Pico, Flores in Corvo. Najvzhodnejši otok Santa Maria je od evropske celine oddaljen 1450 km, medtem ko je najzahodnješi otoček Corvo oddaljen še dodatnih 650 km Še. pred nekaj desetletji so te razdalje preprečevale izmenjavo izdelkov in tudi tesnejše medsebojne stike tako, da so se na posameznih otokih oblikovali različni običaji in dialekti. Že od srede 15. stoletja pripadajo Portugalski, čeprav so si jih za kratek čas prilastili tudi Španci. Azori so si avtonomijo v okviru Portugalske pridobili leta 1976 Četrt milijona prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom, ribolovom in turizmom. Kjer se kosilo skuha v zemlji Hrana na Azorih je zelo okusna, porcije pa so velikodušno odmerjene. Sladokusce čaka pravo bogastvo slastnega peciva, ki ga znajo Portugalci tako dobro pripraviti. Prevladujejo jedi iz svinjskega mesa in rib, kombinirane s krompirjem. Poleg krompirja, kot ga poznamo mi, uporabljajo za kuho tudi yam, ki ima obliko korenike. Kuhanje yama je pravi podvig, saj traja deset ur. Če pa je yam prestar, ga uporabijo za kurjavo. Na otoku Sao Miguel, v okolici mesteca Furnas, se razprostira območje vročih vrelcev, gejzirjev. Tam lahko poskusimo krajevno specialiteto Cozido das Furnas. V lončene lonce naložen krompir, riž. .A Krajevna specialiteta Cozido das Fumas se kuha v loncih, ki jih zakopljejo v »peščene vulkanske pečice«. korenje, zelje, kosi piščančjega in svinjskega mesa, V glavnem mestu Azorov, Ponta Delgadi, je tudi univerza. ... _ _ Poti na Azore pa ne najdejo le pomorščaki. To poletje mesenih klobas in krvavic se v štirih urah v lastnem soku sva na Azore krenila s Ferijem, mojim življenjskim skuhajo s pomočjo toplote, ki prihaja iz zemeljskih globin, sopotnikom, da bi preverila govorice, ali je to res raj na V vreče zavite lonce namreč zakopljejo v pesek nad zemlji. To čudo narave, nastalo v mukah vulkanskega toplozračnim vrelcem. Takšna domača pojedina se dobi delovanja, prevzame človeka s harmonijo vulkanskih form tudi v gostilnah v okolici jezera. Posamezni gostilničar in barv. Oči popotnika pritegnejo jezera v pradavnih pripelje v kuho tudi po dvajset tako napolnjenih loncev, vulkanskih kraterjih in obala, na kateri bodo za vekomaj kajti pravi Cozido das Fumas je kuhan s pomočjo ostali sledovi nekoč razbeljene lave, ki je na poti do morja izgubljala svojo moč, Razbohotene forme dopolnjujejo kortenzije, ki obdajajo ceste, ločujejo pašnike in konec koncev rastejo že kar vsepovsod. V nasprotju s sredozemskimi otoki tukaj ne najdemo templjev in drugih arheoloških znamenitosti. Narava in prijazni ljudje sta glavni znamenitosti otokov. vulkanske energije. _ Mozaik njiv, pašnikov in vinogradov Ko se človek postavi na rob Serra do Cume, vzpetine na otoku Terceira, ima občutek, da bo kar poletel v heznane daljave, kamor ga vabi skrivnostni ocean. Pod Po stopinjah Kolumba Na otoku Santa Maria naju je prijazen možakar odpeljal do Anjosa, vasice, ki je postala slavna po tem, da so njeni prebivalci Krištofu Kolumbu sprva preprečili zasidranje v njihovem pristanišču. No, potlej so si premislili in slavni pomorščak se je lahko zasidral in se v njihovi kapelici zahvalil bogu za uspešno plovbo. Časi pomembnih dogodkov na otoku Santa Maria pa so mimo, Ta otoček se že dolgo ne more pohvaliti s čim zanimivim. Svoj razcvet je doživel v 50. in 70. letih, ko so imeli Američani na njem rtiim se razprostira mozaik pašnikov in njiv, kot da bi jih svojo vojaško bazo. ' ' I Dandanes je Santa Maria ki'aj, kamor se zateče nekaj ^sJsšen arhitekt z ravnilom vrisal v zemljo. Zdi se, da je Poskrbljeno za vsak košček dragocene zemlje. Ne samo J’avnina, tudi strma pobočja so skrbno obdelana. Na strmem pobočju zaliva Sao Lourenco so druga nad drugo ki le obiščejo otok ^^aiiinite ograde, v katerih se pri tleh skriva vinska trta. ta na Azorih raste namreč med vulkanskim kamenjem brez opore kola, zato je potrebna ograda, ki jo ščiti pred miru in odmaknjenosti potrebnih turistov. Tako ostajata dve od najlepših azorskih peščenih plaž nagrada tistim. y®trom. Za pašnike pa uporabljajo vse dostopne površine, kjer raste trava. Zato se popotnik ne sme ustrašiti, če mu Med delfini in kiti__________________ Dandanes se odpravljajo turisti na lov s fotoaparati in kamerami, toda dobro desetletje nazaj je potekal na Azorih pravi lov na kite. Zgodilo se je, da so kakšen dan 2a hrbtom zapiha kakšen bik. Lepo počasi se mu mora '-------- . j , T,.,a= •Jmakniti... Govoriti je lahko! Samasem jo kar urno ucvrla, privlekli v pristanišče tudi po trideset^ ^‘1 * ' A.: Z.-, -i *.,n ihrtrtrtrt LntrtTT i-m i-rn*i z arlnificrsi IfiTA. xn n«. ^iK 1D3, SGVprifl — ---- — iiicHuj. tradicionalen način ulovili leta 1987. Le muzej v Lajesu m zapuščene tovarne so priča kruti zgodovini, ki pa je veliko azorskim družinam predstavljala vir preživetja. Z izkušenim domačinom smo se v družbi danskega in ti časi so na srečo kitov mimo. Zadnjega kita so na TVdi vulkanski stožci so lahko simpatični Bila je ljubezen na prvi klik, kajti Pico je zelo fotogeničen - klikala sva ga z vseh strani, z letala, z morja, z drugih angleško-ameriškega para odpravih na odprto morje. Ze kmalu smo se približali jati delfinov, ki pa nas niso preveč Kraljestvo za dobro kolo Eden od ciljev, ki sva si jih s Ferijem zastavila pred odhodom na Azore, je bilo kolesarjenje na otokih. Odločila sva se, da bova kolesa najela na posameznem otoku, kajti mislila sva, da bi imela preveč problemov s transportom, če bi vzela s seboj svoji kolesi. Po pripovedovanju drugih kolesarjev pa transport koles med otoki ni bil tako problematičen, Večji problem sva imela midva, da sva sploh našla izposojevalnico koles. Tako sva včasih ob škripanju preutrujenih koles sanjala o najinih konjičkih, ki sva jih pustila doma. Večina podvigov nama je v celoti uspela, eden pa se je končal tako, da sva morala iskati prevoz za vse štiri - naju in kolesi, od katerih je eno omagalo na strmem klancu. No, včasih sva imela tudi srečo in sva dobila dobra kolesa, tako da sva lahko opravila kakšno daljšo, recimo 100 km dolgo etapo. Tako bo ostalo nepozabno kolesarjenje okoh otoka Pico, kjer sva dirjala med drznimi kapljami mavrici naproti. Pravi kolesar se ne ustraši dežjal Zastonj kampiranje v žtoparskem raju Stopanje na Azorih je bilo zabavno m nepričakovano. Sprava nisva niti razmišljala o tej možnosti, ki se je kasneje izkazala za izvrsten način spoznavanja ljudi in azorskega načina življenja. Za vedno nama bodo ostah v spominu obrazi nekaterih ljudi, ki so naju prevažah naokrog: vitalni osemdesetletnik, nekdanji direktor banke, ki je z nama preživel nedeljsko dopoldne in nama z vso zavzetostjo razkazal znamenitosti otoka Faial; prijazni gozdar, s katerim sva križarila po otoku Flores in štela zajce, kajti možakar je bil odgovoren tudi za spremljanje populacije zajcev, da se le-ti ne bi preveč razmnožih; da sploh ne omenjam prijaznih kmetov, ki so nama z namigom glave nakazali, da naj kar skočiva na njihov pick-up, ki na Azorih pogosto nadomešča traktor. Misleč, da je zastonj kampiranje potegavščina, ki so si jo privoščili v vodniku, sva se potem sama prepričala, da je to vendarle res ali pa je plačilo le simbolično. otokov in še od kod. Pico, ta 2351 m visoki vulkanski lepotec, daje pečat celotni osrednji skupini otokov. Včasih se oJmli ^ha podijo tančice oblakov, vendar ga je pogosto mogočt' -------------, - . „ , „,.,„1. Videti v vsem siju njegovih modrosivkastih barv. Mnogo pokrito z meglico in opazovalci na kopnem nam mso mogh '•uristov se povzpne nanj, saj se z vrha ob lepem vremenu obeta čudovit razgled na sosednje otoke. Midva sva vzpon pustila za naslednji obisk Azorov, kajti tja se bova vsekakor vznemirili, kajti bili smo v pričakovanju nekaj večjega. Brez prave pomoči s kopnega, kajti morje je bilo tisti dan pomagati pri lociranju kitov, smo bili prepuščeni močnemu molnrjij čolna in sreči. Le-to smo očitno imeh, kajti po detieli" uri iskanja nas je že malo žalostne predramil vodnlkiOV III glasuj''VKSf V daljavi je zagledal kite glavače. Vsi vzhičeni nad veličastnim trenutkom kar nismo mogli varčevati s vrnila. Tako kot je v davnini izbruh vulkana pijviiid Fintb Izbruh zadnjega vulkana na Azorih po povrAini ptnučttt ®tok Faial, Narava je svojo strašansko moč pokazala v lenh 1957/58. Seriji več kot dvestotih potresov je sledil tjjhruJi. -------------- . ie 2 vulkanskim pepelom prekril del otoka fli, gn mIo opazovanje s spustom v morje, kjer so z varne razdalje posnetki. Feri, Danka in Američan so kronali to enkratno povečal za dobra dva kvadratna kilometra. opazovali te markantne živali. Za konec To so zgodbice, ki so Azore naredile več kot le raj na zemlji. Ljudje so bili tisti, ki so naju očarali s svojo sproščenostjo in odprtostjo. Takšni so pač Portugalci! Čudoviti svet Azorov, ki ga tvorijo vulkanska tla, rastlinje in živalstvo, ocean in ljudje, vabi, da ga odkrijete. Vsak od devetih otokov vas bo očaral s kakšno od svojih posebnosti in ne bo vam dolgčas ne na kopnem in ne na morju. Pa da ne boste mislili, da boste tam edim Slovenci, midva sva namreč že kar na začetku srečala par iz okolice Ljubljane. Na svidenje na Azorih! .J f I I I Nedeljsko popoldne na bikoborbi, kjer mladci pokažejo, koliko poguma premorejo. formacTnaoIokuFTores so nastale ob zelo hitrem ohlajanju lave. 20 december '99 Pe" vestnik 41 I Melita Osojnik: Marko skače I Melita Osojnik je izdala v sodelovanju z aranžerjem in izvajalcem Blažem Jurjevičem novo kaseto z naslovom Marko skače - slovenske ljudske pesmi za otroke. Na kaseti je deset priredb ljudskih pesmi; Marko skače, Smentana muha. Lisička je prav zvita zver. Srečali smo mravljo, So ptički se Ženih, Pod to goro zeleno, Slovenske ljudske pesmi za otroke , Melita Osoinik - Prvo leto služim, Komar se je oženil. V svet krojači so odšh in Polževa snubitev, Melitina interpretacija bo otrokom približala ljudsko pesem na igriv, humoren način, saj je s poudarkom na sodobnem zvoku, ki je otrokom blizu, združila tradicionalno s sodobnim, Tudi tokrat je k sodelovanju povabila manjši otroški zborček, ki je vnesel svežino v končno zvočno podobo posnetkov Obenem pa bo to spodbudilo majhne poslušalce, da se ob poslušanju pridružijo in tudi sami zapojejo, , Prijazno naslovI nico je naslikal Veno Dolenc. "V •’'*J I r . .V , 1 B w n 'ffp;' b-ii 'i'*' & Skupina praznuje letos peto obletnico, ki jo bodo zaznamovali z novim albumom. Tako kot prejšnji dve plošči MCMXCV, X in Ogenj, bo imela tudi najnovejša z naslovom 111 dobro hardrockersko vsebino. Po videospotih skladb Amsterdam, Stare device in Ogenj se člani skupine Requiem tudi tokrat pripravljajo na snemanje videospota, tokrat za skladbo Kaja, v kateri bo nastopila v glavni vlogi znana lepotica Dona Olah iz Lucije pri Portorožu. ________________________________________________ Če želite o skupini Re-quiem zvedeti kaj več, lahko pišete na naslov; Requiem, Rusjanov trg 1,1000 Ljubljana. Adi - Zvezdni prah I 1 I I *i I i dela Akademski pevski zbor ljubljanskih študentov Tone Tomšič se z dirigentom Stojanom Kuretom pravkar mudi na enomesečni koncertni turneji v Argentini in Čilu. Povabila sta ga argentinska fundacija CoppoUa in argentinsko ministrstvo za kulturo. Vabilo so pevci prejeli takoj, ko so dobili zmagovito nagrado za leto 1999 na zborovskem festivalu v Evropi v Toursu, Pevec Ivan Hudnik je tisti človek, ki mu je poslovna sreča neredko naklonjena, a je eden redkih glasbenikov pri nas, ki se lahko baha s svojimi izkušnjami pri rock, narodnozabavnih in pop zasedbah. Toda Ivanov značaj ne pozna bahanja, saj so glasbena kilometrina, poznavanje in zanimanje za raznovrstnost, ki je v glasbi brezmejna, stvari, iz katerih je le črpal energijo za nadaljnje ustvarjanje. Ustvarjanje, ki ga zdaj lahko brez kakršnekoli skromnosti poimenuje profesionalni odnos do glasbe. To mu priznajo tudi tako veliki pevci, kot je Al Bano, pred katerim je letos nastopil v Hali Tivoli. Ta italijanski pop zvezdnik mu je namreč takoj po prihodu z odra stisnil roko in mu iskreno dejal: »Komplimenti, komplimenti!« Njegovi skladbi Zelene livade in Imejmo se radi pa sta kot nekakšni himni, brez katerih ne mine nobena zabava. Napisal sem melodijo pa je naslov Ivanovega zadnjega albuma, ki je izšel po treh letih njegovega umika z glasbenih odrov. Na njem boste našli deset skladb. Z naslovno se je Ivan predstavil na festivalu MMS. Moj dom je tvoj in Tako ljubezen se rodi sta dueta s Simono Weiss, skladbo 2000 pa je Ivan zapel z operno pevko Rebeko in dela I 1 ***** s skladbo V vetru rdečih zastav si je skupina Kalamari v pretekli sezoni pridobila drugo mesto na Slovenski popevki, zato ni čudno, da so tako naslovili tudi svoj tretji, sveži album, ki je izšel prejšnji teden. Sicer pa Kalamari sploh niso tako rosno mladi; za njimi je šest let dela. Ime Kalamari so si izbrali samo za en večer, potem, pa so ostali skupaj kar več let. Medtem so posneli videospot že za drugo skladbo -Grem v Osmico pri snemanju pa je sodelovala tudi hudomušna ekipa TV Popra, I, Marta Zore si po ločitvi ureja življenje v Kranju. Kupila je že stanovanje, v katerem prebiva s svojim sinom Mihcem, ki bo čez mesec star leto in pol. Seveda pripravlja tudi nove skladbe v studiu. Ko je Marta delovna, jo Miha čaka po vrtcu pri njeni mami ali sestri. Živi po ustaljeni poti, le otroka vidi bolj malo, To je pač cena samohranilstva. Adi Smola Hudnik ■r ft «• Ivan Radovan, sestro znane pevke Norine, Zadnji projekt je skupaj s sodelavci dolgo ustvarjal, predvsem zato, ker je bil tokrat resnično natančen. Hotel je narediti nekaj, kar bo zvenelo brezhibno. Tisti, ki so ga že slišali, pravijo, da že dolgo niso slišali tako popolnega albuma. Upa, da se bodo pesmi s tega albuma prijele tudi med poslušalci. Včasih se pošali pa pravi, da je morda prišel čas za spremembe. Namreč, Zelene livade so postale uspešnica po desetih letih njegovega ustvarjanja. Imejmo se radi pa natanko deset let zatem. Zdaj pa dobre odmeve pričakuje pet let kasneje. Prišel je torej čas, ko se mu uspešnice dogajajo pogosteje. s e sprašujete, kaj dela? Adi Smolar je človek, ki pač ne počiva, in če ne ustvarja glasbe, piše pravljice oziroma zgodbice za otroke ali kak roman ali pa besedila za druge glasbenice in glasbenike Torej Adi dela in dela, trenutno na tem, da se bo njegova najnovejša plošča dobro prodajala. Zato ni naključje, da jo je poimenoval Je treba delat. Če je pa res tako. No in kot je za Adija značilno, se mu za prodajo res ni treba naprezati. Plošča in kaseta gresta za med. Za konec tisočletja pa je prispeval še takle nasmešek, kot ga vidite na fotografiji. ***** Gianni Rijavec se je lotil internacionalizacije slovenske Zdravljice, Besedilo je prevedel v angleščino in se lotil uresničevanja projekta, kjer bi znani evropski izvajalci na posebnem koncertu Prešernovo Zdravljico peli kar v dvanajstih jezikih. V svojem jeziku se pesmi že učijo: Toto Cotugno, Alexis, Petar Grašo in en del avstrijskega dueta I Waterloo. Vsak pevec, ki bo zastopal svojo državo, bo pel osnovno kitico v svojem jeziku, vsi pa skupen refren v angleščini Hkrati bo nastala tudi zgoščenka, na kateri bosta ena od jezikovnih različic in angleška različica ter najbolj znani hiti vseh dvanajstih nastopajočih. Čisti dobiček od te zgoščenke bo namenjen Unicefu. Aleksander Mežek in prijatelji - Pred vašimi očmi, saj se lahko pohvali, da je prvi slovenski izvajalec zapisan na DVD-nosilec. Kaj je DVD? To je zapis slike in tona na kompaktni disk. Poleg DVD-ja je Mežek predstavil še dvojni album in kaseto. Gre za posnetke koncerta ob pevčevi petdesetletnici, kjer poleg njega nastopajo še Tomaž Domicelj, Tomaž Pengov, Janez Bončina - Benč, Peter Lovšin, Adi Smolar, Zoran Predin in Andrej Šifrer. VESTNIK 45 P©n december ’99 21 I VELIKI PENOSKOP Jaz odmerjam. Tehtnica je sedmi znak zodiaka. Je simbol lepote, skladnos- EHTNICA (23. IX. - 22, X.) ZA LETO 2000 Pripravlja: Agencija Hogod za mlade od 6. do 96 leta, ki priznavajo ljubezen Jaz semi Oven je prvi spomladanski znak elementa ognja in pristne narave. Vaša OVEN (21. IIL - 20. IV.) ustvarjalna moč. nagnjena k pustolovščinam in raziskovanju, vas bo v novem letu zapeljala v nekoliko mirnejše vode, kot so bile doslej. Nekajkrat se boste znašli na startu in tako imeli vse možnosli za zmago. Odločnost in izrazita želja za uspehom vam bosta omogočila dober zaslužek in vatno življenje, morda botj kot sami pričakujete, zato se že na začetku leta talite načrtov, kako bi kaj zaslužili in sr zagotovili varno prihodnost. Ob tem, da ste vedno pripravljeni na flirt in da vam je všeč. Ce začutite ponudbo z nasprotne strani, vam bo Jupiter, ki bo vodil vaše znamenje od februarja do julija, prinesel pii ljubezni dodatne pozitivne točke. V drugi polovici teta boste prešli (alt bt morali) na resnost in zvestobo. Pazile na prehrano! Izberite si aktivne počitnice in poskusite bili čim manj ljubosumni. Barve: ljubezen - rdeča, denar - rumena, oranžna. Jaz iMMl Bik je drugi spomladanski znak elementa zemlje. Simbolizira pre- BIK (21. IV - 21. V.) bujanje narave, prebujeno energijo, strasti in velik ustvarjalni potencial, ki ga spodbuja zelja po lastnini. Ampak za to, da bi imeli, sle pripravljeni trdo delati. Lelo 1999 je bilo težko, naslednje bo nekoliko lažje! Z manj truda bosle dosegli več. Mogoča je celo nova zaposlitev, obela se tudi neka novost v zvezi s tujino. Gradnja, dvigovanje, oblikovanje. Poskrbite, da slišijo za vas. September, oktober bo ponudil posebno prilcžnost. Začetek leta bo prinesel na ljubezenskem področju stabilnost, romantiko in čustvenost. Obogateni bosle z novimi spoznanji in mešanico nežnosti ter vzburljivosli. Vaša meseca ljubezni sta april in maj. če ga še nimate, boste zanesljivo našli dobrega partnerja. Ukvarjajte s tistim, kar je uporabno in lepo za oko. Kljub vsemu leto 2000 ne bo brez naporov zaradi Saturna, na srečo pa bo dobrodejno vphval Jupiter, j 2000 sla di- Jaz Mislimi Ključ do uspeha v letu sdpikia in naporno delo. DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) Sreča je, da ukrepate na osnovi dejstev in ne na osnovi intuicije, zato lahko pričakujete izboljšanje v karieri. slabo pa bo, če bo vaš apelit prerasel dejanske možnosti. Že v začetku leta boste imeli marsikaj pokazati in sposobni bosle, da pridobite na svojo stran nekatere ljudi. V ljubezni imate po navadi srečo, ker ste zabavni, vendar tega ne izkoriščajte preveč če vam žep dopušča, odpotujte v Indijo ali na Japonsko. Pomemben spor je mogoč januarja in februarja Morebiti se bo v vas porajalo zanimanje za slikanje, ples, literaluio ali na splošno duhovnost. Živite previdno. Kat nekaj mesecev je, ko bo možnost telesnih po^iodb izredno velika. Ob neki prilcžnosti bo pomembno, da ne boste arogantni, ampak pokažete vso svojo skromnost. Sicer pa zvezde napovedujejo začetek •lolgoIrajnejSega obdobja, ki bo polno novih trvožnosli in prilcenosti. Jaz črrtimi Za take bo lo leto uspešno predvsem na poklicnem j RAK (22. VI. - 22. VII.) področju. Do- bili bodo občutek, da so šele zdaj našli pravi »ključ do uspeha^ kat bodo s pridom izkoristili in uživali v (istem, kar delajo. Za rake so značilni velika občutljivost, dar opazovanja in tudi tolerantnost. To pomeni, da boste pridobili nekaj dobrih prijateljev. Velikih razočaranj se v lem letu ni Ireba bali. Mogoče je, da se bodo ravno v lem letu uresničite vaše dolgoletne sanje. Zaradi muhavosti in nečimrnosti lahko prt ljubezni večkrat potegnete kratko, v družinskem življenju pride do spremembe in popestritve. Pomembno vlogo bi znala odigrati trepalnica. Ali jo najdete ali bosle o njej sanjali. Dopuščala bo naslednje možnosti čast, sramoto, slavo, zaničevanje. Načeloma boste zadovoljni z zdravjem, le preveč utrujeno in izmučeno se boste velikokrat počutili. December lahko prinese težave s kivjo ali srcem, zalo se veliko gibajte. Srečen dan v tednu je ponedeljek. kombinirana Jaz hočem! Ker se odlikujete z vitalnostjo in prisrčnostjo. hi sta LEV (23. VIL-22. Vin.) hUlllUM IH CUIU Z ambicioznostjo, se kaj lahko zgodi, da je pred vami eno najbolj slavnih let v vašem življenju. Če ne bo tako, pa se bo položaj radikalno obrnil na bolje. Vendar: iz nepomembnih stvari ne delajte velikih problemov in dajte se prepričati, da je vse v redu. Tudi kakišnokolt priznanje naj vas ne uspava. Ne upirajte se novim, svežim idejam. Bodite diplomat: prevzemite jih in se delajte, kot da so vaše. Ker ste plemeniti in tudi radodarni, st zaslužite življenje, polno radosti. Vendar, ne pričakujte toliko, kot dajete, ker boste nesrečni. Skratka, ne bodite preveč občutljivi. Bojte se kaosa, ki ga lahko ustvari kup nenadnih ljubezenskih ponudb. Od maja naprej bodo smeri jasne. Primanjkovalo vam bo prostega časa, zalo z njim ravnajte racionalno, kajti brez razvedrila se lahko vse podre. Prehrana in boj s kilogrami. ti, pravičnost i. partner siva in sodelovanja. Vaš cilj je harmonija, ravnovesje tn umirjeno življenje. Od junija vas bo osvetljeval Jupiter, zato lahko pričakujete uspeh in blaginjo. To je tudi obdobje, ko boste imeli priložnost, da uredite nekatere zadeve, ki so ključnega pomena za vaše življenje. Morda boste celo spremenili življenjske navade. Ljubezen. Če je potrebna odločitev, se odločite za tistega, ki je nekaj posebnega. Za to, da boste našli pravega partnerja, se jih splača nekaj zamenjati. V drugi polovici leta boste veliko bolj šarmantni. Tudi poslovno bo druga polovica zanimivejša. Največ energije bo v septembru. Dobro premislile, kdaj in komu se boste zlagali, ker se vam lahko to neljubo povrne. Marca nekoliko težavnejše obdobje, maja veliko dela. Avgust je čas sreče in priložnosti, oktobra ne počnite nič novega. Jaz zahtevami Škorpijon je jesenski znak zodiaka, elementa vode. To je sim- ŠKORPUON (23. X. -21. XI.) bol ustvarjalne, neredko rušilne energije. Pa tudi slrasli, če hočete, in seksualnega potenciala. Po dokaj burnem obdobju, ki je bilo izpolnjeno z raznovrstnimi aktivnostmi (vštevši tudi ljubezenske) pa tudi vzponi in padci, prihaja zdaj nekoliko mirnejše obdobje. Sicer boste precej zahtevni do drugih, ludi tistih, ki jih imate radi, vendar boste delovali prepričljivo in tako uspeli. Za to se lahko zahvalile predvsem vaši privlačnosti in nasploh neke vrste magnetizmu. Ste precej odporni in vzdržljivi, vendar lahko občasno računate na nihanja Bodo obdobja, ko boste povsem izčrpani, nalo pride obdobje, polno elana in energije. Pazite! Tam, kjer vašim željam ali prizadevanju ne bodo prisluhnili, ne reagirajte nepreračunljivo. Bodite diplomat in marsikdaj boste zgubljeno vodo speljali na svoj mlin. Dvom je vaš sovražnik. Jaz vidiml V novo obdobje boste stopili z velikimi koraki. Ste zimski znak ele menta ognja STRELEC (22.XL - 2i: XII.) in spremenljive narave. Optimizem in sproščenost sta vaša prijatelja. Vaša zveza bo ohranjena tudi v letu 2000. Za slanovrtnost in moč bosta poskrbela Jupiter in Saturn. Da boste preživeli normalno, bo potrebna previdnost, prepovedano pa zidanj gradov v oblakih, če se vam ima zgoditi kaj hujšega, bodite na to S pripravljeni do sredine poletja. Pozneje ste lahko brez skrbi. Čim večkrat pojdite v dtužt»- Morda bosle srečali nekoga, ki vam bo pokazal nesluleno. Če vam zmanjkuje časa, je lo zato, ker sle preleni, da bi si ga organizirani Na splošno je odvisno vse od vas, tudi novo tisočletje. Tako namreč pravijo Araba: Puščica v sebi vsebuje hitrost in točnost, vendar izraža sposobnost tistega, ki jo izstreli. Vi ste torej strelec. Najbolj vam bodo naklonjeni marec, november in december Jaz analizIraMi Če katerega, tega leta se . vam nf treba DEVICA r ,(23.VIIL^22.IX.) pogledi na ' življenje in svet ter obdobje učenja in prilagajanja. Saturn, ki je povezan z zvestobo in stabilnostjo, bo vse lelo osvetljeval vaše znamenje, to pomeni, da bodo vaše razmere stabilne, harmonične in zanesljive. Stopajte počasi in previdno - lo pa Severja znale - in zadostovalo bo, da bosle uspešni in zadovoljni. Negotovost v marcu, zasuk v septembru. Vaše partnerstvo boste videli (in takšno tudi je) v lepi luči, vendar ne nergajte januarja, v ptvi polovici februatja, posebno pa ne maja in junija. Februar bo eno slabših obdobij v letu, zato ga preživite čim enostavneje. Po galskih zgodbah je kralj Malh lahko mirno spal samo, & so mu - - - --l/iiann mArutp j bali. Novi Ju kitlstlHl Pred vami je pomembno leto. Veliko preobratov bo in spteme mb. V Ijubez- KOZOROG (22. XIL - 20,1,) maja in junija. Februar bo eno liorku I I J« i" —I----- b ± krilu device. Dobra dneva: Četrtek in sobota. Vedno morate ki vas čaka, je odvisna od vaših šeg in navad. V prostoru irrrejle jabolko ludi, Ce ga ne bosle jedli, P^n Vnstnlhovs mesečna priloga tn Ima ludi sicer zvezo z Ustanovljen Je bil, da bi, v skladu z Imenom In -n (tnalo) In penetraolnei fprodiralec) rpn IT-- , naravnim meseCnlm clldunom. asociacijami, oZInkoval kol pji ler bil poln folograflj, kakor M ta lablold spodobi. ni in v poslu. Tudi nekaj povsem nepričakovanih dogodkov se bo zgodilo. Nekateri od njih vam bodo vlili samozavest in optimizem, ne pa vsi! Marsikatera zadeva bi bila izgubljena, vendar ne bo. Vaša notranja disciplina, samokonhola pa ludi vaša ambicioznost bodo vplivali na to. Če se boste odločali o poroki ali otroku - to leto je pravo! To leto boste napredovali. To leto boste izpeljali marsikaj- Ne bodite črnogledi in ne iščite sovražnika lam, kjer ga ni. V vaši bližini je oseba, ki bi vam lahko bila dober prijatelj. Najdite pot do te osebe, kajti ona to pričakuje. Z zdravjem boste zadovoljni, le duhovni sprostitvi dajte večji pomen. Maj bo lep. avgust romanličen, september posloven, v novembru denar. Prehrana: več sira in tl), veliko tekočine, predvsem mineralne vode. JaziertilKažE, da boste rešili svoj poslovni status in s lem tudi čustvenega Tudi VODNAR (21.1. -19. n.) telesna forma in zdravje bosta na višini, tako da vam je zadovoljstvo v letu 2000 zagotovljeno. Pomembno je, da v začetku leta naredile načrt ali spisek tistega, kar hočete. Če ne bosle ciljali previsoko, lahko računale na pomoč Neptuna, ki je planet pozitivnih vibracij. Takrat, ko boste začutili uspeh, ne odnehajte, ampak še bolj pritisnite! Drugače vam lahko vse skupaj še prej, preden se bosle zavedli, splahni. Če razmišljate, da bi šli na svoje alt bi »adi bili sami SVOJ šef. to storite! To lelo je nalašč za takšne podvige. Ljubezen (morebiti bo lelo razburkano!): samo tega ne delajte, da bi prenagljeno ukrepali. Niste za lo, da bi živeli sami. Takrat, ko boste imeli občutek, da se je ves svet zarotil ptoii vam. ne budile sami, ampak st poiščite družbo. Če ste starejši, pazite na ožilje in se čimveč gibljite na svežem zraku. Jaz vBrjavnoMl To bo teto življenjskih izkušenj, sprememb in pre- obratov, kar 1_____ 1 J RIBI (20. II. - 20. IIL) bo dobra os- nova ludi za leto 2001, Bodite veseli kr šarmantni, izogibajte se hladnemu in kritičnemu pristopu do ljudi in ugotovili boste, da smeh in dobra volja lažje odpirata vrata uspeha. Vi ste nežni, obdarjeni s sposobnostjo sanjarjenja kol le redko kdo, po drugi strani pa ste sposobni marsikomu marsikaj odpustiti. Te odlike pa so po svoje garancija, da korakate, sicer počasi, vendar zanesljivo, v vatno prihodnost. Tudi za vas velja, da čtmprej ugotovite, kaj želite doseči v tem letu. Pomembnejše zadeve se bodo dogajate v prvi polovici leta, zalo bo druga polovica lagodnejša. Toda ne povsem! Takrat se izogibajte tveganjem. Ljubezen vam pomeni veirko in lahko računale na stabilnost in umirjenost. Več se ukvarjajte s Športom. Uživajte manj sladkorja! lidaja ga Podjetje za InformlranJe.Odgovornl urednik matičnega časopisa je Janko Volek, uredniki Pena so Bojan Pečeh, Jože Rltuper In Irma Benko. Oblikuje ga Endre Cdnier. za fotografije skrbita Nataša Johnov in Jure Zaunektr. Iehtor|ra Nevenka Emrl Računalniško ga obllkule Robert J. Kovat. Za Pen ni posebne narotnluel december '99 Pen VESTNIK 46 * Junak se ne boji Pevec Stevie Wonder, ki je slep od rojstva, se je odločil za komplicirano operacijo, s katero mu bodo v oko vgradili mikročip, ki naj bi stimuliral zdrave celice, tako da videl vsaj sence in svetlobo. Strokovnjaki pravijo, da so pri tej zahtevni operaciji možnosti izredno majhne. Stevie pravi, da se rezultata ne boji, kakršenkoli že bo. Slepota na njegovo kariero nikoli ni vplivala. Nedavno se je naučil voziti avtomobil. Claudia kupila stanovanje Znana manekenska zvezda, prejšnji mesec je bila v Ljubljani, je kupila za 1,5 milijona dolarjev štirisobno stanovanje v Londonu, v popularni londonski četrti Nothing Hill, kjer je bila nedavno posneta komedija z Julijo Roberts in Hugom Grantom. Njena soseda sta Tom Cruis in Nicole Kidman. ■■i I Punca meseca I trr" rt'.. f' ' iL . 9 ■-".k 4 jc tokrat^ I I ishara Tee Cousino iz Las Vegasa, Njena velika ^Ija je, da bi končalSištudij aUerhi^vne medi rine, denar I* bi si rada služila kol ibtomodoL Všeč s« ji pametni mopki, ne mara pa tistih, ki se grdo obnašajo ali imajo grde navade. Želja: s tistim, ki ga ima rada, bi skupaj pred -plamenom v kaminu jedla tiramisii I Zadnja kraljevska poroka Nasilnež flp It", v Znana TV-voditeljica Ulrike Johnson, vodila je letošnji izbor za mis sveta, je priznala, da jo je njen fant, nogometaš Stan Collymore, v nekem pariškem baru pretepel. »Če ne bi bili na javnem mestu, bi me morda celo ubil,« je izjavila. Njen ljubimec, prijatelji mu pravijo Colly, je precej ljubosumen, in tako ni prenesel dovtipov in iskrenih komplimentov gostov na njen račun. Potem ko se je nekomu prijazno nasmehnila, jo je trikrat udaril po glavi, da je padla. Colly zdaj izjavlja, da mu je žal, Ulrike pa pravi, da s takim tipom noče niti prijateljevati. Belgijski prestolonaslednik princ Philipe (39) in plemonita Mathildc dc Udekem (26) sta se poročila po ceremoniji v treh uradnih belgijskih jezikih (francosM, flamski in nemški). Najprej sta se civilno poročila v bruseljski mestni hiši pred županom glavnega mesta Belgije. Mladoporočenec je bil oblečen v vojaško obleko, nevesta pa v dokaj preprosto belo poročno obleko s štiri metre dolgim »šlarom«. Tam sta stopila na balkon in se predstavila svojim podanikom Dvakrat sta se poljubila. Potem so krenili h katedrali sv, Mihaela, Poleg sto policistov na motorjih ju je ob poti čuvalo še 1500 policistov. Pred oltarjem je stal štiri metre visok aranžma, v katerem je bilo 25.000 vrtnic. Pred poroko je veljala kraljevska družina za tipično pobožno katoliško družino, kakor hitro pa se je izvedelo, da bo poroka, je prišlo na dan, da ima prinčev oče 31-letno zunajzakonsko hčerko, pa tudi to, da je oče prinčevega najmlajšega brata španski plemič. Tam nič niso boljši, kot smo mi tukajl f !r •Z'" Mariah si dela gnezdo t h A.. / I u i n »Luis je tako pozoren, ko sva bila v Mehiki, je naročil tamkajšnje muzikante, da so nama igrali in peli vso noč,« je povedala zaljubljena Mariah Carev 29-letni Luis Miguel je latino pevec, ki je prejšnjo zimo (ravno ob tem času) osvojil Mariah v švicarskem Aspnu. Mariah izjavlja, da je prvič po ločitvi od dvajset let starejšega Tommyja Mo ttole spet srečna. Zdaj je kupila stanovanje v mondenem delu New Vorka, kamor se kmalu namerava preseliti z novo ljubeznijo. Zdaj še nima časa zaradi prej dogovorjenih turnej, je pa »V P©" j" s predstavila Luisa tudi r mami, ki menda nima ll najela znanega oblikovalca in dekoraterja Maria Buatta, da jima uredi sanjski dom. Mariah je nič proti. In tako bosta živela do smrti, če ... l| Hrabra Madeline r-T-f rJ Ri if Madeline Kahn, ki igra v tv-seriji prijateljico soproge Billa Cosbyja, je zbolela za rakom na jajčnikih, vendar noče, da bi to kakorkoli vplivalo na njeno življenje. Bolezen traja že dve leti, kljub temu je šele zdaj prenehala igrati. V zadnjem času je nosila lasuljo, da bi prikrila izgubo las zaradi kemoterapije. Kljub zapovedi zdravnikov, naj ne hodi iz postelje, se je poročila s svojo dolgoletno ljubeznijo, newyorškim odvetnikom Johnom Hansburyiem. Poroke se je udeležila celotna ekipa Cosby Showa. »Madeline je čudovita ženska V seriji je igrala do zadnjega, dokler ni postala preslabotna,« pravi Cosby 57-letna igralka še zdaj ni izgubila volje: »Zmagala bom, tako kot sem nekoč na gledaliških deskah premagala Dannyja Kayea .,« 5 P k VESTNIK 47 Pen december '99 I I VELIKOMALA NAGRADNA I s: '^l PEN konjenik V FRANCOSKI koloniaini VDJSHI NiCvaFDEN ČLOVEK VNETJE ko2e zaradi mraza d2oni NOVAH RIMSKA UTEŽHA IN DENARNA ENOTA PRILAGO Dll EV PLN ARABSKIH HAilTDVV BAGDADU DEL OBLAČILA PFH SAMOSTAN KARTUZI-JANŠKEGA reda Ameriška IGRALKA HATVvOhTN GRfiKA ČRKA PEN razmišlja nje ONEMI STVARI ^mfriška morska KRAVA T AVTOR; Stefan HAJDINJAK SLIKOVIT, ZANIMIV DOtiODEK DEL OGROPJA LADkISKEGA DHA ETBPH KRISTAN SKLADATELJ ARNIČ NEMŠKI AVTO r KAJ AHA DEŠČICA ZA POKRIVANJE STREHE PRVA IN ZADNJA ČRKA I l AMATER, DILnANT JADRANSKI OTOK FH.PESNIK (TRlSTANj PEIER I OVSIH DAL MA .L 1 Clan OSEBJA V ZAPORU MESO HA PALIČICI KRAŠKI I TINSKO ŽENSKO IME BIVŠI SHU I ČAR (HANS) ,1 OBLAST BO i| NAPARTOV K DEL ISTRE . J I WALTON NEM.TILOZOF (JLIRGENI OKOSTJE ŽENSKI PRINCIP V KIT.FI1020F- KITAJSKI OTWK JOŽE RmiPER I NEKDANJI KOVANEC IGRALKA RlHA i’ 7^ II '1 SRBSKO HOŠKO IMF ZIMZELEN IGLAST GRM OAHSPISfC (HANS CHRJ JAP HABIR BISEROV Jil GERMANIZEMII h DELEi ZARA5IO5TI GOZDA II KALUEVEGA JODJDA J KRIPENZANKA T SLOVENSKI VRVZ ŽLMTHA I STROJNIK KOVINA RDSKA IGRALKA D.PHITOK VISLE OZEK, LAHLK MEČ SDGAZA KAJENJE KRUŠE IME IGRALKE ELIZABETH TATI OR OGARETNI OGOREK ERNST MACH MLAJŠA KAMENA DOBA RAZTOPINA JODA IN EMIL NOLDF KIBERNETIK tJANE?) I ERNEST Rl OCH SIMBOL KRŠČAN. ATLETSKA DISOPLINA I lETOP^S STVA I BOLGARSKI pisateu (IZ: VILI* KOR) NEMŠKA ZALDjSA ZANKO ZA lOVLJEMJe ŽIVALI ?r- -rt. I KISELKAST OKUS VINA LUKAKA S.dLA i I I I . MITOLOŠKI I LETALEC PREBIVALEC AZUE I I ODŽAGAN KOS DEBLA MESTO V KOLUMOIJ] 1- J 1 I I ■I HUNSKI KRALJ HGR.^^HTTJftA : KIRURŠKA : ODSTRANI- I TEV ORGANA vojaSki OBRAMCtHI NASIP KISLA REPA KISLO ZELJE OSLU PODOOHA azuska ŽIVAL <' slic ASTAT KRAJ PRI GROSUPLJEM GEREHČEfl rvjEJi I 1 GAŽA (ORIG^ ■p^DA ___________J- CVILJENJE J CELJSKI ROKOMETAŠ tUES) I 1 ZA VINO “Ipanski KOŠARKAŠ SAN EPIFAN1G lastkost PHOSOJNECA, PRFDCLNI I ZID ’ J I LUDOLFDVO ŠTEVILO SPOJIKA RADON AVTOMOe OZNAKA KRANJA ANDREJA POTISK DRAG KAMEN PIŠČAL AMERIŠKO OBEH , ČRNOGORSKI' NOGOMETAŠ saviCevič NAZIV MET1U ALBREHT DEL DOBIČKA DELNIŠKE DRUŽBE ITAI tlANSKI GLASBENIK amoniaka r I I TRETJA OIKA GRŠKE ABECEDE "ŠESTAVIHA VEZ.TKIVA PORTUGALr MESTO PRIPOVEDNA PESEM VESOLJSKO PLOVILO HODULJA REKA V .1 EVROPSKI VELETOK RAZISKOV, AMUNDSEN SLONOV NOS OKROGEL KRUH I I SREDNJI SVTDSKI POMEMBNO OBDOBJE IZFHAČE VANJE SKRITI POTNIK BOLGARSKI KNEZ I I t ALUMINIJ UDAREC S SEKIRO IZRAELSKA LUKA GSFBNI DOHODEK JUGOSLO. VAN5KA DEMARNA ENOTA JAPONSKI PISATTLJ (NACJJM OTROK LEKARNAR SVOBODNA ZEMLJIŠKA POSEST V kitprovm I 1 CA(SHANXI) “niMSKI GRIČ FEVDALIZMU OZKA DESKA PTIČ Z NOVE ^lAMDUC slovenski ARHITEKT MIHEVC KRAVICA r I ■F t I Lj- JANEZ ČUČEK GLAGOLNIK CD NATIMATI žil I MAGISTER ARTIUM PLAST SNOVI, KI OBDAJA POVRŠINO MESTO NA JZ. DELU TAJVANA I I ! I FILIPINSKI VULKAN PU8LICIST SZULC 4 "J’ — PREPROSTO ORODJE IZ KAMNA OVITEK 1 OSKRBA BOLNIKA 1 I KITAJSKA I OEN.EHOTA TINF (LJUBK.) ' I PRIPADNIK SASOV FR.PISEC (ROGEFB VELIKO REŠETO ORIEHTAL. SUKNC EGIPČANSKI BOGATUM (IZ: MET) LfTlJ V I Španski KOLESAR iABRAHAJtR ERNEST NOVAK EVROPSKA UNUA TANTAL NIZKE TEKMOVAL NE SANI VRSTA PLESA DCL. OELEl I TEKMA S ČOLNI MESTO V BURUNDUU I I i I T i ((Z; GIG.ATE) T JUŽNI SADEŽ KOZAŠKI POVELJNIK J^OMEMBNO OPOZORILO: Križanko Rešujte le, če JMATE ČAS! Nagrade za pravilno rešitev: • Vozovnica za Vestnikov vlak in predstavitev na vlaku Če mislite, da ste križanko pravilno rešili, jo pošljite do 15, januarja na naslov; Vestnik, Ul. arh. Novaka i3,9000Murska Sobota, s pripisom • Vestnik v vaš dom - brezplačno pol leta • Murski val - brezplačna čestitka (kadarkoli za kogarkoli) • Praktična nagrada I; • Praktična nagrada 11 Penova križanka. Opomba: Uporaba leksikonov in drugih pripomočkov pri reševanju križanke je strogo prepovedana (op. avtorja in urednika)! Pen ralci Pena se predstavljajo Štefka Bohar iz Kruplivnika: Spev goričkih gričev UJEMI ME: Bežim. / pa vendar hočem, / da me uloviš. // Sem seme ali trava,/ velika sem skušnjava./ Ti pa, kakor hočeš,/ V bran se mi postavi,/zanko mi nastavi/pa z roko v roki/pojdeva po poti pravi. Moja prva tipanja v svet so se začela 1964. leta v valoviti vasici v Krupbvniku med zaobljenimi polji, sredi šumečih gozdov, kjer domujejo vrane, baržunasti škorci in lastovke, ki v loku zavijajoče oznanjajo spremembo vremena V mojo zibelko sta me položila mama Juhjana in oče Franc, ki pa že sedemnajst let uživa večni mir. Najbrž sta se me moja starša razveselila, saj sem bila njun drugi otrok - dekletce, sestrica mojemu sedem let starejšemu bratu Cirilu. Moja prva pot v šolo je bila nepozabna in tako so se mi prikupile vse nadaljnje. Nepozabni so spomini na mojo prvo šolo v Kruplivniku in na učiteljici, ki sta me - poleg moje mame - prvi uvedli v svet pisane besede. V tedanji šoli je bilo veliko preprosteje kot danes: knjižni omari sta bili kar v učilnici. Z dovoljenjem učiteljice sem z velikim spoštovanjem odprla omaro, v kateri je bilo pravo bogastvo knjig s pravljicami To so bile moje prve knjige. MOJI MAMI (odlomek):... Krilce moje že / skoraj prekratko mi je, / tako hitro iz njega/zrasla sem že!/Želim si tvojih visokih pet, / da bi z njimi videla v svet. / Si tadi ti tako počela, / ko si sr k?* toliko let imela? Travniki in gozdne livade so bili poleg šole in majhnih skrbi - naš svet. Mladi nadobudneži smo gradih svoj svet, saj smo v igrah uresničevali svoje sanje. Sanjati pa ni greh, še posebno mlademu človeku rastejo krila na široko. SANJAM: Najstniških dni ni več, /odšli so preč, /odnesli s sabo/ so čarobno vabo. // Čez ta čas/ je žito šlo v klasje/ in dekle je v kito/splelo lasje. // Pomlad spet vsako leto/natrosi rož vonjavih. /A bo tudi meni / radodaren maj sanjavi? Ostala sem sama na manjši kmetiji, kjer sem poročena z možem Stankom. Na kmetih se lahko dan začne zgodaj E ^1 zjutraj in se konča pozno zvečer, ko je človek že utrujen, opotekajoč se in veke že postajajo težke. Pa vendarle: tako ljubke so te grape in sončne vrtnice. Nebo I A ~ J. v A . < je samo tu tako modro. Sa- Tale fotografija je bila posneta, ko mi je bilo pet let. Stojim it F? ii A Ji f. 121 hi I Rada sem v veseli družbi, še zlasti, ko sta ob meni hčerka (na levi strani) in mož. Posnetek je s pogostitve v enem od graških gostišč. Pe" elopa £ s t-■S .g ■! ® ■K' 0) ft a ® a i to “ 'S c ® fl S 5 z# llJ i m m □ o ■= e D, ffl -g —I hO Q i ‘I a .£ .S =a £ ‘2 a g flj H ** a ! 1 O > El. 1 ■a g ® M S M« mo pri nas so vrabli tako razposajeni in pri nas se prva oglasi kukavica. Vedno mi je žal, ko gre od nas. Spomni me, kako mineva čas! PESEM: Ne išči, / ne brskaj, / kadar me ni, / pridem pa sama, / kot se mi zdi. / - /Ne sili, / ne vztrajaj, / če me ne bo, /sem stvar navdiha / in prav je tako. Ko sem bila še dekle, sem se že literarno udejstvovala. Svojo prvo pesem sem napisala v petem razredu osnovne šole in objavili so jo v Šolskem glasilu. Kot mladinka pa sem »morala« pisati različne govore za različne priložnosti. Bilo je to še za časa Jugoslavije. A potem, čez čas, ko je hčerka Klementina prestopila prag osnovne šole, se mi je vzporedno z njo pojavila prva, nato druga, tretja ... pesem in zdaj se jih je nabralo čez več kot šestdeset. Na pobudo Cvetke Juhov sem svoje pesmi predstavila na prireditvi ob otvoritvi njenih umetniških fotografij v Murski Soboti in večkrat tudi že pri Gradu na Goričkem. DARITEV (odlomek). Dekletce raste za nevesto,/fant v mladega moža; / podata se na dalinp cesto,/prostranost .se v večnosti konča.//Pornlari odeva se z nežnim cvetjem, / milina je življenja čar;/v ljubezni sta se dotaknila, /sprej-mita jo kot neskončni dar. Moje pesmi so preproste. v prvi vrsti. Ob meni sta dedek Rudolf in babica Marija; za menoj stoji sedem let starejši brat Ciril, ob njem pa sta najina starša Franc in Julijana. 'l H I Po končani osemletki nisem nadaljevala šolanja, saj je J bila moja pomoč na domači kmetiji zelo potrebna, kajti . brat se je poročil v vas, oče pa |e žal umrl. Kot dekle sem kar pogosto šla v Mursko Soboto in od tam je ta posnetek. 'I 1 ’l 'K P ri L S Nekoč sem »morala« pisati razne nagovore za različne Vzete so iz mojega življenja, priložnosti, ob otvoritvi ceste Kruplivnik-Vadarci pa sem se »morala« pozdraviti tudi z ministrom Bergauerjem. Govorijo o ljubezni, žalosti, bolečini ... Pišem pa tudi krajše prozne sestavke in p_ t • / -7 ' S, nekaj so mi jih objavili v Kmečkem glasu. Pisanje mi pomeni veliko zadoščenje. Lotim se ga ponavadi zvečer oziroma ponoči, četudi sem utrujena od dela na polju, pri živini... Pisanje mi pomeni vebko zadoščenje, čeprav morda moje pesmi in črtice nimajo globlje umetniške vsebine. So pač način mojega izražanja in s tem sem zadovoljna. Vesela pa bom, če mi bo uspelo izdati moje pesmi v knjižici. DOBRODOŠLICA (odlomek): Čez te goričke kraje/naj oko zazre se vanje / Kogar pot sem okrog zapelje. / pusti naj vnemar svoje želje ...// Ni šel praznih rok od nas,/kdor se mudil je pri nas. / Lepota in prijaznost ljudi / skrivala se v gostoljubnosti. M*/ 1 > ti r r' Sf, "l > i ■Hi t A I I 'J I O 'i CiJ •« - £ a Oi U a ? S S S £ o 1 ® .1- 1’ '.v L C~' o 5 '3 7 z c .5 ♦idj l 1.: r Mama je samo ena in na svojo mamo Julijo sem zelo navezana, zato sem njej v spomin napisala tudi nekaj pesmi. V eni sem med drugim zapisala: Afa/na, skozi viharje si z mano Šla. Kako bi jaz brez tebe bila. Oprosti mi, mladosti zablod, iskala sem svojo pot. Bila ^žalostna, a moja krivda odpuščena. Zapisal: ŠTEFAN L SOBOCaN