Postgebobc faK boabk Leto XXIV., št. 162 Up«avru4rroi i~(ut>l|ana, fuccmueva nI'--* 9. Telefon fa. 31-22. 31-23. 31-24 huciatiu oddelek: Ljubljana. Pucamiera oli- a 5 - Telefon fa. 31-25. 31-26 Podružnica Noro mesto i Ljubliaoska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase tz Ualijt tn inozemstvo: UPI S. A^ MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovoem zavodu St. 17.749, za ostal« kraje Italije: Servizio Cona. Con. Post. No 11-3118 jriiS siidwest!ich Caen durch deutsche Gegesistesse zuriickgeworien Anglo-ameHkanische AngriSfe in Italien abgewiesen — AbwehrscMacfat im Sudabsehnltt der Ostfrmt nianmt an He£t;gkeit xis — Grodno geraismt — Bantaentrusn aul dssi3 Balkan gesaubert Ljubljana, torek 18. julija 1944 Preis — Cena L- L izhaja vsaR das razen ponedeijica. Mesečna naročnina 25 lir. Oredoidtvoi LJubljana — Puccimjeva ulica St. & Telefon St. 31-22 31-23. 31-24. ne vračajo Ans dem Fiihrerhauptquartier, 17. Juli. DNB. Das Oberkommando der "VVehrmaeht gibt bekannt: Siidvvestlich Caen traten englisehe Divi-sionen gestern erneut zum Grossangriff an. ^ehvverstes Artilleriefeuer von Land und von See her unterstiitzte die feindlichen Angriffe. Es gelang dem Gegner, in einige rticht hinter unseren Umen liegende Ort-sf haften einzu<*ringen. Sofortige Gegen-stosse unserer Beserven vvarfen ihn zuriiek. In einer Einbruchstelle vvird noch gekampft. 58 Panzer vvurden dort abgeschossen. Im Katim von St. Lo und im Abschnitt vvestlieh der Vire fiihrte der Gegner infolge der boben Verluste an den Vovtagen nur schvvii-chere Angriffe, die erfelglos blieben. V or der iiiederliirulisehen Kiiste besehii-riigiten Vorpostenboote ein britisclies velmeMboot schvver. Mit seinem Untergang Ist zu reehnen. Bei einem Saaberungsunternehmen im sudfranzosischen Raum vvurden 460 Terro-risten im Kampf niedergemacht. Das schvvere Feuer der »V 1« liegt vvei-terhin auf dem Grossraum von London. In Italien iag der Sehvverpunkt der Kampfe gestern nordostlieh VoHerra, bei Arezzo und beiderseits des Tiber. VViihrend alle mit zusammengefassten Kraften gefiihrten Angriffe verlustreich fiir den Feind abgevvie-sen vvurden, gingen die Triimmer der Stadt Arezzo nach erbitte.rtem Kampf verloren. Sicherungsfahrzeuge der Kriegsmarine schossen vor der italienisehen Westkiiste ein britisehes Sehnellboot in Brand und zvvangen vveitere zum Abdrchen. Im Sudabsfhnitt der Ostfront nahm die Abv, ehrsehlaeht iisiiich des oberen ukraini-schen Bng an Heftigkeit zu. In sehvveren wecbselvollen Kampfen vvurden die aus dem Raum von Tarnopol und Luzk angreifenden sovvjotischen Panzerkriifte aufgefangen. In den beiden letzten Tagen vvurden hier 123 feindliche Panzer vernichtet. Zvvischen Pripjet nnd Dihi a hielten die harten Kampfe auf breiter Front an. Am JNjemen vereitelten unsere Divisionen mehrere Durchbmclisversuche tler Bolscheivi-steii. Bei Grodno setzten sieh unsere Trm>- Boji Berlin, 16. jul. Mednarodni poročevalski urad javlja o bojih na mvazijskem bojišču: Na področju I. ameriške armade so se v soboto ojačili sovražnikovi napadi. Američani 6c z novo privedenimi oddelki predvsem severnovzhodno cd St. Loja pritiskali na nemške postojanke. Skoraj vsi sovražni napadi so se zrušili že pred nermškm črtami. Napadajoči oddelki so utrpeli posebno hude izgube vzdolž cest, kj vodijo iz Villiers-Fcssarda in iz Pont Herberta v St. Lo. Le južno od Les Champs-de-I>osqua, torej na skrajnem levem krilu tega bojiščnega odseka, so dosegli Američani vdor v nemške postojanke, ki pa je bil s protinapadom očiščen. Tudi v sosednih za pa dni h odsekih med St Andrejem in St. Gcorgesom je prišlo do ponovnih hudih bojev-, v katerih sp dosegli Nemci popoln obrambni uspeh. Slično je bilo tudi na področju med Prairies Mare-cageuses de Gocrges in Lessav, kjer so se nemške čete po uspešni obrambi vseh ameriških poizkusov proboja končno po načrtu odmaknile proti jugu. Ameriške čete 6o smatrale. a ni nem-ko vodstvo tega storilo jn tega niti ne namerava, obeta zelo zanimivo vojaško igro Odpoved nemškega vodstvo obeta tako močan moment, da sc moramo vprašati, zakaj in z katerega razloga ne slede Nemci tukaj pravilom, temveč izpostavljajo več armad nevarnosti, da bi bile odrezane od zvez v zaledju Le dva odgovora sta možna na to vprašanje, namreč, da moia biti bojna sila nemške sieverne ekupine dovolj močna, da lahko nastopi z utemeljenimi uspehi proti vsem možnostim in da ima opuščanje tako močnih skupin armad gotovo nalogo, ki daleč presegajo naloge prvotnega položaja. Iz grožnje proti nemškemu severnemu krilu pa lahko nastane pgražanje boljševikov, i j ga nikakor ni omalovaževati, cd Riga ozirsna vahocbeoruike meje. Mnogo dogodkov, k; so se medtem odigrali v srednjem odseku vzhodnega bojišča, je dobilo novo lice. Morda bo v bližnji bodočnosti prišel trenutek, ko bomo um kalne pokrete nemških armad dmgače ocenjevali, kakor se dogaja sedaj na podi gi skromnih konkretnih nemških poročil, kajti zanimivo je ugotoviti, da se odrečejo Nemci, čenrav se žilavo in zagrizeno bore vendar razmeroma precej obširnemu področju. Njihovemu vojnemu vodstvu bo treba najmanje priznati, da so zelo točno vzeli v r:i čim ogražanje vzhcdnopruske meje, kakor tudi B;alirtoka in Bresta Litovskega ter pod vzel i potrebne protiukrepe. Ce nemško vodstvo dovoljuje sovjetskim četam tako približanje, ima gotovo svoje vzroke. Gotovo je treba računati z nekaterimi presenečenji. Najmanje je pa tudi očitno, da ni sovjetsko vodstvo z razširitvijo svojega vele-n:>pada na področju med Tarnopolm in Luc-kom s smerjo napada proti Lvovu doseglo prodora in da sc. pokazali Ncmci tukaj vztrajnost, ki kaže vse drugo kakor popuščanje njihove bojne sile. Pri tem je brezdvomno tudi tamkaj sovražnik premočen v številu vojaštva in gradiva. Berlin. 17. jul. Na jugu vzhodnega bojišča se je končal tudi 15. julij za sovjetsko vojsko neuspešno kljub dovozu številnih oddelkov oklopnikov in pehote. Poleg velikih krvnih izgub pri neuspešnem napadu je zgubil sovražnik v južnem odseku včeraj skupno 42 oklopnikov. Berlin, 17. julija. V srednjem odseku vzholnega bojišča je prišlo do številnih letalskih bitk med nemškimi oddelki lovcev7 in sovjetskimi letalskimi silami. Ob skromnih lastnih izgubah so sestrelili nemški lovci po doslej še nepopolnih poročilih 57 sovražnikovih letal, medtem ko je protiletalsko topništvo uničilo 22 sovjetskih strojev. V 24 urah so torej boljševiki izgubili najmanj 79 letal. Veliki japonski letalski uspehi Tokio, 17. jul. Kakor trdi poročilo japonskega glavnega stana, ki je bilo objavljeno v ponedeljek popoldne, so izgubili sovražniki v mesecu juniju na različnih bojiščih skupno 1460 letal, izmed katerih je bilo 1179 sestre-ljeq& v Tr^tafc «ta»ek pa uničen aa tleh. Onim, ki čakajo! Da resnico spozna, mora človek imeti nekaj hrabrosti. Če hoče resnico sprejeti, mora biti že precej močan. Besnica je vedno težka in »bode v oči«, kakor lepo pravi naš narod. Zato se vsakdo ne more sprijazniti z resnico. Laž pa je sladka in zapeljiva in ljudje večinoma samo, da bi ugodili svojim željam, raje sprejmejo njo kakor resnico. In to, četudi nam resnica daje pravo smer in kaže pravo pot, ki je sicer težka, dočim je laž samo privid in človek, ki ji sledi, kmalu svojo pot izgubi. Izgubiti pot pa je dosti teže, kakor iti po še tako mučni in naporni stezi, ki pa vendarle ima svoj cilj. Danes se mnogi izmed nas predajajo laži, pričakujejo nekaj, česar nikdar ne bo, o čemer pa mnogi govore in kar mrogi verjamejo. To je privid neke »svobode«, ki bi jo morali prinesti neki Anglo-Ame-rikanci. Razgalimo to laž. odgrnimo za-stor, ki je pokrival zgodovinska dejstva, da niso mogla priti na dan. ker so morala ostati prikrita, da ljudje ne spoznajo trpke resnice, ki bi lahko biia nekomu škodljiva! Tako laž nam razkriva srbski pisatelj Branisiav Nušič v svojem delu: »Devet-stopetnaesta i! i Tragedija jednog naroda.«. Takoj v začetku nam podaja lep primer, iz katerega bi se mogli marsičesa naučiti. Iz vsake besede v tem odstavku nam govori bolna obtožba. Obtožba vsega narodu, ki je bil izdan zato, ker so imeli veliki »zavezniki« na ta način več koristi in manj žrtev. Nušič piše: »Za padec Beograda smo izvedeli 26. septembra, drugi ean smo vedeli tudi to, da ne bo n.ti en zavezniki vojak prišel na pomoč Srbiji. Či-ka! jih je okrašeni Niš, čakal jih je Le-skovac, čakala jih je DjevdjeKja, čakala Strumica in Veies, čakalo jih je Skoplje; čakal jih je ves srbski narod in nihče ni hotel verjeti nemilemu glasu, ua ne b>do prišli in še so daije vihrale zastave, izobešene v čast njihovemu prihodu. Včeraj, 26. septembra, se je iz Niša uporno trdilo, da zavezniki prihajajo, danes pa so to verovali Ie še oni, ki pravi resnici niso mogli verjeti, ali pa so jo negirali.« Tako nam govori pisec te knjige, tako govori eden od onih. k> so vse to preživljali, le s to razliko, da je on ne samo občutil, temveč se tudi zavedal, da je njegov narod bil podlo izdan, da so morali deset tisoči umirati na Albanskih planin h radi koristi onih »izvoljenih« velikih narodov. To je bil zločin, ki so ga izvršili tako zvani »zavezniki« nad v ero narodom in posredno uničili m-ado gencracijo, da je pozneje rojena in s krvjo zgrajena država ostala brez osnovnih temeljev. Iz-mozgavali so potem to državo ves čas njenega obstoja. Ni jim bilo za d-s ti ono ogromno število žrtev, ni jim biio dovolj, da so vlekli koristi dvajset in nekaj let. Ne, še enkrat so pognal; ves narod na Golgoto. Ker je verjel njihovim preve.a-nim obljubam, je moral žrtvovati svojo svobodo, državo in tisoče življenj v samomorilni vojni, v katero ne bi stopil nihče, ki svoj narod ljubi. A komaj so zrušili državo, so zahtevali še one moči, ki so preostale. Zahtevali so, da se že tolikokrat na n&jiiodie jii način ogoljufani narod še bori za njihove koristi. Pozivali so dan in noč na borbo proti »okupatorju«. Obljubljali so gradove v oblakih polna tri leta, a do sedaj niso še ter tudi ne bodo ničesar storili. In ne le, da niso ničesar storili, da bi temu trpinčenemu narodu pomagali, oni so ga zahrbtno izdajali še dalje. In narod jim je verjel. Verjel zato, ker ni mogel misliti, da morejo »zavezniki«, ti »svetovni« narodi biti tako pouii, tako pokvarjeni, da ne morejo nositi v svoji duši vsaj malo poštenja, vsaj malo sočutja. Ko pa je vsa zemlja gorela, ko se je vse rušilo, je narod le dai ljudi, ki so imeli hrabrosti pogledati resnici v oči. Videli so, da more o usodi naroda odločati le narodna zavest sama in Bog, ne pa neki zavezniki. Uvideli so, da čakanje blagoslova od »velikodušnih« Anglo-Američanov, ki Jih tragedija njim kemaj pozr.anega naroda prav malo gane, vodi v pogubo. Ti ljudje so se jim postavili v bran in uspeh je siguren. Pot resnice je težka, a ima svoj eili, ima svojo smer. Mnogi na tej poti padajo, mnogi od nje odstopajo, pa se zopet vračajo, ker druge poti ni. Oni pa, ki so šli za lažjo, prej ali slej zablodijo, se izgube in izginejo. Tudi pri nas imamo, na žalost, takih omahljivcev, le da je njih število majhno. Vendar tudi to slabi narodne moči. Tem so namenjene te vrstice. Nekateri od teh, ho-teč laži celo pripomoči, tirajo sebe in narod v propast. Drugi pa samo »nedolžno« čakajo in upajo. S temi, ki čakajo v brezupni nadi, pa narod izgublja svoje moči, ki bi mu bile potrebne. Pogorišča vpijejo v nebo. a oni čakajo. Zemlja kipi, hotela bi roditi, a oni čakajo. Narod želi delati in dela, oni čakajo. Čakajo že polna tri leta in mislijo še čakati. Koga? »Zaveznike«? Kdo pa so ti »zavezniki«? Ali oni, ki smo radi njih krvaveli desetletja, oni, ki so nas neusmiljeno pognali, slabe in izčrpane, v samomorilno vojno, niso pa nam nikoli pomagali? Obljubljali so nam. govorili so narn, prilizovali so se nam in mi smo jim verjeli. Žrtvovali smo jim "vse svoje, oni so nas pa potem zasmehovali. In ko smo še sveje zadnje moči darovali njim, so nas kot slabo blago prodali. So to zavezniki? Vsak pameten človek, ki ima le trohico ljubezni do svojega naroda, mera odgovoriti: ne! In na koncu vprašam vas. ki čakate: Zakaj ne gradite sami. zakaj ne ustvarjate skupno z narodom? M. B. Bolgarski vojaški ataše v Zagrebu Sofija, 17. juL Za bolgarskega vojaškega atašeja v Zagrebu in Bratislavi je imenovan major von Gerčev, Angleške zahteve za kodočo Evropo Zastopnik državnega tiskovnega vodje Stlndennana o „tezah" Samuela Hoara Ferdo Vesel je živ in zdrav! Berlin, 16. jul. Pod naslovom »Teze sira Samuela Hoara« se zastopnik državnega tiskovnega šefa Helmut Sundermann barvi v nedeljski izdaji lista »Volkischer Beobachter« z obema govoroma, ki jih je imel Hoare v Londonu in Barceloni. V teh govorih je zastopal Hoare naslednje zahteve glede bodoče Evrope: »Nobene vojne in nobene množične brezposelnosti več«. V obeh govorih je zastopal Hoare vse one teze, ki bi bile v Evropi že davno uresničene, če ne bi posegla vmes Anglija. Del teh spoznanj, piše Stinderman dobesedno, do kakršnih je prišel danes Hoare, bi bil preprečil to vojno sploh, gotovo pa nemško-britansko-francosko-polj-ski spor, če bi jih angleška vlada izrazila ali uporabila L 1939. Ce ne bi v onem letu britanska politika hotela na vsak način preprečiti končne združitve Nemcev v eni državi, bi se lahko na miren način izpolnilo to, kar je danes dejstvo, namreč splošno spoznanje, da obstoja usodna evropska skupnost in da se ne more noben naTod tega kontinenta pregrešiti proti njenim koristim, ne da bi bil pri tem sam prizadet. Potem bi bilo morda britanskemu narodu prihranjeno, da bi doživel razkroj svojega imperija. Besede »Nobene vojne in nobene množične brezposelnosti več« bi morale biti izrečene v onih mesecih. ko je šlo za to, da se prepreči vojna. Kdaj bi bila boljša prilika, da bi dobila Evropa »hrano, red in svobodo v smislu pravičnosti in socialne zaščite«, o katerih govori sedaj Hoare, kakor pa po miroljubni rešitvi poljskega vprašanja, ki ga je Uovd George že 1. 1919 smatral kot Doiestno točko versaillske Evrope . Sir Samuel Hoare je prepustil seveda v tem odločujočem letu 1939 govorniški oder Churchillu, Vansšttartu in sličnim, ki pa niso govorili o Evropi in miru, temveč o obkolitvi in vojni. Pogled na angleško brezposelnost je dal tem ljudem le nadaljnje povode, da so z orožjem napadli Nemčijo, ki je ta problem že davno rešila, ne da bi pri tem oškodovala delavce, kakor delata kapitalizem in boljševizem. Tudi glede sedanjosti je omembe vreden Hoarov govor. Njegove zahteve, da se mora Evropa združiti v veliko skupnost, Franesskega siav^isšenfa 5.©s¥ofe3!iifelfet4 ni siikjer Na zapadu. 16. jul. (Od vojnega poročevalca DNBja Alexa Schmalfirssa) O priliki bombardiranja okolice Lsona je bilo te dni sestreljenih -več ameriških letal. Pri tem so se ubiie vse posadke teh letal, razen enega moža. Ta ame-iški letalec pa je bil tako hudo ranjen, da so g a nemški vojaki na motornem kolesu takoj odpeljal; v vojno bolnišnico v Laonu. Med potjo se je moralo motorno kolo v eni izmeni laonskih ulic zarsdi velikega prometa ustaviti. Takoj se je zbrala gruča radovednežev. ki je menila, da je na motornem kolesu ranjen nemški letalec, njihove sočutje pa se je takoj izpreraenilo v močan bes, čim So spoznali Francozi, da je ranjen Američan. Množica je hotela Američana linčati in šele odločnemu nastopu nemških vojakov se je posrečilo napraviti zopet mir Množica je nato očitala nemškim vojakom, da vozijo v bolnišnico takšne »potepuhe«, namesto da bi jih prepustili usodi. „Nemd se borijo kakor še si:k:3i" Stockholm, 17. jul. Nemške čete nudijo pri St. Loju fanatičen odpor, mora ugotoviti agencija »United Press« po poročilu iz zavezniškega glavnega stan v dnevniku »Nva Dagligt Al-lehanda«. Med Lessavjem in St. Lojem so pn-Si severnoameriški napadi v kritično obdobje in se morajo označiti kot polne izgub. Severnoameriške čete so se morale boriti v izredno neugodnih razmerah na ozemlju, ki je razdeljeno v mala polja obdana z ribniki in prekopi. Napredovanje je možno le z največjim naporom. Nemški odpor je »izredno fantičen in žilava. Dopisnik agencije »United Press« Sorrel je izjavil, da sc Ncmci »bore kakor še nikoli«. Predor je možno izvesti le takrat, kadar napadajo Američani ne glede na izgube. Resnefša stavka med Invazlfo Ženeva, 17. jul. Kot resnejšo stavko med invazijo smatrajo po poročilu newyorške-ga zastopnika dnevnika »Timesa« stavko v tvornicah »Wright Aeronautical Corporation« v Locklandu v državi Ohio, kjer je prenehalo delati brez odobritve strokovnih zdrduženj 450 delavcev posebno važnega oddelka. Ta stavka je prisilila 12 do 15 tisoč delavcev v drugih oddelkih k prekinitvi dela. Novi rektor rl«nskega vsetieUlsIa Milan, 17 jul. Angloameriške oblasti v Rimu so imenovale profesorja Giuseppa Caronija za rektorja rimskega vseučilisča. Prof. Caroni je bil 1. 1925. razrešen vodstva klinike v Rimu, ker je bil poneveril denar uprave klinike, ker je bil obtežen večkratnega umora in je nekaterim otrokom za svoje poizkuse vcepil smrtonosne injekcije, s pomilostitvenim aktom Du-Cfya pa je bil 1. 1927. izpuščen iz zaporo«. da bo živela kot velik civilizacijski čini-telj, so se medtem že uresničile, danes pa je že vsakemu evropskemu narodu jasno, da bo lahko živela Evropa le tedaj, če se ji bo posrečilo upreti se boljševiškemu navalu. V nadaljnjih Hoarovih izvajanjih je zanimiv odstavek, ki govori o možnosti spora med zapadno Evropo in »vzhodno evropskim blokom«, pri čemer misli na bolj ševiški problem. Kako si prav za prav predstavlja ta veleposlanik Njegovega Veličanstva ta spor v praksi? Ali morda misli, da bi po zaželenem izpadu Nemčije kot velesila Sovjetska zveza odstopila le ped zemlje, kamor so stopile boljševiške tolpe? Ali veleposlaniku ni znano, da postavlja Moskva zahteve celo tam. kjer ni ( bilo nikdar sovjetskih vojakov, kakor na ' primer v Rimu in Alžiru? Potem bi seveda imela Evropa »svetovni nazor«, kakor ga je zahteval Hoare v svojem prvem govoru. Besede svoboda, enakost in socialna pravičnost ter slični izrazi bi bile potem za vedno črtane iz evropskega leksikona. Sir Samuel Hoare misli, da je dober Evropec. Mi samo ugotavljamo, da je ta pojem nezdružljiv in v popolnem nasprotju z vso Churchillovo politiko. Vansittart in njegovi pomsgači so povzročili vojno v Evropi. Oni so krivi, da se uničujejo nenadomestljivi evropski kulturni spomeniki, in oni so vojaško in politično združeni z najhujšim sovražnikom evropskega življenja. Kdor je »dober« Evropec, mora biti le najzagrizenejši sovražnik Churchilla in njegove klike, ne pa njegov poma-gač. Sedaj ni čas za govore, ampak za dejanja. Ta dejanja pa ne bo napravil »dober«, pač pa pravi Evropec. To pa so oni, ki žive v osrčju kontinenta in ki ga branijo kakor same sebe. Ne stoje za govorniškim odrom, pač pa na bojni poljani, in ne premišljuje le o evropski skupnosti, pač pa zanjo živijo, se borijo in umirajo. Ta vojna, H je prava življenjska borba evropske celine, se bo povsem drugače končala, kakor si predstavlja britanski veleposlanik, in sicer z zmago Evrope. 14. fisJlf severs^ozapailn© ©d. Tamopala (Piše vojni poročevalec Ervvin Beyer). 17. julija. (PK). Medlo in bledo je pričenjal na obzorju nov dan nad griči galicijske pokrajine. Kakor vsako jutro se je zdel tudi ta dan poln miru. Ob 5.30 uri pa je zagrmel ogenj boljševiških baterij. Ali naj bo to pričetek sovjetske ofenzive? Ta neprestani topniški ogenj v jutru 14. julija ni bil za nikogar presenečenje, da, bil je za vse potrdilo mnenja in pričakovanja vodstva in čet. 2e več dni so grenadirji, top-ničarji, osebje pri metalcih min in štabi v alarmni pripravljenosti. 11., 12. in 13. julij so minili brez posebnih dogodkov, šele 14. julija je topovski ogenj napovedal pričetek sovjetske veleofenzive. Po 7-urni topniški pripravi je uspelo sovražniku, da je. odrinil nazaj naše predstraže. Ko pa se dve uri pozneje pričelo 9-urno obstreljevanje glavne bojne črte in topniških postojank, so pričeli na sovjetski strani z množičnimi pehotnimi silami napad. Glavni sunek bolj ševikov se je usmeril proti bojnim črtam neke donavske pehotne divizije, kjer je bil sovjetski vdor zajezen pred topniškimi postojankami. Ob izredno močnih napadih sovražnikovih bojnih letal je bilo mogoče računati s težo in udarno močjo naraščajoče bitke. Letalski oddelki so streljali z bombami in letalskim orožjem na sprednje oddelke, zaledje in izhodiščne postojanke. Do večera prvega dne je bilo sestreljenih 90 sovražnikovih letal Zopet so postala galicijska tla kakor v letih 1915 do 1917 bojišče. Na teh starih bojnih področjih prve svetovne vojne se gradi novo nemško bojišče. Flsaslco twflš©e se fe zopet ustalilo Helsinki, 17. jul. Dnevnik »Helsingin Sa-nomat« se bavi v uvodniku s sedanjim vojaškim položajem Finske. Po izpraznitvi Viipurija pred 4 meseci je bil ustavljen sovjetski napad v Finski na vsem ka-relskem bojišču in le majhne omejene uspehe je dosegel sovražnik z neprimerno velikimi žrtvami moštva in orožja.. Odločujoče za finsko obrambno silo je dejstvo, da je finski narod prestal začasno ohromitev prve faze bojev in da je sedaj finsko bojišče na vsej črti stabilizirano. Velika tatvina v šk?do Francoske t?3?ske Pariz, 17. jul. V bližini St. Germaina so neznanci ukradli 105 milijonov frankov s tovornega voza Francoske banke. Na tem tovornem vozu so odpeljali 400 milijonov frankov v spremstvu policijskega uradnika ih dveh uradnikov Francoske banke iz Pariza. V bližini St. Germaina je ustavilo voz 6 oseb s strojnicami in na pripeljani voz so naložili 33 vreč denarja, kar predstavlja vrednost 105 milijonov frankov. Obvestila »Prevoda« Delitev zaseke za mesec avgust V torek 18., sredo 19. in četrtek 20. julija 1944 naj dvignejo potrošniki, ki so v posesti ljubljanske osnovne živilske nakaznice za mesec julij, vsak pri svojem stalnem mesarju (pri katerem so prejeli zaseko že za mesec julij) zaseko za mesec avgust. Mesarji bodo delili zaseko na odrezke št. »55-Jul«, »57-Jul«, »59-Jul«, »Jul-61«, »Jul-64«, »Jul-G7«, »Jul-70«, in sicer po 50 g na vsak odrezek, tako da dobijo potrošniki, ki imajo vseh 7 odrezkov, 350 g, potrošniki, ki imajo samo zadnja 2 odrezka (»Jul-67« in »Jul-70«) pa po 100 g zaseke. Zaseko bodo delili mesarji na zgoraj določene dneve v času od 9. zjutraj nepretrgoma do 5 zvečer in sicer: mesarji z začetnico A do J v torek dne 18. julija, mesarji z začetnico K do P v sredo dne 19. julija, mesarji z začetnico R do ž v četrtek dne 20. julija. Stranke mesarja Avbelj Jožefa, Trnovski pristan, bodo prejele zaseko pri mesarju Breskvar Ivanu, Cesta v Mestni log; stranke mesarja Dular Franca, Cerkvena ulica, pri mesarju Avbelj Francu, Krakovski nasip ter stranke mesarja škufca Alojza, Vodnikova oz. Celovška cesta, pri mesarju Je-lencu, Celovška cesta in sicer v torek dne 18. julija. Stranke podružnic mesarja Ja-vornilta Ivana na Rimski in Miklošičevi cesti dobijo zaseko istotam, ostale stranke pa tam, kjer so zadnjič dobile meso. Opozarjamo vse potrošnike, da naknadne delitve zaseke na te odrezke ne bo in naj zatorej nabavijo zaseko vsekakor na določeni dan. Delitev zaseke na bolniška nakazila ali na dodatne nakaznice za težke in najtežje delavce bo objavljena posebej v časopisih in se pri tej delitvi ne more upoštevati. Za potrošnike, Id se stalno hranijo v gostinskih obratih naj nabavijo zaseko dotič-nl gostinski obrati. Oni potrošniki pa, ki se samo delno hranijo v gostinskih obratih, pa za dnevno prehrano ne bodo mogli uporabljati gornjih 7 odrezkov, temveč bodo morali te odrezke zamenjati za vstrezno število novoizdane Gostinske nakaznice. Vsak prizadeti bo lahko brez nadaljnjega zamenjal po eden od goraj naštetih odrezkov osnovne julijske živilske nakaznice za 5 odrezkov gostinske nakaznice. Predpogoj je samo ta, da odrezki katere želi zamenjati še niso odrezani od glave osnovne živilske nakaznice. Odrezke bo zamenjaval Mestni preskrbovalni urad v I. nadstropju palače Bata v času od ponedeljka 24. julija do 31. julija 1944. Potrošnike opozarjamo, da je to redna mesečna delitev za avgust, ne pa morda kakšen izreden dodatek. Zato naj potrošniki ne uporabijo te zaseke za mesec julij. Fcziv mesarjem Za avgust bodo delili zaseko mesarji ki naj jo prevzamejo na klavnici, po naslednjem vrstnem redu: dne 18. t m. mesarji z začetno črko od A—J, dne 19. t m. od K—P in dne 20. t m. od R—2. Delitev se začenja vsak dan ob % 6. in se konča ob 8. uri. Zaseko morajo mesarji razdeliti še istega dne in Jo tudi istega dne od 17. do 19. ure vrniti na klavnico, kolikor jo je preostalo. Nalepljene odrezke (posebej one po 7 odrezkov in posebej one po 2) bodo predložili mesarji z začetnico A—J v četrtek 20. julija, mesarji z začetnico K—P v p2-telc 21. julija in mesarji z začetnico R—2 v soboto 22. julija v dopoldanskih uradnih urah na »Prevod«, Gosposka ulica 12-1, soba št. 10 obenem s konsignacijo v dvojniku. Opozorilo bMim tnteralraneean v Italiji Finančni oddelek šefa pokrajinske uprave razglaša: Oni bivši interniranci italijanskih koncentracijskih taborišč ali njihovi svojci, ki so pri finančnem oddelku šefa pokrajinske uprave ali pri ravnateljstvu računovodstva prijavili terjatve iz nevnovčenih taboriščnih bonov, iz ne-dvignjenih dobroimetij pri taboriščnih ali ka-znilničnih upravah ter iz neizplačanih denarnih pošiljk, naj se zaradi izplačila zglasi jo čim prej osebno med uradnimi urami pri finančnem oddelku šefa pokrajinske uprave v Gregorčičevi ulici št. 20. II. nadstr.. šolska soba II D. V uvaževanja vrednih primerih so dopustna tudi pooblastila. Ta razglas ne zadeva drugih morebiti prijavljenih zahtevkov intemirancev a'i njih svojcev za izgubljena oblačila in vrednote, za ne-dositavljene pakete, za odvzet denar, za shranjen denar pri taboriščnih ali kazni In enih upravah, za katerega niso bili izdani boni ali ustrezna potrd la in podobno. Julijska knjiga" bo izšla čez nekaj dni ter bo prinesla prevod senzacionalnega spisa Ceha Jana VVelzla: Ma zlatem ssvšot Sp£sn'ni gSavarja Eskjttaov. Jan Welzl, preprost obrtnik in mornar, je prepotoval s konjičkom in cizo vso severno Sibirijo v času, ko še ni bila pod boljševiško oblastjo. Videl je pri tem premnoge zanimivosti, k: jih pozna le redko kdo. Končno se je naselil na nekem otoku v Severnem Ledenem morju, kjer bivajo ljudje v jamah. Preživel je med Eskimi več ko trideset let in postal celo njihov glavar, življenje tega zaostalega človeškega plemena je spoznal do takih podrobnosti, kakor noben drug Evropec. Welziov spis je ob izidu uč!nkoval kot odkritje neznanega sveta. Kar pripoveduje o življenju na daljnem severu, o daljnih potovanjih po deželah, kjer vlada strahoten mraz, o življenju zlatosledcev in polarnih lovcev, je bolj zanimivo od vsakega pustolovskega romana. Knjiga je bila zaradi tega prevedena že v celo vrsto jezikov ln je povsod vzbudila izredno pozornost. Kdor hoče brati res zanimivo, resnično, življenja polno knjigo, bo vzel tudi pri nas v roke Welzlove spomine. Naročite se na »Dobro knjigo«, potem dol-it« tudi že to nad vse zanimivo delo po zmitno znižani ceni. Že nekaj časa so se širile pO Ljubljani vesti, da je na Dolenjskem umrl najstarejši med slovenskimi slikarji g. Ferdo Vesel. V zadnjih dneh so se vesti tako zgostile in zavzele tako določno obliko, da se je zdelo nemogoče dvomiti o njih točnosti, čeprav jih zaradi danih razmer ni bilo mogoče preveriti, niti ne ugotoviti podrobnosti. Tako sta sporečila vest o smrti Ferda Vesela tudi nedeljski »Slovenec« in včerajšnji »Slovenski Narod«. Med tem pa se je k sreči izkazalo, da te vesti niso točne in da je g. Ferdo Vesel živ in zdrav, živi slej ko pre.i na svojem siarin-skem gradiču blizu Stične. = Konzumno društvo Vič ima svoj občni zbor v nedeljo dne 23. julija popoldne ob % 3. uri v gostimi Amerika (E. Man-nič), Tržaška cesta 71. = Maksimalne cene za kosilo v gostinskih obratih na Primorju. Komisar za cene v Trstu je določil najvišje dopustne cene 2a kosilo v gostinskih obratih. V goriški in furlanski pokrajini znaša najvišja cenj za kosilo po kategorijah 15 do 32 lir. v tržaški, istrski in reški pokrajini pa 18 do 37 lir. = Denarne pošiljke inozemskih delavcev v Nemčiji so v zadnjih treh letih prekorači dve milijardi mark. Po uiadnih podatkih so inozemski delavci, zaposleni v Nemčiji, lani poslali svojcem v domovino 960.5 milijona mark. Skupaj so v z^dnjih treh letih denarne pošiljke v Nemčiji zaposlenih inozemskih delavcev prekoračile znesek dveh milijard mark. = Vloge pri nemških posojilnicah so se v vojni po troj i ABC« piše v nekem komentarju o položaju na normanskem pred-mostju, da Montgomery ni mogel izkoristiti pričakovanih prednosti iz svoje velike ofenzive. Madrid, 16. juL Izredno vojno soffižče v Kairu je obsodilo na smrt 7 častnikov in 5 vojakov ter na dosmrtno ječo 9 častnikov in 1 vojaka. Vsi ti so pripadali grški L brigadi ter so bili obdolženi upora v vojnem času. Sofija, 16. jul. Na predlog policijskega ravnatelja podpolkovnika Kurarova je odredil ministrski svet, da bo izpremenjeno dosedanje policijsko ravnateljstvo v generalno ravnateljstvo za policijo. To generalno ravnateljstvo bo obsegalo dve ravnateljstvi, prvo za javno varnost, ki bo obsegalo kriminalno policijo ter politično policijo, drugo ravnateljstvo pa za javni red. ki bo obsegalo varstveno policijo, upravno policijo ter preskrbovalno službo. Budimpešta, 16. jul. Kakor javlja tedensko poročilo šefa honvedskega geueralnega štaba, so se večkrat med dnevom ponovili krajevni napadi močnih boljševiških oddelkov v karpatskem predgorju. Madžarske čete so z uspehom zavrnile vse te napade. Jugozapadno od Baranovičev so madžarski in nemški oddelki uspešno odbili sovražnikove napade. Stockholm, 16. jul. švedska vlada je Imenovala ekspedicijskega šefa v švedskem državnem socialnem uradu, Knutssona Natta Daga za generalnega ravnatelja in vodjo novoustanovljenega urada za švedsko civilno obrambo. Službena doba prične 14. avgusta 1944 ter traja dve leti. Knutsson je bil rojen 1899 ter je študiral pravo v UpsaJi. Zagreb, 16. jul. Vojni minister, ustaški polkovnik Ante Vokič je bil imenovan za ustaškega pribočnika. Izjava ztssšasifega imisislra Stockholm, 17. jul. Zunanji minister Giin-ther je imel na svečanosti švedskega domobranstva H o gams v nedeljo govor, v katerem se je bavil s š\-ed4co nevtralnostno politiko in njeno kritiko. Minster je izjavil, kakor pravi poruclo agencije TT. da bi bilo nepravilno trditi. da je naletela švedska nevtralnostma politika' na vsesplošno odobravanje pri bojujcčih se narodih, vendar pa se lahko trdi, da je naletela v teku let na naraščajoče spoštovanje. Nikoli ni bil nevtralec priljubljen pri enem, ki je bil sam zapleten v vojno. Kritika se menja seveda z interesi bojuječega. ki je mnenja, da naj ohrani nevtralnost, drugi pa, da se odpove nevtralnosti. Prišlo je tudi do krkke v notranjosti Švedske, toda tudi tukaj so bile kritike diametralno nasprotne glede na subjektivno. osebno politično prepričanje kritika. Zunanji minister se je obrnil na razširjeva'ce govoric in posebno proti »nekemu velikemu gote-boTŠkemu listu, ki je znan po svojem kritizi-rajiju vlade«. Ta list je trdil, da je švedska vlada pripravljena uničiti vse dokumente, ki bi lahko kompromitaraiLi nevtralnostno politiko švedske vlade v zadnjih vojnih letih. Zunanji minister je izjavil, da ta izjava ne predstavlja ničesar drugega kakor »nesramno prevaro«. Sam upa. da bo že enkrat lahko doživel pregledno, vzročno, znanstveno objektivno prika-zanje vseh dogodkov. Z njegovim privoljenjem ne bo .uničen niti najmanjši akt. Nadalje je nastopil proti kritiki, ki očita vladi, da je razločno ugotoviti in možno govoriti o švedski politiki pred bitko pri E1 Alameinu in po njej. Resnica pa je, da je švedska politika zasledovala vedno isti cilj, namreč ohranitev svobode in miru za Švedsko, in je švedska vlada sedaj kakor takrat morala računati z resničnim svetovnim položajem in razdelitvijo svetovnih eiL Nadalje je izjavil zunanji minister Gunther, da bo za Švedsko častna zadeva, če bo ostala do konca vojne nevtralna in da bo lahko po vojni nudila pomoč državam, katerih pokrajine je vojna opusitošila. Takrat pa ne bo treba oddajati potrebnim le to. kar bo Švedski preostajalo, temveč bo treba biti vsem pripravljenim žrtvovati mnogo za dobro vsega sveta. * »Nemčija ne Pojde pred nikomur na kolena«. Sto ranjenih pripadnikov SA oddelkov je bilo 12. julija odlikovanih s prvimi SA odlikovanji, katera jim je razdelil štabni šef SA oddelkov Schepmann. Ob tej priliki je imel Schepmann na odlikovanj nagovor, v katerem je poudaril,^ da ne pojde narodno socialistična Nemčija pred nikomer na kolena. * O zdravi prehrani na kmetih bodo začeli predavati posebni predavatelji v nemških mestih in vaseh. Gre za to, da se ženam, ki pripravljajo hrano za svojce, raztolmači najenostavnejši način prehra-njevanja-Posebno pri kruhu se še danes mnogo greši. Nekateri žive v veri, da_ je bel kruh boljši od kruha iz enotne krušne in ržene moke. To naziranje je popolnoma zgrešeno. Vršili se bodo tudi posebni tečaji, v katerih se bodo gospodinje lahko seznanile s peko kruha na najracionalnejši TiS-čin« * Nenavadna pot strele. V dolini Aniže so imeli prei dnevi neurje, med katerim je strela udarila v električno napeljavo pri hiši gozdarja Walclihoferja. Po žici je strela švignila najp:ej v prvo nadstropje v ir 'Mnico. Od tam je šla skozi zid v sosednjo spalnico ter preskočila na okv'r stenskega zrcala. Okvir je strela raztrgala ca kose, zrcalo pa je po čudežnem naključju ostalo celo. Strela je nato preskočila na zakonski postelji gozdarja in njegove žene ter ju ožgala. * Usmrčen Ljudski škodljivec. V Anto- Rierfautte v Zgornji Sleziji je Viktor Kroll d po zidovih razna gesla, s katerimi je skušal izpodkopati moralo nemškega prebivalstva. Pri tem delu je bil zasačen :n sodišče ga je obsodilo na smrt ter je fcčla sodba že izvršena. V-? LiiiM3an& c-i rl «J CZ. 'r'i u— Novi grobovi. V najlepši dobi svojega življenja je preminila absolventinja Trgovske šole gdč. Silva Dimec. Pogreb bo v torek ob 16. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotrpeja je ga. Mara Velepičeva, rojena Sirce!j. Za njo žalujejo soprog Ciril. sinčka Vanja in Mitja ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti jo bodo spremili v torek ob 17. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Po kratkem in mučnem trpljenju je umrl železničar v pokoju g. Franc Verbec, ki je postal žrtev -nrometne nesreče. K večnemu počitku ga bodo spremili v torek ob pol 18. izpred viške cerkve na tamešnje pokopališče. •— P >'-:ojnlm naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Septemvir Hinko Lasič f. Za oslabelostjo srca je v soboto 15. t. m., torej na dan svojega godu, umrl v svoji vili na Posavju g. Hinko Lasič. Rodil se je leta 1868. v Renčah pri Gorici. Po končanih študijah je do preloma po prvi svetovni vojni služboval na Goriškem, potem pa v Lju-bljani. Ko je bil leta 1920. ustanovljen Stol sedmorice, oddelek B za Slovenijo in ijo v Zagreba, je bil skupaj z Okretičem, Milanskim, Cernetom, Žmav-cesn :n dr. Fur lanom imenovan za sodnika tega najvišjega sodišča. Pokojni je bil aadr.ji od imenovanih, ki se je zdaj preselil v večnost. Na njegovo željo ni bilo časopisih. Hinko La- Nsdomesiilo za sme Neben večer, ko legamo k počitku, ne vemo, kaj ms čaka to noč. Ne bojte se, nočemo vas ■n'aši:l. ssj strah k ničemur pametnemu ne po ;.,<:-e. Treba pa je Ljubljančane venomer opo zariati, da izvršijo vse tisto, kar za primer ne-.v,. ,'e zrhzsva protiletalska zaščita. »Pripravljen biti — to je vse!« se glasi že staro pravilo, ki velja v?av posebno za dandanašnje letalske napade. Verjemite, da bi bili Ljubljančani že s tem hudo ,-rizadeti. ako bi se pri vsakem letalskem napadu zaradi eksplozije bomb razbila stekla v okenskih okvirih. Že zdaj jc treba pomisliti, kaj b' storili v tjcem primeru. Možnost nabave novega stekla je zelo majhna. Treba bo torej okerr-.Ve ' Izvire zapreti z lepenko, z deskami ali podobn-m. K temu vas opozarjamo, da lepenk- ali de-1: ne zabijate na okvire na notranji strani temveč na zunanji, kjer ni kljuk, ki bi ©virale to'-o zadevanje okenskih odprtin. S tis-iln? pravilno namestitvijo kartona ali desk bo todi doseženo, da dež ne bo zamakal sob, ker ss bo deževnica odtekala na zunanji strani okna. To lko danes" v premislek zastran šip. Vsak večer, ko ležete k počitku, preudarite to in ono reč, kaj bo kr.zalc? storiti v primeru letalskega napada in po njem. Še enkrat: pripravljen biti — to je vse! siS je bfl dober, pravičen sodnik, trdnega značaja in blagega srca. Zapustil je soprogo rojeno Bratina iz Ajdovščine, sina Dušana, univerzitetnega docenta v Ljubljani, brata Franceta, vladnega svetnika, in številno drugo sorodstvo. Včeraj popoldne so rajnega položili k večnemu počitku. Naj mu bo ohranjen časten spomini u— Zadušnica za pok. svetnika Andreja Ažmana. V soboto t. j. 19. t. m. bo ob % 7. zjutraj na Rožniku sv. maša za pokojnega svetnika Andreja Ažmana ob obletnici njegove smrti. ZANIMALO VAS BO, kako so umrli od komunistov ubiti duhovniki — dr. F.rlieh, Hočevar, Kremžar, Nah-tigal in še 30 drugih, O tem govori knjiga »Kri mučencev... «, ki je te dni izšla. u— Nova številka »Kmetijskih novic« glasila pokrajinskega kmečkega poverje-ništva, je pred dnevi izšla. Vsebina je naslednja: Vinski opominja Dolenjce, naj nikar ne dodajajo cvičku otela; o zadružništvu v službi obnove razmotriva inž. V. Repanšek; V. de Gleria nadaljuje razpravo o živalskih kužnih bolezn;h med sedanjo vojno; inž. Fr. Janežič piše o fržolovi pršici; Ivan Erman se zavzema za pokla-danje surove hrane prašičem; o odbiri matičnih sadnih dreves, piše A. Flego; daljši sestavek, ki ga je napisal Vi. Roječ, je posvečen opravilom čebelarjev v poletnih mesecih; inž. Č. M. priporoča izkoriščanje štorovja; o pravilnem izkoriščanju in uporabljanju kmetijskih pridelkov pa razpravlja Mira Barletova. u— Redna letna skupščina Splošne delavske gospodarske zadruge »Železničarski dom« v Ljubljani bo 23. julija t. 1. ob 9. uri v zadružni hiši, Novi trg 2, z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Poročilo a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora. 3. Pred'ogi in pritožbe. 4. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi prebitka in podelitvi razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru. 5. Volitev 2 članov upravnega in 1 člana nadzornega odbora. 6. Razno. — Ako ne pride ob določeni uri zadostno število zadružnikov, ki je potrebno za sklepčnost, se vrši v smislu člena 35 pravil pol ure pozneje druga skupščina z istim dnevnim redom, ki sklepa pravomočno ob vsaki udeležbi. Odbor. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval Sever Rudolf, tepet-nik z Marijinega trga, namestu cvetja na krsto pok. šol. ravnatelja Josipa Christofa Lir 200; Produktivna zadruga čevljarjev namesto cvetja na krsto gostilničarke ge. Ivanke Možina Lir 100. Obema darovalcema se društvo najskreneje zahvaljuje u—- Stenografski in knjigovodski počitniški tečaji: pouk stenografije prične v torek 18. t. m., pouk knjigovodstva v sredo 19. t. m. Vpisovanje še ves teden dopoldne in popoldne do 7. ure zvečer: Trgovskj učni zavod, Konsrresni trg 2-1T. u— Dijake (-inje) vseh šol opozarjamo, da je ta teden pričel pouk (instrukcije) v vseh oddelkih: pripravljalni tečaji za višji razred, tečaji za popravne in privatne izpite, korepetitorij za prvo- in drugošolce. — Naknadno vpisovanje še ves teden dopoldne in popoldne: Specialne strokovne Instrukcije za srednje šole, Kongresni trg štev. 2-IL 11 Movega mesta Nov komisar. V soboto je prevzel posle na novomeški občini novi komisar gosp. dr. Virnik Maks. Gosp. komisarju kličemo prisrčno dobrodošlico s prošnjo, da se zavzame za potrebe Novega mesta. Sestanek čevljarskega odseka " Novem mestu je bil 14. t. m. Glavna točka dnevnega reda je bila nabava usnja za Novo meščane. Od lanskega avgusta namreč je Novo mesto prejelo iz Ljubljane samo enkrat usnje in sicer okoli januarja. To usnje pa je že davno pošlo. Danes, ko je v mestu vsaj še enkrat več prebivalcev, med njimi tudi mnogo beguncev, ki so prišli ob vse in jim primanjkuje tudi najpotrebnejše obutve, je vprašanje nabave usnja, tako pereče, da zahteva nujne rešitve. Obenem je velika potreba tudi za čevljarske potrebščine. V Novem mestu deluje danes 14 čevljarskih delavnic, ki nimajo niti gornjega niti podplatnega usnja. Zgodovina se odkriva. V starih, dobrih časih je bil novomeški trg skoraj ves v arkadah, kakor nam kaže še danes ohranjena hiša, v kateri je lekarna g. Bergma-na. Ko pa je omet od nekaterih hiš odpadel, smo zagledali delno sliko starega Novega mesta Tako je Seidlova hiša na Glavnem trgu št. 30 pokazala svoja rebra, prvotno arkado. Prav tako hiša g. Koncil je poleg magistrata. Tipičen je steber arkade v hiši g. Kopača. Kulturni zgodovinarji bi našli v Novem mesta dokaj zanfcmvfh spomenikov. Kanalni vod pred Kobetovo hišo in Ko kličevim hotelom je bil ob bombardiranju zasut. Sele po tolikih mesecih se je napaka pokazati v tem, da je kanalna voda začela iztekati na cesto. Popravila so v teku. Poškodba od bomb, četudi v globini 1 & m, je dolga svojih 5 m. Z Giresii^i 80-letnica zaslužnega učitelja. V nedeljo 16. julija je obhajal šolski ravnatelj Matevž Truppe v Veti in ju na Koroškem 80-letnico rojstva. Nad pol stoletja je bil Truppe delaven v šolskem poklicu ter je vzgojil na tisoče hvaležnih učencev. Velik kos vetrinjske zgodovine je povezan z njegovo osebnostjo. 60-letnico rojstva je obhajal te dni direktor dr. Emest Weidmann iz Celovca. Jubilant je po materini strani Koroškega rodu in je bil vedno v prvih vrstah borcev za nemško stvar. V Celovcu je umrl trgovec Feliks Pogačnik. Pokopali so ga v soboto na osrednjem celovškem pokopališču. Športne tekme v Radovljici. Pred kratkim so imeli v Radovljici tečaj za gimna-stične učiteljice na Gorenjskem. Ob tej priliki so ugotovili, da se telovadba na Gorenjskem prav pridno goji, v zvezi s telovadbo pa tudi razne panoge lahko-atletskega športa. Nedavno so imeli v Rodovi ji ci tekme v gozdnem teku, katerih se je udeležilo 94 tekmovalcev, moškega in ženskega spola. Ob začetku prireditve je nagovoril tekmovalce okrožni vodja dr. Hochsteiner. na koncu pa je rportni okrožni vodja dr. Marchart podčrtal pomen športa za razvoj nemškega ?judstva. V nasiednjih mesecih bo še več športnih tekem ter bodo najboljši tekmovalci prejeli nagrade v obliki knjig. Tečaj za tenis so imeli v Radovljici Volila ga je župna strokovna učiteljica Semmelrockcva. Tudi teniški šport priča, da se gorenjska mladina z lepimi uspehi udejstvuje v športu. Delovno zborovanje deželnih svetnikov je sklical štajerski Gauleiter v Gradcu. Zborovanja se je udeležil tudi rektor montanistične visoke šole v Leobnu prof. Bierbrauer, ki je predaval o jeklu in železu na Štajerskem. Po predavanju so obravnavali naloge varnostne službe, razpravljali pa so tudi o boljše organiziran! oddaji mleka. Nekateri deželni svetniki so poročali o položaju v svojih področjih, na konou pa je Gauleiter podal sliko sedanjega položaja ter smernice za delo v bodočnosti. Veliko zborovanje je bilo prošli četrtek v prostorih Nemškega doma v Celju. Udeležilo se ga je 800 činiteljev štajerskega Feniatburrda. Na zborovanju je govoril okrožni vodja Dorfmeister in prikazal vojaški položaj ter njegove politične posledice na Spodnjem Štajerskem, dotaknil pa se je tudi tolovajstva na deželi Proti tolovajem je treba nastopati z vso trdoto, nihče ne sme izgubiti vere v zmago, kajti Nemčija je prebolela vse krize in stopa lepši bodočnosti naproti V tem smislu je treba vplivati na prebivalstvo ter skrbeti, da ostane vsakdo na svojem mestu. Celjsko zborovanje je bilo prvo v nizu podobnih zborovanj, ki se bodo vršila v vseh večjih krajih, da se utrdi vera v zmago nemške stvari v sedanji vojni. Zaključne slavnosti na mariborski srednji šoli. Dne 12. julija je bil zaključek šolskega leta na šoli Otokarja Kernstocka. Ta dan so prejeli gojenci in gojenke zavoda spričevala ter so se obenem s svojimi vzgojitelji zbrali v slavnostni dvorani Direktor dr. Franc Kleindienst je v nagovoru obrazložil mogočno borbo nemškega naroda ter prikazal cilje te borbe. S po nosom je nato poudaril uspehe učeče se mladine, M se je izkazala ne samo v šolskih predmetih, temveč tudi pri nabiranju zdravilnih zelišč, pri zbiranju starega materiala itd. Glasbena šola v Ormožu pri Ptuju je priredila nedavno svojo javno produkcijo, v kateri so nastopili pevski zbori, pa tudi jodlarji. Nekaj učencev je pokazalo svoje uspehe v violinskem in klavirskem pouku. Glasbeno šolo v Ormožu vodi direktor Erjautz. Prireditev za športnike in prijatelje filma bo dne 19. julija v veliki dvorani Nemškega doma v Ptuju. Predvajali bodo niz zanimivih športnih filmov, med drugim tudi film o športnih prireditvah v Helsinkih. V Žalcu pri Celju so imeli spomin-ko proslavo za padlim brambovcem Antonom Poklškom iz Žalca. Večje število domačinov je spremilo žitev tolovajev na zadnji poti. Ob odprtem grobu se je poslovil od padlega taviihovca cU, ki je orisal pokojnikovo življenje tn njegovo pripravljenost za borbo. Slovesnost je bila zaključena s pesmijo o dobrem tovarišu. Češnje za ranjence. Letošnje poletje j« obdarilo štajersko deželo z obilico češenj. Ženske v Ormožu so nabrale večjo količino češenj za ranjence. Nekaj so jih tudi vkuhale, tako da bodo ranjenci z vku-hanimi češnjami postrežem tudi potem, ko ne bo več svežega sadja. Z avtomobila je nadel 141etni Konrad Robič iz Sv. Križa pri Mariboru ter si po škodoval desno nogo. Zdravi se v mariborski bolnišnici Iz Trsta Tržne cene: Po sporočilu tržaškega prehranjevalnega ravnateljstva so veljavne na tržaškem trgu do nadaljnjega sledeče cene: česen v prodaji na debelo 5.20, v nadrobni prodaji 6.40, korenje z zelenjem 4 oz. 5; korenje brez zelenja 5 oz. 6.20; zelje 5 oz. 6.20, boljše vrste 5.80 oz. 7; kumare 4.50 oz. 5.50; solata (cikorija) 5.80 oz. 7.20; sveža čebula 5.20 oz. 6.40; stročji fižol 8.80, oz. 10.80, 10.90 oz. 13.40, najslabše vrste 5 oz. 6.20. Uvožena solata 5 oz. 6.20; domača solata 8.40 oz. 10; melancane 8.10 oz. 10; krompir 5 oz. 6.20; paradižnik 8.60 oz. 10.60, rdeči radič I. vrste 10 do 12, druge vrste 6 do 7.20; buče I. vrste (cukete) 5 oz. 6.20, H. vrste 4 oz. 5; češnje I. vrste 8.30 oz. 10.40; uvožene češnje 9 oz. 11.20; jabolka I. vrste 8.30 do 10.40, slabše vrste 8.50 do 7. — Smokve boljše vrste 11.20 do 13.80, slabše vrste 8.30 do 10.40. Hruške boljše vrste 8.30 do 10.40, slabše vrste 5.80 do 7. Breskve (istrske) boljše vrste 9.30 do II.40, slabše vrste 7 do 8.60. Breskve iz tržiškega področja 10.20 do 12.60, veron-ske breskve 12.50 oz. 15; marelice 10.90 oz. 13.40. Prosta proizvodnja soH. Tržaška občina razglaša, da je v smislu odredbe finančnega ministra p oizvodnja soli prosta, če je omejena za namene prehrane in za potrebe proizvajalčeve družine. Proizvodnja ni podvržena nobenim davkom. Za industrijsko proizvodnjo je potrebno dovoljenje glavnega ravnateljstva državnih mono polov. Pojasnila dobijo prizadeti pri občinskem uradu v ulici Cavana št. 18. Smrtna kosa. V Trstu so umrli 35-letni Rudolf Gnezda, 68-letni Jožef Petejan, 61-letna Rpmigija Rusin-Petejan, 64-letna Ro zalija Renčelj-žuljevič, 411etna Alojzija Macarol-Bačar, 23-letna Libera Šalamun, 43-letna F.ančlška Krečič-Šalamun, 48-letna Pavla Jurievič-Gorjup, 61-letna Frančiška žilič, 471etni Evgen Pregarc, 74-letna Roza Juriševič-Neffat, 76-letni Franc Pregorovič, 651etni Jernej Terčin, 56-letni Anlrej Stare, 61-letna Angela Salič, 871etni Ivan Danek in 85-letna Marija Žgur-Andlovec. Himen. Poročili so se med drugimi v Trstu delavec Marcel Srpič in gospodinja Jožefina Badovi, mizar Rudolf Mahnič in šivilja Elizabeta Renko, uradnik Angel Perlin in šivilja Marcela Klobasa, uradnik Renato Peršič ln učiteljica Ivanka Sudič. Nezgoda v Rodiku. 35-letna kmetica Albina Bernet iz Rolika je padla s češnje in si poškodovala glavo. Prepeljali so Jo v tržaško bolnišnico, kjer se zdravi tudi 45-letna Štefanija Feo, ki se zdravi na želodcu zaradi zaužitega pokvarjenega mesa, 70-letna Jožefina Vidic iz Milanske ulice 4, ki si je pri padcu zlomila levo nogo, in 23 letna Marija Plronio, ki je med prepirom z nekim moškim v predornem zaklonišču v ulici Pondares dobila bunke po nosu in obrazu. Iz Goric Obvezna prijava zalog vina. Prefekt goriške pokrajine je v smislu objave pokrajinskega prehranjevalnega urada v Gorici s posebnim odlokom prepovedal izvoz vsakršne količine vina iz goriške pokrajine brez predpisanega dovoljenja. Vsi, ki imajo na zalogi vina raznih vrst pridelka 1943, so dolžni prijaviti zalogo s stanjem opolnoči 10. julija. Proslava Marije Karmelske na Kostanjevici. V nedeljo 16. t m je bila na Kostanjevici slovesna cerkvena proslava Marije Karmelske. NoVa maša pri kapucinih. V nedeljo 16. t m je bila pri kapucinih v Gorici nova maša kapucinskega o. Metoda, ki je po rodu iz Mirna. Ob 7.15 je bil slovesen vhod v kapucinsko cerkev. Ob 18. so bile večernice s hvalnico »Te Deum«. Vsak dan nezgode. Desnico si je zlomil pri delu 161etni mehanik Bruno Tromba. 131etni učenec Bruno Leban je padel z drevesa in si zlomil desno nogo. Levo no go si je poškodovala 561etna Uršula Vida. 121etna učenka Mafalda Moro iz Sv. Mihaela na Krasu je našla izstrelek, ki je cfcspfottral in Jo ranil po letna Marija Spavec si je v zaklonišča ranila oko. 201etna Silva Uršič, po poklicu frizerka, in 181etni Marij Gerometa sta trčila s kolesi in obležala s poškodbami Uršičeva ima nevarne rane. Njeno stanje je precej resno. 541etna kmetica Judi ta Grion iz Moše si je pri padcu zlomila desno nogo. Šestletni Bruno Perion se je obesil na voz; ko sta konja močneje po tegnila, je padel in si poškodoval desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici Beleinica KOLEDAR: Torek, 18. julija: Miroslav, Kamll DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Brez tebe ni življenja Kino S'oga: Ob 9. pride Harald. Kino Union: Gasmann. Kino Moste: Moja hči na Dunaju. DEŽURNE LEKARNE: Danes: dr. Kmet, Ciril Metodova 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, šelenburgova ulica 7. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 11. do 4. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 18. julija, ob 17.30: Marija StnaK. Red Torek. Sreda, 19 julija, ob 17.30: Marija StiMtft. Red Sreda. Opozarjamo, da je začetek predstav Schillerjeve tragedije »Marija Stuart« vselej točno ob 17.30. Drama zaključi koncem .ega tedna svo jo sezono. Tako bodo imeli stalni abonmaji redov Torek. Srela, četrtek in Sobote T tem tednu svoje zadnje dramske predstave: red Torek, Sreda in Sobota Schil-lerjevo tragedijo »Marija Stuart«, red Četrtek Scribejev »Kozarec vode«. Da bo mogla tudi Opera odigrati svoje za abo. nente obvezno število predstav v predvidenem terminu, bo imel red Sobota ta teden 2 predstavi, v Drami zaključno ▼ petek, v Operi v soboto. OPERA Torek, 18. julija, ob 18: Favst. Red B. Sreda. 19. julija, ob 18.: Mrtve oči. Izven. Cene od 40 L navzdol. e Ch. Gounod: »Falisfc«. Opera v petih dejanjih. Po Goetheju napisala: J. Barbler ln M. Carrč. Osebe: Faust — *-uden, Me-fisto — Popov, Margareta — Vidalijeva, Valentin, njen brat — Janko, Marta, njena soseda — Golobova, Siebel, študent —■ Bukovčeva, Wagner — Dolničar. — Val-burgtna neč: Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, M. Remškarjeva, KOrbos. Pogačar, Brcarjeva, Zelenikova. Sodeiuje ves baletni zbor. Godi se v začetku 16. stoletja. — Dirigent: D. Zebre. Režiser: C. Debevec. Koreograf: ing. P. Golovin. —■ Scena: Ing. E. Franz. Opozorilo abonentom reda A. Tisti nbo-nenti reda A, Id dne 15. februarja niso prisostvovali svoji predstavi opere »Mrtve oči«, ker je časopis ni objavil, imajo ▼ sredo 19. t. m. prj predstavi »Mrtve oči«, ki bo Izven abonmaja, rezervirane sedeže do torka 18. do 6. nre zvečer. IzvoBjo naj se do te are zglasiti pri blagajni, da si zasigurajo svoje sedeže. Dddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 18. JULIJA 1944 7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini. 9.—9.10: Poročila v nemščini. 12.—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.: Koncert za razvedrilo; Radijski orkester vodi D. M. šilanec. 14—14.10; Poročila v nemščini. 14.10—15.: Vsakemu nekaj. — 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18 : Veseli napevi. 18.30 do 18.45: Pregled športnih dogodkov (nem. ln slov.). 18.45—19.: Zdravniška ura — gospa dr. Debevec-Skubic Rozina: Anomalije mlečnega zobovja. 19.-19.30: Slovenska ljudska oddata; 19 30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.: Aktualno predavanje (prenos). 20.—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.: Dunaj podravlja Ljubljano. 21.—22.: Komorna glasba — komorni trio in volinist Miran Viher, pri klavirju M. Lipovšek. 22.—22.15: Poročila nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.: Plesni orkester vodi Marjan Vodopivee. 23.—24.: Prenos sporeda nemških radijska postaj. Gradmkova lirika v prevodu E, Barmaniia Profesor rimske univerze E. D a m i a n i je znan v kulturnem svetu predvsem kot bolga-rst in prav na tem področju je v glavnem razvijal in še razvija svojo plode vito dejavnost, prav tu si je pridobil velikih zaslug. V ljubljanskih kulturnih krogih je znan ne samo po raznih kulturnih predavanjih, ki jih je imel v tem mestu, ampak tudi po svojih številnih in dobrih prijateljih, ki si jih je ohranil v Ljubljani. ter zaradi posebne simpatije, ki jo goji do s ga naroda in njegove kulture. In tako je pred meseci pisal svojim slovenskim prijateljem: »Mod mojimi sedanjimi opravki zavzema nemajhen del proučevanje slovenskih stvari .. . Bral sem in berem mnoge reči: Prešerna Jurčiča. Erjavca. Cankarja, Finžgarja, Tavčarja. Preglja itd. Prevedel sem nekatere teh avtorjev; prevodi so delno že v tisku, delno na pridejo kmalu na vrsto. Tako mi je uspelo, da sem še pred koncem septembra (1943 Op. ure d.) objavil nekatere Gregorčičeve, PagUaruzzijeve in Gradnikove pesmi. Izšle so v reviji »Bulgaria« in v »Meridiano di Roma« T ko po tej poti nekako znova doživljam svoje dneve v Ljubljani ...« O Damianovih prevodih Gregorčiča in Pa^ gliarazzija-Krilana je že bila beseda v tem listu; tokrat naj spregovorimo kai 0 njegovih pesnišk h nre*>dih Gradnika, izišlih v »Meridiano di Roma«, in sicer o pesmih »Orel in smrek:« in »Mrtvi vojak v tujini« iz zbirke »Z ate lestve« n »Črv« iz zbirke »Svetle samote«, V prvi teh nesrni (»Orel in smreka«) slika pesnili z visoko koncepcijo in lepo alegorič- nestjo. kako se dvigne crel vse do veličastnih nebesnih višav, kjer lahko tava v kraljestvu neskončnosti, po neizmerni nebesni sinjini. odtujen zemeljskemu svetu in pozabljajoč njegove strasti; na vrhu gore pa ga kljub vsemu pričakuje vdano in zvesto vitk : smreka, Dobro ve, da se bo orel. najsi je njegova žeja neugasljiva, vrnil z nebesnih višav, ko se ondi napije pene zvezd in da bo počival le na njeni veji. V italijanskem prevodu se je znašel Damia-n-i pred veliko težavo, ker sta v italijanščini orel in smreka drugega spola kakor v slovenščini. Da bi ohranil obema samostalnikoma v italijanščini isti' spol, kakor ga zahteva alegorični smisel pesmi, je Dami "ni sporazumno s samim Gradnikom nadomestil oba izraza s sokolom in hrastom (il falco. la ouercia). Čeprav prevod v tem pogledu ni mogel biti tako zvest izvirniku, kakor je na ostalih mestih, vendar lahke rečemo, da je bila težava prav srečno premagana. V pesmi »Črv« se to zoprno bitje, ki vse razje in skazi ter uničuje tudi najlepše, najple-menitejše in veličastne stvari, obrača naposled s svojim ogabnim in tragičnim cinizmom na pesnika in človeka sploh, pa mu pravi, da bo tudi on njegova žrtev; vse ponosne misli, vse sanje in lepe podobe njegove domišljije bo izpraznil iz človekove lobanje in ga spremenil v nič. Reči je treba, da je imel Damiani v tem prevodu zares srečno, da. naravnost mojstrsko roko. Resnično imamo občutek, da lahko celotni prevod tekmuje z izvirnikom po lepoti svojega enajsterca z zaporedno rimo, prav kakor po moči svojega izraza. V četrtem enajstercu nas siicer mika, da bi popravili »mio olezzo« v »mio lezzo«, kar ee zdi na prvi pogled bolj ustrezajoče in učinkovitejše, toda prav tu je zev. dosežen s srečanjem teh dveh o, tisti, ki nekako sitori. da nam beseda preide v izraz studa; tako kar najbolje izraža čustvo, ki nam prihaja ob pogledu na to zoprno bitje. Ob vsej siceršnji zvestobi izvirniku pa je prevod posameznih stihov neznatno diljši od izvirnika, ker je italijanski enajsterec že sam nekoliko daljši nego v slovenščini. V pesimi »Mrtvi vojak v tujini«, vojak, ki je pokopan v tuji deželi — in ta mu je zdaj postala mati — z ganljivim poudarkom prosa to deželo, da mu odpusti vse. kar ji je storil žalega Sedaj, ko je pokopan v njenem naročju, je doumel ... da se veže z reko reka, s cesto cesta, da je od človeka do človeka most in da žarijo zvezde preko mej na domačijo vsako in nobene ni razlike v hrepenenju trav in trepetlike in da vse prešinja iskra božja, ki so drug pri drugem brez orožja. In kot pokoro za vse zlo. storjeno zemlji, ki je vzela pod streho njegovo truplo, hoče sedaj, da bodi njegov grob zapuščen, brez cvetov, in ko grobove drugih ki ti jo sočutna dekleta, naj ostane njegov grob brez znamenja in spomina, naj ga preorje plug in njegovo truplo naj pomaga, da bo rodovitnejša mila mati, ki ga je vzela v svoje naročje: naj oran bo m ko ozimina čezenj zrasla bo in čas bo žetve, v zlati blagoslov spremeni kletva. To je politični motiv, ki bi pri kakem po vprečnem pesniku ostal zgolj politika aH demagogija, toda Gradnik ga je umel sublimirati v resnično in visoko človečansko poezijo, ki čk>-veka globoko gane. Tudi v tem prevodu, prav kakor > prejšnjih dveh, je ostal Damiani na viškii svoje naloge in smemo trditi, da je prevod'dostojen izvirniku. Tako lahko ugotovimo z resničnim veseljem in zadoščenjem, da je pesnik Gradnikovega pomena in vrednosti našel v Damianiju vrednega prevajalca, kakor je bila zares sreča, da je našla italijanska lirika prav v Gradniku tako plodovitcga in sposobnega prevajalca-pes-nika. Lahko se samo veselimo, da dobiva Grad-nikova pcczija nove, uspele prevode, ki ji do puščajo, da se širi prek meja Slovenije. Ta poezija je vredna tega in smo prepričani, da se bo to v bodoče še bolj potrdilo. Za nas je Gradnik pesnik mednarodnega pomena: njego va lirika je tako globoka z miselne prav kakor s čustvene strani, tako visoka in bogata s člo veškimi in univerzalnimi vrednotami, kakor pri nobenem drugem s-lovenskem pesniku. Dr. A. B. Zapiski Nova pesniška zbirka Alojza Gradnika. Kakor smo izvedeli, izide še pred kancem tega meseca nova lirična zbirka Alojza Gradni-ka Knjige bo z naslovom »Pojoča kri« izdala založba »Klas« (J. žužek) y tisku Narodne tiskarne. Pesmi, ki bodo objavljene v tej zbirki, so nastale večidel po knjigi »Pesmi o Maji«, ki jo je izdala Narodna tiskarna in ki so upravičile pozornost vseh ljubiteljev slovenske vezane besede. V novi zbirki »Pojoča kri« so tudi mnogi lirični odmevi sedanjih tragičnih časov. Luka Kramolc, Pesem mladine. V opremi arh. Vlada Gajšca m tisku Cemažarjeve litografije je pravkar izšla 32 strani obsegajoča knjižica, ki jo je pokrajinska uprava odobriJa za šolsko rabo. Znani glasbeni pedagog je zbral v nji 28 napevar z njih besedilom in jih izročil javnosti s pojasnilom: »Pesmi so namenjene šolski mladini vseh vrst Sol. Učitelj naj jih izbira vsaki davnostj primerno, glede na vsebino kakor tudi na tonski obseg. Vse prtmi se po*© lahko tudi enoglasno, če jih nnmerno trns-poniramo. Drugi glas mora biti krepak, po-sebno pri pesmih, kjer ima napev.« Pesmi so razdeljene v štiri skupine: sveeanostne. rajalne, koračnice in narodne. Prva skupina obsega: Naprej, zastava Slave«. »Pobratimijo«, »Slovensko zemljo« in »Zdrav icc«. tudi med koračnicami so nekateri nacionalni motivi, med narodnimi pa je deset najbolj znanih popevk. Lično opremljena knjižica prof. K ra mol ca je prav primerna za poslanstvo, ki mu je namenjena in se priporoča sama po sebi Dr. Rudolf Mam, Lovski doživljaji in spomini. V zadnjem času se kaže živo zanimanje za planinsko jn lovsko slovstvo. Tako zaznamuje nenavadno lep uspeh resnično kvalitetna knjiga insp. J. Westra »Iz domovine in tujine« (Slov. planinsko društvo), o kateri pripravljamo daljše poročilo. Pravkar je izšla 186 strani obsegajoča knjiga dr. Rudolfa Mama »Lovski doživljaji«, ki jo za sedaj tudi samo naznanjamo. Knjigo je izdal pisec v lastni založbi in napisal o nji v uvodu: »Zgodbe so skromne, ker so vse resnične in imajo osebno noto. Želim le to. da bi imele za bralca le majhen del onega užitka, ki sem ga imel jaz, ko sem jih doživljal, in da bi ga v duhu vodile tja. kamor danes ne more.« V knjigi je objavljenih 28 črtic, vse iz domačega lovskega iivijepja , Novi predsednik Italijanske akademije. Za predsednika Italijanske akademije je bdi te dni imenovan I. 1878 v Firenzah rojeni Giotto Dainelli, ki je znan kot geograf in geolog. Vodil je več znanstvenih odprav v neraziskane kraje Azije, odkril je izvor reke Jarcand, raziskava! geologijo Tibeta in se bavil tudi z geološkim proučevanjem italijanskih Alp in Apenina, SPOR T Ljubek turnir na belih igriščih Nekaj splošnih pripomb k jubilejni prireditvi 2SK Hermesa Precej daleč So že za nami časi. ko je frlo teniško življenje v Ljubljani močno razgibano ter roj teniških ioralcev precej številen. Vojna je tudi tu zahtevala svoj davek in večini igralcev dodelila važnejše delo Ostalo je le nekaj posameznikov, ki sdlično, prodam. Ogled od 3. do 6. popoldne. Mazi, Mestni trg 17/1. desno. 18112-6 HARMONIKO eno 24 basov in drugo 80 basov, klavirsko, novo — prodam. Vprašati vsak dan od 13. do 15. ure. Žni-darčič. Gledališka 7/I1I. 18120-6 DAMSKE ČEVLJE š. 37—39. riave, modre črne predvojne — dobro nhnniene. ugodno prodam Poljanska cesta 15/1 — I. stopnišče desno. 18101-6 RJUHE, KAPNE in diugo postelinino kupuie stilno Hinko Privšek. Ko lodvorska 7. 17779 ' Klosetni NASLANJAČ tLeibstuhl), nov ali rabljen, v dobrem stanju. ku pim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18069-7 OTROŠKO KOLO, dvo- ali trocikel, dobro ohranieno, kupim. Naslov oddajte v ogl. odd. Jutra pod »Močen«. 17991-7 KNJIGO francosko slovnico »Franzo-sisehe Konversations-Gram-matik. Methode Gaspev-Otto-Sauer. von dr. Emil Otto, neubearbeitet von Pro-fessor Gustav Schmdit«. iz daja leta 1942, takoj kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17993-7 KOVINSKO OPRAVO (StahlmObei). mizo in 2 do 3 stole, kupim. Ponudbe pod šifro »Jeklo« na oslas. oddelek »Jutra« 17949-7 TRGOVINA »OGLED- Mestni trs 3. stalno kupuje ln sprejema tudi v komisijsko prodajo: sta novunjsko in pisarniško opremo, kavče, otomane. športne in globoke vozičke. zložljive postelje, otroške postelje kolesu, harmonike, radio aparate, šivalne in pisalne stroje, preproge, rjuhe, kapne, porcelan servise, štPdilnl ke in vseh vrst uporabne predmete. 17437/7 STEKLENICE različnib vrst. kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo iib prevzemamo na doma. B. Guštin, Vodnikov trg 2 I 518-N-7 ZNAMKE Ljubljanske pokrajine, komplete avionske, dobrodelne, tudi posamezne, kupim in takoj plačam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »A. G. 1944«. [-405-M MOŠKE OBLEKE ženske in moške čevlje, perilo, pohištvo itd., stalno kupuje Drame Alojzija — Gallusovo nabrežje 29. 18006-7 OMARO dvokrilno. kupim. Plačam dobro. Naslov v ogi. odd. Jutra. 17979-7 SPALNICO in kuhinjo, lepo ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno«. 18119-7 KOLO žensko ali moško, brez gum, v dobrem stanju, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18117-7 ODEJE nove, predvojni materiial, kupim ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18109-7 FILATELISTI! Nujno potrebujem tele serije: 1. Jugoslavija: avtomobilska, A vala, Michel kat. it. 423—440y 399, 401. 402, vse nežignsane, na kuverti pa bojevniško in protituberkulozno. 2. Vatikan: kronanie, 3. I-atvija: spomeniki, 4. Montenegro 100—106. 109. 5. Romunija blok 535—538. 6. Gene-ral-Gouvernement 40—50. 7. Madžarska 623—628, 632, 640—642 vse nežigosane, žigosane pa 58">—590. 8. žigosane: Etnografski kongres. Puškin. Zgradbe, Pilotinie. Čajkovski, šport na 1940. Naslov v oel. odd. Tutra. 18094-7 BLAGO ZA KOSTIM (drap barve), kupim. Plačam v denarju ali zameniam z protivrednostjo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoišnii nakup«. 1809S-7 TRGOVSKI LOKAL v zvezi s p:samo ali pisarno v zvezi s skladj-ščem. v centru mesta, iščem. - Posredovalci do. bro nagrajeni. — Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 17793/17 HLEV ali prostor za shrambo krme vzamem v na^em. Plačam naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoi«. 18083-17 Veliko Ijublj. PODJETJE je zaradi družinskih razmer naprodaj. Potreben kapital 500.000 lir, polovico se lahko plača v obrokih. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Mesečni zaslužek 80.000 lir«. 18037-20 Lepo ZEMLJIŠČE, ki leži ob najprometnejši cesti dolenjske strani, takoi prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4^00 kv metrov«. 17973-20 HIŠO v Dev. Mar. v Polju, Fuži nah ali Stopanji vasi kupim takoj za gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po. »Pečnik«. 17974-20 HIŠICO, kjer koli v Ljubljani. ku pim do zneska 400.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zinka« 1797^-20 STAVBNO PARCELO, lepo, v vilski četrti, kupim takoj za vsako ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebujem zase«. 17976-20 LEPO PARCELO takoj kupim do zneska lir 100.000 kjer koli v Ljubljani, pa tudi izven. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi plačam«. 17978-20 SONČNO PARCELO v šiški, na suhem gramoz nem terenu, v izmeri 750 kv. m, oddaljena 2 minuti od tramvajske postaje, prodam za 380.000 lir. Bricelj Mihael. Liubljana, Novi trg 1/I1I. Od 8. do 10. ure. 17954-20 STAVBNO PARCELO v Ljubljani kupim v ceni do 300.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina pripravljena«. 17977-20 STAVBNO PARCELO, na najlepši točki v Šiški, prodam za 370.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tramvaj«. 17955-20 LEP TRAVNIK v Mestnem logu, v bližini pristave zavetišča, prodam za 70.000 lir. Travnik ie tudi pozneje zazidliiv. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika ugodna«. 1-956-20 STAVNO PARCELO, lepo. v Dev. Mar. v Poliu, v izmeri 1100 kv. m. v neposredni bližini kolodvora, prodam za 100.000 lir. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Idealna lega za vilo«. 17957-20 LEPA TRAVNIKA na Viču, 70 in 90.000 prodam po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Ob cesti«. 17958-20 INDUSTRIJSKO zemljišče, v zmeri 3000 kv. m. poleg tovarne Saturnus, prodam takoj po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Samo za industrijo«. 17959-20 STAVBNO PARCELO, lepo, v izmeri 1250 kv. m v severnem delu Liubljane. prodam po 230 lir za kv. meter. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Žitno polje« 17960-20 HIŠO z dobro vpelano gostilno na severnem predelu Ljubljane prodam za 400.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje tudi lepo«. 179''l-20 STAVBNO PARCELO za zgraditev vile v Drav-Ijah prodam po zelo ugodni ceni. ker nujno potrebu-iem denar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »900 kv. metrov«. 17962-20 LEP KOMPLEKS zemljišča na severnem koncu Liubljane. v zmeri 4000 k v. m. prodam po zmerni ceni. Zemljišče ie sposobno za parcelacijo ali v industrijske namene kakor tudi za gramoznico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno denar«. 17963-20 LEFO POSESTVO izven Ljubljane, z lepim gospodarskim poslopjem, z velikim zemliiščem (lep vrt, sadni vrt, lepo gojene njive). kakor tudi z dobro vpeljano gostilno, na lepi izletniški točki, prodam za najnižjo ceno 1.200.000 lir. Samo resni interesenti naj stavijo ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Diskretno«. 17q64-20 STAVBNO PARCELO za zidavo tro- ali štirinadstropni ce, ob naiprometneiši cesti Ljubljane, prodam za 850.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne daleč od glavne poŠte«. 17965-20 PARCELO za Bež:gradom za zidavo štirinadstropnice. ob Ciril-Metodovi cesti, prodam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1000 kv. mefnv«. l""966-20 PARCELO za vilni stavbni sistem za Bežieradom prodam za lir 500.000. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Središče Be?:crada«. l"967-20 ZEMLJIŠČE v izmeri 1200 kv. m, ležeče takoj za bivšimi strojnimi tovarnami, prodam po 500 lir za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojne parcele«. 17968-20 2 LEPI PARCELI na Viču prodam po 150 lir za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1300 in 600 kv. m«. 17969-20 ENODRUŽINSKO VILO na najlepši sončni legi Liubljane, z lepo gojenim sadnim in zelenjadnim vrtom, prodam za 1,200.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Vrta 4000 kv. metrov«. 17970-20 PARCELO v okolici kolezije, ŠiSke aH Bežigrada, kupim za 120.000 lir brez posredovalca. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Kupim takoj.« 18078-20 ZAMENJAM dvosobno stanovanje v novi hiši, tri minute od tram vaja, v Mostah, za dvosob no ali trisobno kjer koli v mestu. Ponudbe na oglas. odd Jutra pod »Lepo stanovanje«. 18045-21 DVOSOBNO stanovanje s pntiklinami bi rad zamenjal boljši državni uradnik z ravno takim v boljši hiši in v katerem kol: delu Liubljane. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kier koli«. 1804'3-21a 2 veliki vezani SOBI. ena opremljena za pisarno, druga za spalnico, v stro gcm središču, oddam takoj. Naslov v ogi. o Jutra. 1S047-23 I.IPO SOBICO oddam za pomoč pri gospodinjstvu. Drenikova 35 I. nad. 18110-23 CISTO POSTELJO z elektriko, oddam sosta novalcu, poštenemu in čez dan odsotnemu (60 lir mesečno). Naslov: Malgajeva 15, pritličje, levo. 18075 23 PRAZNO SOBO ali opremlieno, s posebnim vhodom, išče mestna uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektrarna«. 17563-23a INTELEKTUALKA, mlajša, čc-dne zunanjosti, želi spoznati v svrho ženitve primernega, spoštovanja vrednega gospoda, nad 30 let starega. Resni dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Pri jetc-n dom«. 17947-25 RADIO APARATE sprejema v strokovno popravilo Radio Pegan, Še-lenburgova 6-1. 18124-37 ŠOP KLJUČEV v usnjenem etuiju, sc-m izgubila. Poštenega najili-tclja prosim, da jih odda proti nagradi v ogl. odd. jutra. 18102-37 MOŠKI KLOBUK temnosiv, sem pozabil na klopi v Tivoliju. Najditelja prosim, da ga proti nagradi odda pri K. Berger, Gledališka ul. 5/II. 18076-37 ZLATO URO zapestno sem izgubila iz Rožne doline, C. XIX./6 do pokopalšča na Viču. — Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi. Ogrinec Marija Lj., Križevniška 10. 18111-37 ZAPESTNICO double zlato s kamni, svet-lomodrimi. sem izgubila v nedeljo med 16. in 17. uro po Tržaški cesti. Najditelj naj jo proti dobri nagradi vrne na ogl. odd. Jutra. 18125-37 GOSPODIČNA išče hrano samo za opoldne. Plača dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krepka domača hrana«. 18055-37 IZGUBILA se je v soboto zvečer ženska roza volnena jopica s sivimi gumbi in sivim vzor-ccm po Gradišču, Kongresnem trgu, Šubičcvi in Beethovnovi ulici. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v oe!. odd. Jutra. 18073-37 PROŠNJE za potovanja, nabavo racioniranih predmetov, posredovanja in vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka ulica št. 7 Konzu m no društvo Vič, r. z. z o. j. v Ljubljani javlja vsem svojim članom, prijateljem in znancem, da je 16. t. m. po kratki in mučni bolezni umrl njegov član in soustanovitelj Verbec Franc železničar v pokoju Pogreb jjokojnika bo v torek 18. t. m. ob %6. uri Izpred cerkve na Viču na viško pokopališče. Zaslužnega zadružnika bomo ohranili v častnem spominu. Ljubljana, dne 17. julija 1944. Upravni in nadzorni odbor VELEP1Č NADA roj. ŠIKCELJ Draga mamica! Brezmejna bila je ljubezen Tvoja, neizmerna bila je žrtev Tvoja, veliko bilo je trpljenje Tvoje, večno svet ostal nam bo spomin na Te. Spremlja in čuva naj Tvoj duh naša pota. Tvoje Izmučeno telo bomo spremili k večnemu počitku v torek 18. t. m. ob 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, Trst, 15. julija 1944. VANJA ln MITJA, sinčka; CIRIL, soprog; Rodbini: VELEPIC IVAN, ŠIRCELJ IVAN Zahvala ggggg Vsem, ki ste sočustvovali z nami, nas tolažili, poklonili toliko vencev in cvetja, darovali v dobrodelne namene ter spremili k večnemu počitku našo nadvse-Ijubljeno soprogo, mamico in hčerko, gospo Emo inž. Gilha roj. BEKTHOLD se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom in čč. sestram za njih požrtvovalnost in skrbno nego. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 19. julija ob 7.30 uri v cerkvi Marijinega, Oznanjenja. Ljubljana, dne 17. julija 1944. žalujoči družini ing. GLIHA in PEVEC ter ostalo sorodstvo Rtono KUPikiemo rr r A T %Tt MS V neizmerni žalosti naznanjamo. da nam je umrl naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Jančar Jože mestni uslužbenec in posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 19. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče v štepanjo vas. Ljubljana, Zalog, 17. julija 1944. Žalujoča soproga ANGELA JANČAR roj. LOŽAR, JOftKO, sin in ostalo sorodstvo r ""^PP Zahvala Ob prerani izgubi naše edine nepozabne hčerke, sestre m nečakinje, gospodične Psfiptdf Vaierlfs se vsem iskreno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, gg. uslužbencem Nabavljalne zadruga, Vodnikov trg, darovalcem vencev in cvetlic in vsem ostalim, ki so jo spremili v njen večni dom. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 19. juhja t. L ob 7. url v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 17. julija 1944. žalujoči ostaH: TEREZIJA, ma«; KAROL, oče; MARJAN, brat; ELIZABETA PETKOVŠEK, teta In ostalo sorodstvo ll ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti naše predrage mame, stare mame, sestre, tete in tašče, gospe y Jožefe Kumelj V najlepši dobi svojega življenja nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka in sestra, gospodična Dlinec Silva absolventinja trgovsko šole Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 18. t m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. julija 1944. Žalujoče rodbine: DIMEC, TOMŠIČ. In ZAJEC z nami sočustvovali, vsem, ki so jo okrasili s cvetjem ali počastili z dobrimi deli njen spomin in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. še posebej se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Graparju ln dr. Soncu za požrtvovalno skrb v njeni bolezni, čč. sestram internega oddelka Splošne bolnice in čč. duhovščini viške župnije. Sv. maša zadušnica bo v torek 18. t m ob i£8. uri v župni cerkvi na Viču. Ljubljana, Zagreb, Graz, dne 17. julija 1944. ŽALUJOČI OSTALL Sehriftleiter * Urejuje: Davorin Ravljen — Fiir das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Vlrant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle_Za »Narodno "»fcinifl d.