Kupujte
Baas	Najstarejil
	(lovenxki dnevnik
	V Ohio
	Oglasi V tem li«tii
	so uspešni !
XXVII.—LETO XXVII.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
_VqjNE BONDEi
The Oldest Slovene Daily In Ohio
8es( Advertising ^
Mftdium
XXVII.—LETO XXVII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 14, 1944
ŠTEVILKA (NUMBER) 263
Ameriške čete zavzele tri trdnjave blizu Metza
bojna udja
HS/iark Valjalo je dal dva sinova za TIRPITZ	nadaljni v armadi
POTOPI jENA
Zavezniške morske sile so zdaj proste za 'Rvazijo Norveške ali akcijo na Vzhodu
g ONDON, 13. novembra. — ski bombniki so včeraj v Fjordu na Norveškem ^cili zadnjo nemško super-ladjo "Tirpitz". To pome-vse zavezniške morske ^ evropskih vodah sedaj za akcijo na Daljnem 'jen° obenem pa je priprav-pot za invazijo Norveške, j® bUa v prejšnjih j-aum že ponovno zadeta in ® odovana, ampak naciji so j]j^^°P^3.vili, in dokler je bila v stalno ogrožala trans-je y Rusijo in predstavljala blokado proti zavez-^ invaziji Norveške.
^Usi pritrdili klešče okrog Budimpešte
13. novembra. — je danes poročal, da so Rdeče vojske da-tpa v Jaszbereny, veliko središče, 31 milj od Ijo jl^^Pešte, medtem ko se iz Voi, poroča, da je Rdeča ^ ustvarila trdno mostišče bfQ ° ^nave na južnem o-^ madžarske prestolice.
"Cleveland Press" je objavil legram, Pfc John, star komaj I daljše poročilo o znani hrvatski 19 let, o katerem je bilo prej I družini Marka Valjato, ki ima | sporočano, da je med pogreša-pet sinov v vojni. Pred dnevi js' nimi, je reklo poročilo, da je bil j vojni department sporočil, da ubit v Italiji 22. januarja.
I sta dva dala življenje za domo-
i .	V službi domovme preko mor-
Ivino.	.	, . . .
Mark Valjato je 56 let star m	'"J®
... A •	tt i 1 'VI Sinovi. Pfc. Manon, star 28
]e prišel v Amerika s Hrvatske-1, ^	, . , . '	.
ea leta 1906 Naselil se ie	^ekje v Evropi;,
S>iisen Pa. fetfrne Da iei	^5 W. je
. '	.v , 2 I na Irskem, Pfc. Steve, star 25
z zeno m otroci prišel v Cleve-,, ^ , .	r, •
J .. let se nahaja v	Franciji. V ar-land. Bilo jih je enajst v druzi- ^ ^ ^ tt
ni : Mark jr., Steve, Charles, E-;	Valjatova »e
mil, John, George, Josephine,'
John in George sta po smrti njuje matere skupaj pohajala v
Julia, Zora in Katherine.
Bila je velika, ampak srečna	^	.
. ivisjo solo v Mantua, Ohio, oba družina. Valjato in njegova ze-i	„
, , • u-i 1 , ° , sta bila navdušena za baseball, na sta ljubila glasbo, zato sta L , , , . v , , # ,
,,, ,	.. .. I m delala sta načrte, da se sku-
poskrbela, da so vsi otroei igra-
, , -1 1 ■ ■	, I paj posvetita poljedelstvu. Oba
li kak muzikalni instrument.' .	, T ^
sta sla skupaj prostovoljno k
Walter Winchell daroval $5,000 za Jug. relif
Walter Winchell, odlični ameriški časnikarski in radijski komentator, je v nedeljo zvečer po radiju izrazil svoje občudovanje za he-rojst\'o Jugoslovanske o-svobodilne vojske, boreče se pod vodstx'om maršala Tita, je naznanil, da je daroval $5,000 za Jugoslovanski vojni relif, ki ga zbira Združeni odbor južnosio-vanskih Amerikancev.
Radij ski komentatorji Walterja Winchella, ki se slišijo vsako nedeljo večer, so oddajani sirom Zed. držav in posluša jih na milijone Amerikarecev.
Dr. šubašic v Moskvi; tam je baje tudi maršal Tito
' LONDON, 8. novembra (O.-; |N.A.) — V Londonu se je da-l nes razširila vest, da je pred-: sednik jugoslovanske vlade dr. i Ivan šubašic prispel v Moskvo, I kjei- bo imel važne razgovore s i predstavniki Sovjetske Unije, i Poročila, ki trde, da je tudi mar-: šal Tito v Moskvi, so se poja-! vila ob istem času. i šubašičevo potovanje v Mo-: skvo, prvi obisk jugoslovanskega predsednika vlade, odkar j 3 bila ustanovljena Sovjetska u-
SILE GEN. PinONi PRODIRAJO SKOZI SNEG; SE NAHAJAJO SAMO 15 MIU OD NEMŠKE MEJE
PARIZ, torek, 14. novembra. — Ameriška infanteii-ja je včeraj naskočila in zavzela tri nemške trdnjave v bližini Metza, ki so jih Nemci le slabotno branili, medtem ko pol ducata ameriških divizij prodira skozi sneg južnovzhodno od mesta in so dospele na postojanke, ki se nahajajo samo 15 milj od nemške meje.
---Glavni uspeh bliskovitega na-
skoka je bilo zavzetje trdnjave
"Valjatov orkester" je bil splošno priljubljen med clevelandski-mi Hrvati.
vojakom v januarju 1943, in da-siravno sta bila oba dodeljena infanteriji, je bilo to prvič, da Leta 1936 je družina zgubila j so se njuni življenski poti ločili, mater. Otroci so zrastli in ne-1
, , . . , ... . .. i Mark Valjato, oce junakov, kateri- si ustanovili svoja ognji- .	. . v, ,
•' ° j je na Dan premirja proslo sobo
j to prišel delat v tovarno, kjer
, v,.. ,	T r- tje zaposlen kot' "metal hand-
ro neločljiva sta bila zlasti John : „ f , -. i-
j ler , kakor običajno. Ima ze za
$2,000 vojnih bondov in jih bo
kupil še več. Storiti hoče svoj
Časnikar dal opis nove nemške leteče bombe

smrtna nesreča
Ha John Bauer, z Adah, Pa.,
sporoča.
»ovpJf	j® bil dne 6.
^itie
h Premogovniku,
®®ibra v Grayslanding Coal
•"a. C------v Adah,
p K rojak Anton Zaletel, let of	je bil okrog 50
star potnimi
samski, je bil med
Hr Slovenci in Hrvati ptip° Po^'^an. Nesreča se je ^	ko je šel v
in se je nanj zva-iHest kamenja, da je bil na Saijj ^ (Artev. Kot je pokojnik Vg ^^'"ipdvedoval, je za časa pr vojne delal v Cle ^ ' ter ima baje tu ^ro '^^kja v Ameriki tudi Pensylvaniji ne zapu-Pati .	sorodnikov. Poko-
2(111» ^ dne 9. novembra bli-^sontown, Pa.
domačo
Cel:
y
*- Sasolina se obeta
^oge gasolina za
prvič, odkar se je za-dosegle normalno Sne bv posledica tega ute-
Novem letu dobili več kot so ga do sedaj. Pol^go ' bo najbrže na raz gasolina za civiliste
HiQ Nadaljevala skozi vso zi-
-aju, da se bo vojna v
^0

torska seja
8. uri še vrši redna •^aj-c^^^^ka seja Slovenskega doma, na St. Clair ^	vse direktorje, da
'IcSijo.

šča, toda vez med njimi je ostala slej ko prej jako tesna. Sko-
in George, ki sta bila najmlajša fanta v družini.
Ne dolgo tega je vojni department sporočil Marku Valja-tu na njegovem domu na 1001 E. 63 St., da je 20-letni George 20. avgusta padel v Franciji. Pred par dnevi je prejel nov te-
delež in celo več, da bi pospešil dan novega premirja, v nadi, da to pot premirje prinese ljudstvom sveta resničen in trajen mir.
Novi grobovi
joseph turk
Po dolgi in mučni bolezni je včeraj popoldne preminil v bolnišnici Joseph Turk, star 61 let, stanujoč na 20440 Fuller Ave., Euclid, O. Doma je bil iz vasi Kot pri Kočevju, p. d. Dolinar-jev, kjer zapušča sestro Marijo in več pol-sester in sorodnikov. Tukaj zapušča soprogo Kate, rojeno Simčič, doma iz Vrholje pri Gorici, tri sinove: Joseph M., Edward J. in Pvt. Robert, ki služi pri vojakih že šest let in se sedaj nahaja v Belgiji, hčer Mary, ki sd tudi nahaja z WACs v Angliji že drugo leto, in brata Valentina. Bil je član društva Slovenski dom št. 6. S. D. Z. 31 let je opravljal kovaška dela v New York Central
Naši
fantje-vojaki
Mrs. Agnes Gračanin ima štiri sinove in eno hčer v službi Strica Sama. Pfc. Joe Pire se nahaja v Angliji; Pfc. Stanley Pire je v Georgiji, Cpl. Zvoni-mir Gračanin se sedaj nahaja na dopustu, S^Sgt. Vladimer Gračanin se nahaja v Angliji, in Lieut. Donna Gračanin se nahaja z bolničarkami v West Vir-giniji. Druga hčer, Agnes Pire, kije tudi bolničarka, pričakuje, da bo v kratkem odpotovala
železnici. Truplo bo položeno na | preko morja v službi Civil Serv-mrtvaški oder v sredo popoldne ice (USNWRA).
v kapeli Joseph Žele in sinovi,
458 E. 152 St., pogreb pa se vrši pod vodstvom A. Grdina in
Preteklo soboto, 11. nov. je prostovoljno pristopil k morna-
sinovi pogrebnega zavoda v pe- p^ed Karaba, sin Mr. in
tek zjutraj v cerkev sv. Kristine in nato na Calvary pokopališče.
* * *
alice kumel
V nedeljo, ob 4:10 uri popol-
Mrs. Karaba, 20681 Fuller Ave. Star je šele 17 let ter je odšel v Great Lakes, 111.
Družina Karaba ima tudi drugega sina Sgt. Henry Petan, ki se že dve in pol leta nahaja pri armadi ter zeta Pvt. Clar dne je preminila v Ridgecliff sa-1 ence J. Legan, ki je takisto v natoriju v Wickliffe, O., Alice armadi. Hčer Anna Petan Le-
Kumel, rojena Knez, stara 33 let. Stanovala je na 18791 Abbey Ave., Euclid, O. Rojena je
bila v vasi Ješca pri Ljubljani, j	-
odkoder je prišla v Ameriko le-j Mati 11 otrok
gan se nahaja doma pri starših za časa, ko je soprog pri voja kih.
društvo "ivan cankar"
dramskega društva "I-vabi na meseč-vrši jutri, 15. no-odru Slovenskega doma.
ta 1911. Tukaj zapušča žalujočega soproga Rudolpha, hčerko Joan, staro 11 let, in mater Mary. Oče Michael je umrl leta
toži za razporoko
Tožbo za razporoko je vložila Mrs. Ella Robinson, 9105 Birchdale Ave., v kateri pravi 1940. Bila je članica društva j da ni njen mož James tekom 26 Waterloo Grove št. 110 W. C. j let zakonskega življenja nikdar
Pogreb se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega za
delal. Zahteva zase tudi vse mladoletne otroke in sodnijski
voda August F. Svetek, 478 E. ukaz, da mož ne bo mogel pro-152 St., v cerkev Marije Vnebo- dati ničesar, kar družina lastu-vzetje ob 9:30 uri zjutraj. I je.
V soboto je govoril v Cleve-andu Hugh Beillie, predsednik "United Press" agencije, ki se je baš vrftil z obiska v Angliji, kjer je videl nove leteče bombe, V—2, v akciji. O učinkovitosti novega nemškega terornega o-rožja je Beillie tako-le pripovedoval ;
"Bilo je nekega večera, ko je natakar v hotelu, kjer sem bil nastanjen, pVijaztio pripomnil: 'No, izgleda, da nas nocoj ne bodo nadlegovale leteče bombe!' Še tisti moment pa je treščilo, da se je stresel ves hotel.
"Udarilo je kakih sedem milj proč. Dozdevalo se mi je, da je to utegnil biti V—2, o katerem so Nemci že dalj časa poročali, pa sem se podal na pozorišče, da vidim, kaj se je zgodilo.
nija, je prišlo takoj po njego-j finski premier vem nedavnem srečanju z mar-f baje resigniral šalom Titom v Jugoslaviji, na katerem sta se spoi-azumela glede sestave nove vlade. Ta njun sporazum ima vso zaželjeno podporo s strani Rusije in Ve-
: L'Aisne, ki sestoji iz vrst pod-; zemskih utrdb, ki so zvezane med seboj, kakor v trdnjavi Driant, ležeči zapadno od L'Ais-STOCKHOLM, 12. novembra. I "e. katero je nedavno naskočila Tu se poroča, da bo finski j tretja armada, ampak je ni mo-
like Britanije, kot to potrjuje!
premijer Uho Jonas Castren i*e-| Sla- zavzeti.
signiral in da bo bivši premijerj Ostali utrdbi, ki so jih zavzele čete gen. Pattona, so nekoliko manjše, in vse tri se naha-
Passikivi pozvan, da se-! stavi novo vlado. Passilvivi j a
uradna izjava, ki je sledila zad-i	, .	iaio blizu Vernv net mili in Dol
% .	I pomagal izvesti pogajanja za	verny, peu niuj m pu.
njemu srečanju Stalina in Chur- j chilla v Moskvi.
Verjetno je, da bo šubašic o-stal predsednik prihodnje vlade Jugoslavije. V Moskvi bo nje-
premirje z Rusijo.
kriva vest ga je tirala v smrt
SALEM, Mass. — Willis
J.
gova naloga, ila razčisti mnoge Marquis, star 20 let se je zadu- ^
važne probleme, ki se postavljajo radi navzočnosti Rdeče vojske na jugoslovanskih tleh. Poleg tega bodo na razpravi vprašanja o rusko-jugoslovan-skem sodelovanju v številnih praktičnih vprašanjih ob koncu vojne in v pripravah za mir.
Tukajšnji jugoslovanski krogi smatrajo, da je šubašičevo potovanje samo po sebi umevno — naravan in logičen korak, katerega pozdravljajo. Dr. šu-i bašic je imel mnogo možnosti v Londonu, da se posvetuje z angleškimi državniki o zadevah, o katerih bo zdaj razpravljal v Moskvi, šubašic, ki se je v zad-
"Po dolgi vožnji skozi ulice,
ki so bile popolnoma zatemnje-1 slovanskih dobrovoljcev na Rus-ne, sem dospel na proltor. Nu- j kem, govori ruščino popolnoma dil se mi je pošasten prizor, ka- gHdko.
od Metza, ki je eno izmed močno utrjenih okoliških mest.
Churchill obiskal zastieženo fronto
NEKJE N A FRANCOSKI
šil s plinom v nekem zakotnem I FRONTI, 13. novembra. — Da-stanovanju, potem ko je posilil nes je premi jer Churchill v in umoril neko 14-letno deklico,' spremstvu gen. Charles De Gaul-katero je zvabil na sestanek.: obiskal ta zasneženi sektor Truplo deklice je bilo pred par ^ zimske fronte. Pripeljal se je dnevi najdeno v žogometnem' gj^ozi meglo na poveljniško po-stadionu. Marquis je bil ned^v-1 stojankt), ki se nahaja samo 12 no odpuščen iz armade radi nje-' milj od bojne linije.
govega živčnega stanja.	| Poprej je imel britski pre-
--I mier v Parizu posvetovanje s
I francoskimi vladnimi in vojaš-i kimi voditelji.
Kupujte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraienr osišče tn vse, kar ono predstavlja!
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Chicago. — V Women's and Children's Hospitalu na May-nji vojni boril v vrstah jugo-	Ashland se nahaja že
kor v kakem filmu, čigar namen je vzbujati grozo. Mirna, prijazna ulica, ob kateri so na o-beh straneh stala drevesa, je imela obličje bojnega polja.
"Sredi ceste je zevala globoka jama od ene strani trato-arja do drugega — koje premer je znašal od 25 do 30 čevljev. O-sem dvonadstropnih hiš, štiri na vsaki strani, je bilo prevrnjenih in vrženih nazaj na dvorišča. Druge rezidence v okolici so se nagibale na stran."
Kar se tiče prebivalstva, sprejema novo nemško terorno o-rožje popolnoma mirno. Mnogi se celo šalijo in pravijo: "Tega človek vsaj ne sliši, če te zadene, te zadene, in s tem je vse končano."
v splošnem prevladuje mnenje, da bo zadeva končne se-ijtave jugoslovanske vlade, obenem z natančnimi podrobnostmi glede prevzemanja oblasti v Jugoslaviji, rešena šele po vrnitvi dr. šubašica iz Moskve.
na operaciji
V Cleveland Clinic se nahaja Mr. Frank Paternoster, poznani Ljubljančan, stanujoč na 1447 Larchmont Rd. Operiran je bil na nogi ter ga prijatelji lahko obiščejo. Nahaja se v sobi št. 632. želimo mu skorajšnjo okrevanje!
nemški vojni zločinci v jugoslaviji
RIM, 6. novembra. (O.N.A.) — Posebna komisija, ki preiskuje nemške vojne zločine v Jugoslaviji, zbira dokaze za mednarodno komisijo za vojne zločine, odkrije vsak dan nove dokaze. Jugoslovanski radio poroča, da je od 12,000 Židov v Bel-gradu ostalo živih le 1,000, vsi drugi so izginili, ali pa so bili poklani na najbolj zverinske načine.
v zadnjih dneh okupacije je Gestapo gnala svoje žrtve v ve like luknje, povzročene od zračnih bomb in jih tam pokosila s strojnicami.
vaje za "tri sestre"
Prosi se vse one, ki imajo vloge za igro "Tri sestre," katero podajo Progresivne Slovenke krožek št. 3, da pridejo nocoj,
par tednov Mrs. L. Košnik.
Walsenburg, Colo. — Družina John Lepich je bila obveščena od vojnega departmenta, da je njen sin S/Sgt. Walter J. Lepich pogrešan v Nemčiji. On je služil v bombniku kot bom-bardir. Služil je že precej časa v Italiji in bil enkrat tudi v ne zgodi, toda se je srečno rešil z manjšimi praskami. Poleg staršev ima dva brata in dve sestri.
Little Falls, N. Y. — Dne 28. | oktobra je tukaj umrl Joseph j Zehel, star 66 let in rojen vi Bočni pri Gornjem Gradu. V Ameriki je bil 42 let. Poleg žene zapušča sina in hčer.
Tony Malovasič, sin Mr. in Mrs. Anton Malovasič, z Pawnee Ave., se nahaja od starega leta večera v ujetništvu v Danube River, v Avstriji.
šiljke od svojcev potom Rdečega križa.
Girard, O.—Matt Zadnikar je prejel iz stare domovine pismo skozi Rdeči križ, da mu je doma v Brdu-Viču pri Ljubljani umrla sestra, poročena Polda Pere. V pisrtiu je tudi rečeno, da so sorodniki njegove žene, Lukšovi in Dobnikarjevi vsi doma.
Yukon, Pa. — Zadnje dni sta se tukaj poročila Frank L. Kern ml. in Theresa Koiačin. ženin je doma iz West Allisa, Wis., nevesta pa od tukaj.
"carica katarina"
V Abby Theatre na Waterloo Rd. se nocoj in jutri kaže zanimiv film o Carici Katarini, ter film Henry VIII, o kralju, ki je imel osem žena.
redna seja
Redna seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk se vrši v sre-
c - - G . T	v;	dne 15. novembra, ob 7:30
Sedaj je Sgt. J. Wood, ki se, . _	'	,
uri zvečer v Slovenskem narod-
je takisto nahajal v ujetništvu, [
točno Slov. Ave.
ob 7.30 uri na društveni dom.
Recher
seja direktorua
Jutri, v sredi, ob 8. uri zvečer se vrši seja direktorija Slov. društvenega doma, na Recher Ave. Direktorji so vabljeni, da se seje udeležijo polnoštevilno.
vaje, v ter je bil zamenjen z 2,080 nemškimi ujetniki, ter poslan domov v New York, poslal družini Malovasič pismo, v katerem jim pripoveduje o njih sinu. Piše, da hrana ni baš obilna, vendar so zdravi. Ob nedeljah lahko igra žogomet in druge igre, in imajo gledališče, kjer si krajšajo čas. Imajo tudi godbo in Malovašiču je Ameriški rdeči križ podaril harmoniko. Predno je odšel k vojakom, je mladi Malovašič imel svoj orkester,
nem domu na St. Clair Ave. — Članice so vabljene, da se udeležijo polnoštevilno.
v zadnje slovo
Članice društva "Waterloo Grove" št. 110 W. C. so proše-1 ter je on sam igral na harmoni-ne, da se nocoj ob 8. uri zbe- ko.
rejo v Svetkovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Alice Kumel.
V omenjenem taborišču s« nahaja okrog 4,300 ujetnikov, ki so seveda veseli, da dobijo po-
NOVA IZDAJA
Angleško-slovenski besednjak
( English-Slovene Dictionary)
Sestavil Dr. F. J. Kem
Cena $5.00
Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Qhio ^
gtran 2__.	'	enakopravnost	14. novembra, 19^4
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
u
ENAKOPRAVNOST
M
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)____________________________________________$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) _____________________________________________3.50
For 3 Months — (Za S mesece)____________________________________________________2.00
By MaU in Cleveland. Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)___
Por Half Year — (Za pol leta)____
Por 3 Months - (Za > mesece) '__
..»7.50 _ 4.00 . 2.25
Por Europe. Boutb America and Other Foreign Countriea: (Za Evropo. Južno Ameriko In druge Inozemske države): Por One Year — (Za celo leto)___________
Por Half Year — (Za pol leta) .......................
„..»8.00 .„ 4i0
entered as Second Olass Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
DONALD BELL:
NEKAJ O ŠPANSKEM VPRAŠANJU
Protifašistični elementi na Španskem so najbrže preslabotni, da bi mogli sami ovreči Franeovo vlado. Odvisno bo torej od nas, da li bo španski fašizem preživel vojno ali ne.
Ako bomo ostali "nevtralni," bo preživel Francov model fašizma vojno ne le na Španskem, temveč tudi v latinski Ameriki. Posledica tega bo, da ne bo pravega miru v zapadni hemisferi, da bodo vladale v mednarodni trgovini težavne razmere in zidanje organizacije za mir v povojnem svetu bo otežkočeno. Fašistična sila, stoječa na razpotju Evrope, Afrike in Amerike, severne in južne, bo vrgla svojo mračno senco na vse strani.
Dozdaj sploh nismo imeli prave politike napram Španiji. Za časa španske civilne vojne, so se dežele za-padnih demokracij preveč bale vojne z osiščem, da bi storile karkoli odločnega, toda zdaj vidimo, da to čakanje ni nič pomagalo. Vojna je prinesla še mnogo več api-zarstva, katerega cilj je bil, preprečiti, da se Franco pridruži Hitlerju tudi v vojni. Z osvoboditvijo Francije je potreba za to prenehala -— a kljub temu nismo znali ustvariti nove politike, ki bi odgovarjala novi situaciji.
Toda čas za ustVdVitev te nove politike poteka. Špansko vprašanje bo eno najbolj perečih pri urejevanju povojnega sveta. Dozdaj je bila Španija pred vsem važna za Anglijo, ki je bila poglavitna pomorska sila na svetu. Toda danes je Amerika najmočnejša pomorska sila in to ji nalaga nove odgovornosti.
•Toda tudi ne glede na to, so se pojavili problemi, ki zahtevajo, da se odločimo. Pred vsem sta dve nujni zadevi — obmejne praske na špansko-francoski meji in odkrita sovražnost Rusije napram Španiji in.Francovemu režimu.
Glasom poročil ameriških časniskih poročevalcev, so razmere na tej meji zelo napete. Večje in manjše praske in spopadi se vrše neprestano na meji in tudi celo v Španiji sami. V Madridu zaseda tajna proti-fašistična Junta, v kateri so se zbrali najrazličnejši elementi opozicije proti Francu. Nekatera poročila trde, da se je pojavilo opozicionalno gibanje tudi že v španski armadi. In morala španskih protifašistov je jako visoka, kot se je pokazalo na Francoskem.
Toda gledati moramo na to, da ne bomo pričakovali preveč od teh sil, ki imajo le omejena sredstva na razpolago. Hitler in Himmler sta nam pokazala, kako more nasilno-terorističen režim potlačiti revolucijonarno gibanje.
Od treh velesil je samo Rusija jasno povedala, kaj misli. Moskva je izjavila, da je povratek demokracije na Špansko potreben in neobhoden V INTERESU MIRU. Tega niskega naziranja ne smemo zavreči kar na kratko. Predlog i, ki so bili sprejeti v Dumbarton Oaksu, dajejo pravico Odboru za svetovno varnost, da poseže vmes povsod, kjer je to V INTERESU MIRU. Moglo bi se torej pripetili, da spravi Rusija to vprašanje na dnevni red enega prvih sestankov tega Odbora za svetovno varnost.
Ko so ruski delegati dobili nalog, da se vdeleže konference za civilno avijacijo v Chicagu, je bila utemeljitev naperjena predvsem proti Španiji. Švica in Portugalska, ki sta bili tudi navedeni v tem odgovoru, nista poglavitni državi, kajti Švica sicer nima diplomatičnih zvez z Rusijo in je tekom vojne delala za Nemčijo, toda zdaj je celo že zaprosila za obnovitev diplomatičnih odnošajev. Fašistična diktatura na Portugalskem pa je čisto odvisna od režima na Španskem. Radi tega je jasno, da meri Rusija pred Vicm na Španijo.
Franco je noslal svojo "modro divizijo" v Rusijo, Hitlerju na pomoč. Franco je vnet m aktiven nasprotnik Sovjetske unije. Rudija ve, da bi postala Španija centei nove proti-sovjetske zaro^ '^ na evropskem kontinentu in radi tega bo Stalin neizpi- on v španskem vprašanju.
Ako si ogledamo zadevo z ameriškega stališča, mo-
ramo upoštevati troje vprašanj: 1. Kaj nam narekuje naš interes? 2. Kako je ta naš interes v skladu s splošnimi interesi zedinjenih narodov? 3. Kakšna sredstva imamo na razpolago, za slučaj, da bi hoteli nastopiti?
Naši interesi na Španskem niso sentimentalnega značaja. Seveda, raje bi videli, da posluje na Španskem demokratičen režim, toda kar nas moti v dejstvu, da je španska notranje-politična ureditev fašistična, je pred vsem to, da vpliva španski fašizem na druge dežele, na države latinske Amerike in na Francijo. Svet se ne more pomiriti, dokler se bodo neprestano ponavljale fašistične zarote, katerih glavni stan bo v Madridu. Franco pa se teh zarot ne more rešiti, niti ako bi res hotel. Kajti njegov režim ne more obstati, ako ne nastanejo slični režimi v sosednih deželah. Dokler je Španija slabotna kot vojaška in industrijska sila, je le grožnja za svojo okolico. Če bi si pa opomogla, bi postala zopet imperialistična v svojih zunanje-političnih smernicah.
V pogledu mednarodne politike bo Francov režim, dokler bo obstojal, netil nesporazume in bo večna grožnja proti zavezniški slogi. Rusija in drugi evropski člani zedinjenih narodov ne bodo nikdar zadovoljni, dokler ne bodo vsi sledovi fašizma pometeni in odpravljeni v vseh deželah evropskega kontinenta.
Ker pa so španski protifašisti preslabotni, da bi se sami osvobodili, kaj je treba, in kaj je možno storiti? Morali bi odločno podpreti vse španske protifašiste — na Francoskem, v Afriki in v Mehiki. Prenehati bi morali s svojo nevtralnostjo v pogledu propagande. Franco ni bil nikdar tankovesten v tem pogledu in je širil z vsemi sredstvi propagando osišča. V naših rokah je danes, da mu vrnemo milo za drago — in sicer z našimi sredstvi propagande, ki so močnejša kot so bila njegova. Obenem pa bi mogli uvesti trdno in dobro zamišljeno gospodarsko politiko, ki bi hitro prepričala vse Špance, da je njihova bodočnost edino le v demokraciji. Na tem polju je Franco najbolj občuten.
UREDNIKOVA POŠTA
"The Sweethearts of Tito"
Cleveland, Ohio. — Tak je naslov opisu v publikaciji "Post" z dne 4. novembra, v katerem o-pisujeta svoje vtise in doživljaje major Richard Thruelsen in Lt. Elliott Arnold težko borb) in nadčloveško junaštvo Titovi i partizanov. Pristalo je letalo na skritem letališču, v začudenje o-nih, opazita krepke junaške žene in dekleta opremljene z puškami na ramah in pesmijo na ustnicah "Here take our strength, O Tito,
Here is our love, unending . . tako so prepevale junaške par-tizanke v slabi zamazani in raztrgani obleki in uniformah vseh barv, toda njih pesem je prihajala iz srca, brez bojazni. Občudovala sta moč in junaštvo teh žena, jugoslovanskih parti-zank. "The women were large and s-trong, standing straight-er and sturdier than most' of the men. Their walk was straight, with head erejt. To so naše partizanke, obstopile so letalo, naložile v letalo težko ra-j njene junake. Nekateri izmed' ranjencev so mogli le šepetati nekaj besed, drugi so le tiho premikali svoje ustnice.
Krepke žene in dekleta so jih prinesle od daleč iz bojnih pozicij preko gora. Poleg nosilnic so klečale in stregle ranjencem dekleta. Z to in ono skupino smo videli mladega dečka ali malo deklico. Bojišče ni bilo daleč proč, slišalo se je v mraku pokanje pušk; sovražnik je bil le osem milj oddaljen.
Predno se je naložilo ranjence v letalo, so morale razložiti pripeljano prtljago, delo se j3 nemudoma izvršilo in porazne-slo v skrita skrivališča. "Tudi 7 i - goslaviji je majhna peta kolona — plačani nemški vohuni, in tovor ne sme dolgo ostati na nevarnem prostoru." Delo sol mrzlično opravile in prepevale "Swoet is our giving, O Tito. !
Ko je bilo naloženo letalo z ranjenci se je jugoslovanska oficirka pridružila moš tvu na letalu, da bo oskrbovala ranjence. Bila je to ženska veli-'
Govor maršala Tita
na proslavi druge obletnice ustanovitve Prve dalmatinske udarne brigade dne 12. septembra 1944
Tovariši borci, oficirji, podo- roda, nego je bila i pionir osvo-
ke postave z reshim obrazom, delno utrujena, oblečena je bila v modro britsko RAF bojno o-bleko; Da, tpike so jugoslovan-1 ske partizanke in volje in idealov takega naroda se ne da za-treti.
Ameriški Slovenci, dajmo, pomagajmo tem junakom, katere občuduje celi svet. Progresivne Slovenke v Clevelandu so na delu, za njim v pomoč dajmo, po magajmo vsak po svoji moči. Progresivne Slovenke v ta namen priredijo veliko varietno prireditev v nedeljo, 26. novembra v Slovenskem delavskem do • mu na Waterloo Rd., za v pomoč našim bratom in sestram v stari domovini.
Ob tej priliki bo prvič podani partizanska igra "Mati", katero je spisal partizan, delavski pi satelj Mile Klopčič. Vsebina i-gre je: v vasi blizu Ribniške do line je stal precej dober grunt, katerega gospodar je bila "mati", kateri je bil mož ubit na tirolski fronti v prvi svetovni vojni. Mati je gospodarila z pomočjo svojih dveh sinov Franceta in Petra, katerim je tudi pomagala hči Minca. Prišla j: druga svetovna vojna, z -njo I talijani in Nemci v prelepo Slovenijo. Pričelo se je opustošenje, uničenje in požiganje slovenskih gruntov in domačij, za katera dejanja so bili v veliki meri odgovorni narodni izdajalci svojega lastnega naroda. T,?., gorja in opustošenja so rodili "partizane". Slovenski fantje, možje, žene in dekleta so zbežali v hosto, formirale so se partizanske grupe za obrambo svojih domov in gruntov, za o-brambo naroda in svobodo Jugoslavije.
K tej grupi je šel tudi sin France, čemur pa mu je mati zamerila, češ moj sin pa se ja združil z komunisti. Mlajši sin Peter je slišal in delno tudi opazoval partizanske boje od pu-bližja saj imel je v zato prilike, ko so fašisti zažgali Sodražico, pa se je tudi on namenil pridružiti se partizanom, čemur pa se je mati upirala z vsemi močmi;'
ficirji in politkomisarji Prve dalmatinske brigade in drugih edinic XXVI. divizije! Danes praznujemo rojstni dan ene izmed najboljših naših edinic: obletnico ustanovitve slavne Prve dalmatinske brigade.
Predno govorim nadalje, oddajmo pozdrav junakom, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo našega naroda v Prvi dalmatinski brigadi!
Prva dalmatinska brigada je nastala iz malih partizanskih odredov, ki so drznili se dvigniti proti sovražnemu okupatorju še v prvih dneh okupacije leta 1941. Slavna je pot, po kateri je korakala Prva dalmatinska brigada. Ustanovljena pred dve-mi leti iz številnih partizanskih odredov Dalmacije, ima za seboj sijajne vojaške zasluge. V številnih bitkah je utrpela o-gromne žrtve, utrpela tako velikanske žrtve, da je danes med van|i zelo malo onih, ki so tvorili vašo brigado ob njenem začetku.
Borbe pri Livnu, borbe p r i Jajcu, borbe v Centralni Bosni in njen sijajni pohod v največjem mrazu in globokem snegu, v dolino Neretve, kjer se je v četrti sovražni ofenzivi razvila najsijajnejša bitka naše osvobodilne borbe; bitka za osvoboditev silno utrjenega Prozora, da bi se odprla pot za rešitev naših ranjencev, zatem dolgotrajna bitka pri Konjiču pa borba na snežnem Prenju v najhujši zimi, brez hrane ali toplega odela; borba v Hercegovini in Črnigori, pri odbijanju zahrbtnih napadov narodnih izdajalcev — četnikov Draže Mihajlo-viča, — vse te bitke so priborile prvenstvo Prvi dalmatinski brigadi, ki stoji v vrstah naših najboljših udarnih proletarskih brigad. Slavne bitke v peti o fenzivi, ko je morala Prva dalmatinska brigada s svojimi prsi prebiti skrčeno pot preko valovite Drine, da razbije sovražni obroč — so dokazale, da ni tako težavne odredbe, ki bi ji sinovi Dalmacije ne bili kos. Poleg fantov so tudi mlada dekleta, ki so komaj pričele življen-3ko pot, pokrili mrzli valovi reke Drine in poslednji pozdrav
30 prožili prameni njihovih las, ki 30 se vili po razburkanih valovih. Ali ta poslovilni pozdrav je klical : "Osvetite nas!" V vseh kasnejših bojih je Prva dalmatinska brigada vedela, kako osvetiti svoje tovariše.
Prva dalmatinska brigada i-ma velike zasluge za vstajo naroda Dalmacije. S svojo borbo ni samo razžarila obrazov svobodoljubnega dalmatinskega na- i
tudi hčerka ji je k temu pomagala.
V večeru se nad klancem zasliši pokanje pušk in mitral jez. Italijani so se pripeljah, da za-žgo vas, ni bil ta boj dolg, kmalu so partizani razpršili fašiste, toda tudi med partizani je bilo nekaj ranjenih, med temi sosedov Andrej. Prišel je v hišo, da si zaveže rane, nosil je dve puški, tudi Francetovo je prinesel da jo ne bi Italijani dobili . . . v tem dejanju, mati dobi pravo sliko partizanskih bojev, tudi o-na se hoče pridružiti njim, da maščuje smrt svojega sina nad izdajalcem Boštjanovega Cirila, kateri je bil od fašistov plačani narodni izdajalec.
Da, ta igra je polna tragedij, polna spoznanj pravičnega boja slovenskega kmeta, delavca, profesijonalca in inteligenta-partizana, za boj. "Smrt naci-fašizmu. Svoboda narodu!"
V. Coff.
bodilne borbe Hrvatov, kajti baš sinovi Dalmacije so se v Hrvatski prvi dvignili in Dalmacija je prva položila na oltar svobode svoje najboljše sinove.
Zgodovina Prve dalmatinske brigade je epična pesem, herojska borba. To je zgodovina, kakršno so zaslužile v t e j borbi mnoge brigade naše slavne Na-rodno-osvobodilne vojske; 4:0 je zgodovina junaške borbe narodov Jugoslavije za njihovo svobodo in neodvisnost, borba za boljšo in srečnejšo bodočnost. In če so narodi Jugoslavije v tej težki in»krvavi borbi utrpeli velike žrtve, niso bile te žrtve zaman, kajti razsvetlfle so lica naših narodov pred celim naprednim človečanstvom; kajti padle 30 za skupno zavezniško stvar v borbi proti največjemu sovražniku človeštva: nemških in drugih okupatorjev. Poleg tega je v tej borbi Prva dalmatinska brigada, kakor i vse druge edinice Narodno-osvobodilne vojske, bila nositeljica one ideje, s katero so danes prežeti vsi kraji naše zemlje, vsi pravi rodoljubi — to je ideja bratstva in edinstva jugoslovanskih narodov.
Danes imamo svojo narodno oblast, imamo najvišji organ narodne oblasti v Jugoslaviji — Antifašistično veče- narodnega osvobojenja Jugoslavije. To so velike pridobitve te vojne, plačane s krvjo in življenjem najboljših sinov Jugoslavije. V tej borbi nismo dokazali samo to, da se naši narodi znajo boriti, temveč tudi to, da se naši narodi znajo tudi sami upravljati. Skozi celo dobo teh nadčloveš-k i h naporov in borb jo padlo tudi precej očitkov od raznih strani. Bilo je raznih poizkusov, da se onemogoči ta zgodovinska borba, ki jo vodi naš narod, toda premostili smo vse zapreka in danes ne obstoja taka sila, ki bi nam mogla odvzeti te pridobitve, izvojevane s krvjo in življenjem najboljših sinov narodov Jugoslavije.
Še je nekaj špekulantov,- Š3 so sovražniki, toda bilo bi nenaravno, če bi jih ne bilo, kajti sovražniki in izdajalci svojega lastnega naroda se ne morejo
preko noči preleviti v rodoljube-Ti, ostanejo izrodki, toda na ^ vajo si novo masko in P o d masko, z drugimi metodami P"* skušajo doseči svoje protma rodne reakcijonarne namene. To je mračna, nazadnjaška ka doma, ki ima svoje zveze
di z inozemstvom, in sedaj
tu-
ko
se nahajamo pred uro
končne
zmage, poskuša ta reakcija trditi si svoj položaj, negi® ^ joč pri tem niti na sredstvi Požrtvovalni, od ljudstva za^^ četi borbi našega naroda, ka ra se vodi za zavezniško stvari
se je do danes posrečilo v meri razkrinkati te sovra. _ nove, federativne, deraokratieo
velik'
inike
Jugoslavije. In ravno
vsled te-
ga, ker so ti protinarodiu
elementi prešli na nove metode^ svojem reakcijonarnem delu, sobito radi tega, ker so se s li pod jagnjetovo kožo in tihotapljajo v vrste narodno svobodilnega i^okreta, P° . nevarni in potrebna je ^af
Tre-iboV
čuječnosti vseh onih, koji®^ drage pridobitve te vojne-
ba je previdno paziti nJ' delo in jim preprečiti v ^ ^ vrstah doseči cilje,' do ka e S3 niso mogli povzpeti, do so v odprti borbi stali na s ni okupatorja.	^
Vedno smo izjavljali in
nes izjavljamo, da želimo
jeti v svoje vrste vsakega ^ vega sina, ki želi dobro	.
želi, ki ljubi svojo zemlji' ne želimo špekulantov,
onih, ki nameravajo svoje temne, protinarodne j in mi jim zabičujemo, da P : hajo s takim delom, kajti
boja s sovražnikom, z in njihovimi hlapci. Tudi
borbe, y
mi ne bodo nikoli uspeli- S® smo dokončali otaoroženeg^'
ob dvanajsti uri naše
trebujemo vsakega
sma nase doii^o^ine, — pošteno misli in želi narodu srečo in boljšo nost. Po tej težki borbi na ka velika naloga, da mo našo razorano deželo ^ g,
valin. Naše vasi in
;0l-
pof
porušena. Mnoge vasi so noitia zapuščene, ker jili
ka gospodarjev — go je sovražnik. Naša po'j^ puščena. Treba bo in napora, da se vse to P in uredi. In baš radi tega mo zediniti vse ljudske bomo kos tej največji na (nadaljevanje)
NORWOOD THEATRE
6210 ST. CLAIR AVE.
Poglejte — ženske — poglejte!

V:. /	... ,
. v .-r if-
Začenši v torek in sredo. //, in 15. novembra, dajali na j krasne jšo in najdražjo
NAMIZNO POSODO
ki so jo še kdaj dajali v kakem gledišče v mestu.
Dobi se z navadno vstopnino in 8 centov za g|i Ves sot te posode si morate ogledati, da jo boste 2'^ ceniti.
novembra, 1944
ENAKOPRAVNOST
STRAN i
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, 111. v CI	konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944
®velandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir-odbora:
Častni
tasti
ČASTNI ČLANI: predsednik: LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J.
^ podpredsednica: MARIE PRISLAND, 1034 Dillingliam Avenue,
Častni
Sheboygan, Wis.
clan: DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ČLANI EKSEKUTIVE:
1	ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich.
j'^P'^e^ednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. •»^predsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois.
G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111.
^ajnik; VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. ^^COB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111.
l-EO JURJOVEC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, III.
^TON KRAPENC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, 111.
J'EOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ALBINa NOVAK, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III.
•^tis 'OSIE _
joseph
NADZORNI ODBOR:
M)tls
2ELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, III. ZAKRajsek, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. " ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J.
ŠIRŠI ODBOR:
ARko, 1222 Wooster Rd., W., Barberton, Ohio.
^^BEVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. P BURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10 INE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, 111 GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa.
ijjjj,'' BORZEx Route No. 4, Princeton, 111.
2^^ JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo.
KEBE, 223—57{h St., Pittsburgh 1, Pa.
®ELEv ^^UNE, 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn.
^iVTMp ®^SAR, 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. 'OBv	KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
J^y^RTICH, 411 Station St., Bridgeville, Pa.
^OLWCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
®*tJTZ, 364 Menahan St.. Brooklyn, N. Y.
tjggp ^'^TE SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. ^AIENx^ speck, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
JOHv	STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
JNDREV ^''TON
STONICH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. ^ VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa.
ZBASNIK, a. F. U. Bldg., Ely, Minn.
Duroya, kakor da so si bile njir ju oči že povedale globokih skrivnosti; vzela, si je sLol in sedla meni nič tebi nič njemu nasproti, namignila svoji prijateljici, naj prisede, nato je ukazala z jasnim glasom: "Natakar, dve čaši granatnega soka!" — Forestier se je zavzel, in je spregovoril: "Ti pa nisi ravno preplaha!"
Ona je odgovorila: "Tvoj prijatelj mi je zmešal glavo. Pa je res čeden fant. Njemu na ljubo bi bila pripravljena za še take neumnosti!"
Duroy je bil v zadregi in ni vedel, kaj bi zinil. Zasukal si je brke in se nerodno smehljal. Natakar je prinesel naročeni sirup, ki sta ga ženski na dušek izpili; potem sta vstali, črnka je po-kimala v prijateljski pozdrav nalahno z glavo, udarila Duroya rahlo s pahljačo po roki in mu je rekla: "Hvala, mucek! Jezika pa ne znaš sukati."
In odšli sta, pozibuje se v bokih.
Tedaj se je Forestier zasmejal: "No, prijatelj, ali veš, da
imaš srečo pri ženskah? To je treba negovati.
To ne utegne kam privesti."
—	Za t ceno tek je umolknil, nato je povzel s tistim sanjavim tonom ljudi, ki mislijo na glas:
—	"Tako je: prav one postavijo človeka najhitreje na noge."
(Dalje prihodnjič)
Društveni koledar
Coastguardsmen Cast Ballots
IIB
LEPI STRIČEK
BEL-AMI
I ^"^ancoski spisal — GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ
^l||

(Nadaljevanje)
ki ji plačajo moš (v) ,dekle po en lui ali po
® pa so vsevprek enega
S
ki Za
preži
na tujca, da ga o-

Duroy ves očaran, se je raz-p rezal, srkal je z naslado zrak, pokvarjen od tobaka, človeškega znoja in od parfuma deklet. Ali Forestier se je potil, dušil in je pokašljaval.
"Pojdiva na vrt," je dejal. Krenila sta na levo in stopila na nekak prekrit vrt, ki sta ga osveževala dva velika neokusna vodnjaka.
Pod tisami in tuj ami, vsajenimi v kodce, so pili za mizicami moški in ženske.
Sedla sta in gledala, kako ho, dijo ljudje mimo. Včasih je postala poleg njiju deklina ter vprašala z glupim nasmehom: "Ali mi boste kaj ponudili, go-rspod?" — Ko pa jo je Forestier zavrnil: "Kozarec vode izpod vodnjaka", — se je odstranil mrmra je: "Mulec!"
A košata črnka, ki se je bila poprej naslonila ob njiju, Jiožo, izražale nekaj živalske- se je pojavila zopet, predrzno je	pretiranega, karjin podjetno je šla drže životnp
temu arastilo. ' blondinko pod pazduho. Bil je glavo ■:- .	' zares lep ženski parček, izbra-
PGt luijev, in naznani <0iU , ®^ojim rednim posetni-I	je prosta. Poznamo
\ ^	let; vidiš jih
dan po istih 'avi'-	takrat, kadar se
J Saint-Lazar ju ali v
k Sa ni več poslušal. E ■ se je bila oprla s ložo in ga je s	temnolaska je
belo od moke, s Podolgovatimi očmi, ki ^ podčrtala z ogljem, \|]|lponarejenimi obrvmi. \o	so ji napenjala
V njene obleke; bar-zdeče kakor živa
n^n'iignila k sebi j dvojica, ijj ' ki je šla ravno mi-'
z rdečimi lasmi,
- talfrf životna, in ji re-1 . , ^. rp
Slas, da jo je bilo; Aachcii Given lerms
%. v'^i' poglej tega lepega 't«v	hotel za deset
,We	bi branila."
-^e je okrenil in po-t: i„j,^'"oya smehljaje po be-^	nate: uspeh i-
.	čestitam."
podčastnik je bil Jel J, cisto mehanično si ja Ni	v telovnik in oti-
zlata v žepu.
'Wr zdrknila nizdol; or-
sedaj valček. Sla ^'6kel: "Ali.ne bi po-galeriji?"
J Ju J ^ iz svoje lože in ta-i Potegnil tok šetalcev 'i^ča ju je prerivala, vi	sem in
i t se jima je pre-klobukov. In de-!
1*1:

iigr


Coastguardsmen at a replacement pool in the South Pacific exercise their right to vote along with millions of American servicemen all over the world. These men are awaiting new assignments to coast guard fighting ships in the Pacific and will win back the Philippines and carry fighting troops in Japan. Early reports indicate considerable interest on the part of oversea veterans, with considerable soldier, sailor and marine individual campaigners at work.
AMERICAN HEROES
by JULIAN OLLENDOT3FF
m
Nasmehnila se je, ko je vzrla
-hrough swamp and jungle, under enemy observation ano constant fire, Pfc. Frank A. Bezccyski of Detroit operated as lineman and telephone operator in a combat field artillery section. With visibility made poor by heavy rain and harassed at night by Nips only 100 yards away, Bezccyski heroically set up infantry-field artillery communications and was awarded a bronze medal. Wire and other equipment came from War Bond sales.	U. S. Treasury D^farlmctU
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
a' to smukala paroma i	,	,
^ ftlnoJir. " -1 1.	Lieut. William Boclime, New York
^ n moških, so JO: Q|^y with another officer and a pri- 1 j. , Pi'csekavala, so šviga-1 vate carried the surrender terms to j > . 'komolci nr-^i in hrhti i the besieged Nazi garrison at
Aachen, Germany. Boehme was "	so sredi te reke j chosen because of his German-1
V svojem živlu, | American parentage and knowledge |
YOUR OLD PAPERS

i-iba:
am V vodi.
of German.
CALL THE
SALVATION ARMY
HENDERSON 5357
november
18. novembra, sobota. — Ples Slovenian Club of YWCA, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
18.	novembra, sobota. — Društvo "Sv. Katarina" št. 29 Z, S. Z., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19.	novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor S D D — prireditev v SDD.
19.	novembra, nedelja. — Blaue Donau, koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodne-da doma St. Clair Ave.
23. novembra, četrtek. — Zahvalni dan, pevski zbor "Zarja", koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25.	novembra, sobota. — "Jugoslav Camp" št. 293 W. O. W., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26.	novembra, nedelja. — Skupni krožki Progresivnih Slovenk — prireditev v SDD.
26.	novembra, nedelja. — Miss Ann Svigel, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, St. Clair Ave.
december
2. decembra, sobota. — Ples Eaton Axle Local št. 21 ME-j SA	i
2.	decembra, sobota. — Croa-! tian Pioneers H. B. Z., ples v j avditoriju Slovenskega narod-, nega doma na St. Clair Ave. |
3.	decembra, nedelja. — Društ-j tvo Združeni bratje št. 26 S. , N. P. J. — ples v S. D. Do-1 mu.	,
9.	decembra, sobota. — Progre-1 sivne Slovenke, plesna veseli-1 ca v avditoriju Slovenskega^ narodnega doma na St. Clair j Avenue.	j
10.	decembra, nedelja. — Žen-j ski odsek S. D. D. — Ples v, dvorani Slovenskega delav- i skega doma na Waterloo Rd.!
10. decembra, nedelja. — Kro-j žek štev. 3, Progresivnih Slo-i venk priredi igro v Sloven- ^ skem društvenem domu, na i Recher Ave.
25. decembra, ponedeljek. — Socialistični klub št. 49 J ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
30.	decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
31.	decembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" — Silve-strova zabava v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31. decembra, nedelja. — Slovenski narodni dom in Klub društev Slovenskega narodne-; ga doma, Silvestrov večer v: ,obeh dvoranah Slovenskega I narodnega doma pa St. Clair I Ave.
1 9 4 5	I
6. januarja, sobota. — Društvo "Napredne Slovenke" št. 137 S. N. P. J., plesna veselica v avditoriju Slovenskega na-: rodnega doma, na St. Clair; Ave.
13, januarja, sobota. — Glasbe-na Matica, plesna veselica v: avditoriju Slovenskega narod-nega doma, na St. Clair Ave.
20.	januarja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja KSKJ, ples-! na veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	januarja, sobota. — St. Vitus Boosters Club, ples v avditoriju Slovenskega narodnega. doma na St. Clair Ave.
3. februarja, sobota. — Društvo "France Prešeren" št. 17 S. D. Z., plesna veselica v avdi-
SLABE VESTI!
pOLEG vseh dobrih novic o zmagah onstran morja pr:-hajajo zelo slabe novice tukaj doma.
Zbiranje prihranjene masti NAGLO PADA v mnogih krajih dežele.
To more pomeniti samo eno stvari Preveč je nas, ki pustimo dobre novice PRIHAJATI V NASE GLAVE. Premnogi verjamejo, da se moremo po padcu Nemčije oddahniti.
Ali ti ljudje ne vedo, da je vojna z Nemčijo samo eno poglavje v svetovni vojni — in da moramo hoditi še dolgo, trdo pot na vzhodu?
Celo POPOLNI PORAZ NEMČIJE nam ne more niti najmanj pomagati, kar se tiče položaja maSčob. In iz posebnega vzroka: JAPONCI IMAJO NAŠE MAŠČOBE.
Naša nadloga z maščobami se je pričela, ko so Japonci vdarili v pacifične pokrajine in so nam odrezali EN BILIJON FUNTOV maščob in olja, kar smo uvažali vsako leto. Japonci so še vedno tam — mi pa smo še vedno odrezani!
Zato moramo še naprej hraniti porabljeno mast, da od-pomoremo tej izgubi. Pomagati moramo izdelovati munici-jo, umetni gumij, zdravila, milo in drugi materijal, ki je potreben, da skončamo vojno. HRANITI MORAMO CELO SE MNOGO BOLJ KOT DOZDAJ. Zato pojdite na delo in dvignite nabiranje maščob po celi Ameriki! POTREBA JE TAKO NUJNA, da nam daje vlada 4c in dva brezplačna rdeča pojnta za vsak prihranjeni funt!
ZATO HRANITE PORABLJENO MAST DO V-J DNEVA — dneva, ko bomo mogli obhajati končno zmago nad našim zadnjim in najtrdovratnejšim sovražnikom — Japonsko.
Odobreno po WFA in CPA, Plača industrija
toriju Slovenskega narodnega doma na, St. Clair Ave.
10. februarja, sobota. — Ples društva "Cerkniško jezero, S. D. Z., V Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
10.	februarja, sobota. — Workman's Benefit Society, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
11.	februarja, nedelja. — Ples ženskega odseka Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
11. februarja, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar", predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
17.	februarja, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566 S. N. P. J., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clai* Ave.
18.	februarja, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd.
10. marca, sobota. — Croatian Pioneers H. B. Z., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18. marca, nedelja — Ples krožka štev. 1 Progresivnih Slovenk, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo. Rd.
1. aprila, nedelja. —. (Velika noč) Društvo "Spartans" št. 576 S. N. P. J., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
7.	aprila, sobota. — Društvo "Cleveland" št. 126 S. N. P. J., plesna veselica v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
8.	aprila, nedelja. — Koncert Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma,., na Waterloo Rd.
14.	aprila, sobota. — Slovenska Ženska Zveza, plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
15.	aprila* nedelja. — Glasbena Matica, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
5. maja, sobota. — Croatian Pioneers, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
6; maja, nedelja. — Croatian Pioneers Bowling Tournament V avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St*, Clair Ave.
27. maja, nedelja. — Društvo Sv. Vida, št. 25, KSKJ, proslava 50-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair .A.ve.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti


flnuB i
aiN AKOFRA VRUSI
14. novembra,
DAROVANA
Češki napisal Alojzij Dosfal
Zgodovinska povest iz dobe Slovanskih apostolov
(Nadaljevanje )
"Kako srečanje to! Niti drug k drugemu moreva, da bi si stisnila roki in se bratsko poljubila!"
Iznova vzdihne Metod in solze mu polijo obličje.
Pater Jožef je stal nepremično in mislil. Zagledal se je v škofa in sam občutil globoko žalost, ki muči Metoda. Premišljeval je o nečem in položil desnico na svoje visoke čelo.
"Ničesar ne morem naprej obljubiti; a da se snideta z Ra-stislavom, to ni ravno popolnoma nemogoče."
Pater je govoril tiho, s pritajenim glasom.
Metod se vzdigne, kakor bi mu blisk prešinil vse ude.
"Bi-li bilo to res mogoče, dragi prijatelj? O stori, če je mogoče, da zadnjikrat vidim kneza."
"Bolj tiho, gospod, da že takoj v začetku vsega ne pokazi-va. Rekel sem, da poizkusim, a za srečno izvršitev ne morem jamčiti. Treba je previdnosti. Govoril sem z Rastislavovim sovražnikom in sem spoznal iz njegovih besedi j, da bi se dal podkupiti. Ne ugovarjaj, gospod, da si hočem na ta način pomagati, ker a tem ne mislim nič slabega. O begu ne more biti niti govora. Ko se pogovorita o najvažnejših stvareh, pojdeta vsak v svojo ječo nazaj."
Metod, mož pravičnosti, dolgo ni hotel privoliti, da bi se na ta dvomljivi način sestal s knezom. Ko ga je Jožef prepričal, da pri vsem tem početju- ne bo niti sence nepoštenosti, ■ je vendar privolil. Hrepenenje, da še enkrat vidi kneza, ga potolaži.
"Bog mi odpusti, ničesar hudega ne nameravamo," pravi in obrne oči v križ na nasprotni steni.
Solnce se je nagibalo za hribe. V Metodovo celico so padali zadnji žarki. V naravi je postajala tiho in ptice so že zaspale na vejah. Gozdovi v daljavi so kimali z glavami, kakor bi se vlegali k počitku, in žabe so jim pele uspavanko. Zvezda za zvezdo je zamigljala na nebu . . .
Metod sedi še vedno pri knjigi, dasi bi v tej tesni celici niti najbistrejše oko ne moglo prebrati niti besedice. Vsak šum na hodniku ga vznemirja. Bil je nestrpen in ni mogel pričakovati zaželjenega trenutka.
Hipoma mu stopijo pred oči vsa dela, vse težave, ki jih je .moral prestati od onega dne, ko je odšel z ljubljenim bratom iz Soluna. Ni se hotel hvaliti, nikdar ni iskal posvetnega prizna-
nja, a kadar je njegova duša računala s a m a s seboj, je bil zadovoljen. Vedel je, da ni nobenega delovanja brez sovražnikov, brez težav; in teh je užil že dosti. Brata je izgubil, preganjan je bil, v ječo so ga vrgli. Toda Metod se ni pritoževal, upal je v Boga in čakal dneva rešit-! ve. Poznal je dobro svoje ljub-j Ijence, ti se bodo gotovo zanj zavzeli in ga prej ali slej osvobodili. Ko bi le sveti oče v Rimu vedel o njegovem jetništvu, takoj bi z močno besedo pretrgal vezi, ki mu branijo, da se ne more povrniti na Moravsko.
In ko bi se tudi nič več ne vrnil, Metod je bil prepričan, da gotovo ozeleni seme, ki ga je vsejal, da iz njega zraste krepka rastlina, da se vera okrepi v tistih krajih, kjer je oznanoval križanega Odrešenika. In vendar si je želel, da bi mogel še sam nekoliko pomagati k temu. Saj je to dobro slovansko ljudstvo tako rado prejemalo krst iz njegove roke, saj mu je bilo tako zelo naklonjeno.
Metod je čutil šele sedaj, kako zelo ljubi svoje ovčice.
Toliko dela je še preostajalo, a orač je zaostal sredi brazde, roka z božjim imenom se je zaprla.
Tiho se bližajo koraki. Metod vstane in hiti k vratom. V celici je bila še vedno tema in mesečni žar je slabo razsvetljeval steno, na kateri je visel umetno izrezljan križ.
Vrata se odpro in v celico stopi predstojnik reda. Na pragu postane in se čudi, kajti ša nikdar mu jetnik ni prišel nasproti.
Škof se ustraši; dobro, da je tema skrila njegovo zadrego.
"Hvaljen bodi---"
"Na veke---- "
"Bodi pozdravljen, gospod," reče predstojnik in pelje škofa na sedež. "Čudim se, da je tukaj tema in ti vendar tako rad čitaš zvečer pri luči."
Metodov ječar je govoril čisto nemščino, akoravno je bila v samostanu latinščina bolj o-bičajna. Slovanskemu apostolu na ljubo je naredil izjemo v strogih samostanskih predpisih.
"Preganjam dolgi čas, kakor morem. Navajen sem dela in tukaj sedim v nedelavnosti. Včasih me jednolično delo utrudi in potem se tolažim z molitvijo ali pa s spomini."
Prvo bi ti sam priporočal."
brazom in ponižnim pogledom, sede Metodu nasproti.
"Kako se počutiš?"
"Kakor orel, ki so mu zvezali krila in ga prikovali za noge."
"Bodi vendar pameten, brat moj, saj vidiš, da sem jaz tvoj stražnik in sem za te odgovoren. Ne delaj si težkega življenja in poslušaj moj svet."
"Ali je zopet tak, kakor prej? Potem se zastonj trudiš, jaz ne morem ravnati drugače, vest mi ne pusti."
"Pogoji so tako preprosti; le besedico "da" reci, podpiši in vse je v redu."
I
"Nimam pravice odločevati,
Silite Goes South
Frederick Snite, the "boiler kid," shown in his iron lung, with his daughter, Terese Marie, a year and three months old, as he left his f^iicago home for the winter in Florida.
uai Hi 1&A.Č11 yuavcLiicgtL	f lOriaa«
Važna seja za izboljšanje naselbine po požarni katastrofi
V sredo večer, 15. nov., ob 8. uri zvečer se bo vršila važna seja v avditoriju S. N. Doma na St. Clairju, kamor so vabljeni: V prvi vrsti po plinski katastrofi prizadeti in v okolici živeči stanovalci ter njih sorodniki in vsi, ki se zanimate, za zboljšanje te okolice in želite, da se odpravijo z rezidenčnih cest stanovalcem nevarne in škodljive tovarne. Tisti, ki ste v požaru zgubili svoje domove, ste prošeni, da bi ta večer sporočili, kaj je vaš namen za bodoči dom.
Ta večer bodo prišli tudi uradniki iz mesta, ki se ba-vijo z načrti za nove bodoče domove in za izboljšanje te okolice. Predložili bodo načrte in risbe, v katerih boste lahko videli, kako bi se dalo z boljšim nadomestiti to, kar je bilo uničeno.
Za to sejo so se zavzeli vsi trije sedaj poslujoči odbori:
Odbor, ki ga je imenoval župan Lausche za posredovanje s plinsko družbo, Norwood Community Council, ter Slovenski relifni odbor.
Podpisi predsednikov imenovanih odborov:
Anton Grdina, Joseph F. Plfolt, John L. Mihelich.
"Molitev seveda pcnradigiije "amesto meiM: je gcrvoril že ne-duha k Bogu, ali pri mladih. I drugi. Bilo bi to proti volji
močnih in zdravih ljudeh se mo- j Petrovega naslednika. Moravska, Panonija, Hrvaška, Srbija — z eno besedo slovanske dežele ne morejo nikdar biti podlož-
ra družiti z delom."
Škof je poslednjo besedo posebno poudaril.
Predstojnik naredi kisel o-braz in pomolči za hip. Obiskali je svojega jetnika le takrat, kadar mu je imel kaj posebnega sporočiti. Zadnjič je prinesel Metodu dopis solnograškega nadškofa in danes je prišel po odgovor. A Metod mu pove odločno: "Mene so sodili papeži v Rimu, izpovedal sem svoj nauk pred sveto stolico in ničesar niso našli na meni, kar DI opravičevalo pasovske in solnograške škofe, da bi me zaprli. Morda e-dino to, ker sem bil imenovan za škofa moravskega, panonskega, nadškofa slovanskega? Ti kraji niso nikdar spadali k nem-
Metoda je bridko zadela ta nepričakovana vest.
"Zato ti svetujem, odpovej se na našo korist svoji škofijski časti, priklopi z našo pomočjo zemljo, ki si jo izpreobrnil, in kolikor je še boš, nadškofiji sol-nograški, ubogaj in pusti slovanske obrede, pa bode zopet vse dobro."
"In kaj bo rekel sveti oče na ■rimski prestolici, glava vse cerkve?"
"Ko zve, da si se odpovedal prostovoljno, ko sliši, da bi cerkev trpela škodo s to razdrobitvijo, bo mislil, da si dobro storil, da si storil tako v blagor slovanske zemlje, katerih krajevne razmere dobro poznaš —"
Predstojnik se pomakne bliže j k škofu in ne odmakne od njega | oči.	;
(Dalje prihodnjič)	j
Za delavce Za delavce
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ■
ŽENSKE ZA OSKRBNICE
za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj,
NajboljSa plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah .
The Ohio Bell Telephone
Mali oglasi
ne nemškim nadškofom. Že po naravnem pravu imajo Slovani j pravico zahtevati svojega nadškofa. Ko bi jaz privolil, po-(vzročil bi s tem za vedne čase najhujše prepire, sovraštva in zmešnjave. Moravci bi me preklinjali, a tega nečem. In če se Rastislavu ni posrečilo zediniti slovanskih rodov v skupen narod, posreči se to njegovemu nasledniku."
"Svatopluku?" se nasrneja predstojnik. "Gospod, zelo S2 motiš. Ali ti morda še ni znano, da je tudi Svatopluk že na varnem — v ječi."
"Je-li to mogoče!"
"Glej, tako se zgodi vsem
Mali oglasi
ICE POTREBUJETE novo streho ali pa I če Je treba vašo streho popraviti, se j obrnite do nas. Izvršimo velika In maj-I hna dela na trgovskih poslopijih in do-1 movih. Brezplačni proračun.
i Universal Roofing Service
11106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 I	Ob večerih: ME. 4767
Izvršujemo popravila na vsakovrstnih harmonikah
Dajemo pouk na harmonike po priznanih učiteljih
Charles M. Mosberger
3442 W. 63 St. — ME. 0048
ški nadškofiji in sveti oče ima pravico, škofije omejevati, ka-1 moravskim vladarjem, ako ne kor mu je ljubo."	! bodo poslušali nas, in kar sta ti
"Smem narediti luč?"	j in tvoj sodobnik Rastislav za sa-
"Kakor želiš, danes je ne bom! mostojnost Moravske dosegla, več potreboval."	i se je že davno izpremenilo v
V peči zaplapola ogenj in; dim. Svatopluk je samo ugovar-razsvetli celico z rdečim žarom, jal in je že, kjer so njegovi
Pater predstojnik, mož v najlepših letih, s smehljajočim o-
predniki. Vi ste in ostanete vedno pod našo nadvlado."

M 151
"NEXT TIME YOU TAKE YOUR ALARM ClDCK APART, CASEY, REMEMBER THAT SAFETY BEGINS AT HOME"
VAŠI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, ako jih oddastc v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
Charles & Olga Slapnik
CVETLICARNA Vsakovrstne cvetlice, sveže in v lončkih, ter venci In šopki za vse namene.
6026 ST. CLAIR AVE.
EX. 2134
OČE SE NI ZMENIL
vzelo toliko časa, da je ozdravil svoj "ohromeli hrbet." Nikar ne prenašajte mišične bolečine, trganja in natezanja. Položite Johnsonov RED CROSS Plaster na prsi ali hrbet— naravnost na prostor. Ta preisku-šeni pripomoček prične takoj delovati. Ogreva—lajša—varuje—podpira—deluje, ko vi delate. RED CROSS Plasters so snažni, zdravilni, lahko vporabni. Imejte vedno zalogo pri rokah. Zahtevajte pravo, slavno že nad 50 let, ki izdeluje Johnson & Johnson. SAMO 35c—v vaši lekarni.
RED CROSS PLASTER
WHERE THE FUJI QQiS
It takes 12,500 galloas^oT^sb^ line to train one pilot..
Floating Invasion Docks Destroyed by Storm

Lower left shows panoramic view of Omaha beach before the U. S. Mulberry, invasion docks, were set up. Right shows how all hands pitch in to keep the flow of supplies going in the U. S. Mulberry off Colleville, France. The Mulberry (lop, left), shown wrecked by the terrific channel storm which broke directly after completion of the Mulberry.
Delo na farmi
Katerega veseli delo na naj se zglasi na 1049 E. 185 St. med 4. in 5. uro popoldne. Plača po dogovoru.
ŽENSKE,
ZA ČIŠČENJE VRAVOr
od 10. zv. do 6. zj-Dobra plača od ure . Katero zanima, naj se zg .- g Employment Off i'-® ^
Marquette Metal
1145 Galewood Dr., "d St. Clair Ave.
h

«. *... 1«
«*• •Vf' ' ''

Hiše naprodaj
Na East Park Drive — Hiša za eno družino, 6 sob, garaža za 2 avta; v dobrem stanju. Cena $8,750.
V Euclidu, blizu E. 200 St. Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob; zelo snažno, znotraj in zunaj. Velika lota, krasno dvorišče. $8,700:
Imamo tudi veliko hiš za eno ali dve družini, v Collinwoodu, v okolici E. 185 St. in v Euclidu.
JOHN KNIFIC
740 E. 185 St.
nasproti Muskoka Ave. IV. 7540 ali KE. 0288
Hiša naprodaj
Hiša za eno družino, 6 sob; v dobrem stanju; streha pokrita z lesenimi šingelni; zimska okna in poletne mreže. Cena $3,900. Pokličite LA. 6635.
Sekuri+e+a v Ashta-buli
Farma 125 akrov, 8 sob hiša s poslopji. 2 velika mesta v bližini. Nekaj živine in orodja je vključeno. Takoj samo $2,000. Farmo se bo oskrbovalo do spomladi. Za podrobnosti pokličite CE. 0855, po 5:30 uri zvečer.
PAIN-EXPELLER
Od 1867 god . . . Zanesljiv liniment famiijeni
WAR BONDS
p o M o Č NI K' ' VAJENCI
V nujni industriji Visoka plača od time in bonus omogoči ve služek.	,
Valley Mould ^ Corp.
3900 E. 91 ST.
MOŠKI
Tool & Dye
Maker*
Strojni popra Lathe Delavci Kleparski delale* Inšpektorji
Time Keeper®
ŽENSKE
Assemblers Inšpektorice ^
Dnevno in nočno od ure, overtime in	j
mada. 10 ur dnevno,
tednu.
Stalno delo sedaj i" ^ -
ni.
THE BISHOP & MFG. CO.
1285 E. 49 St.
od
CI«"
Mali ogla^
DIKEKTORIJ S- D-CHER AVE. ZA
1 ® ^ f po#6
Predsednik Frank podpredsednik Frank nik Jim Rottar, 1961» Ave., blagajnik ^ zapisnikar Frank zorni odbor: John	^
Žigman, Jakob PekW- ' Gospodarski	'
Fende, Janko Robi^ gi^ Klemen. — PubliciJ®^^ Frank Segulin in d"^ zastopnika za Federal pi
John Ivančič in t^an Ostali direktorji f Killher, Andy Pezd^' Rottar. Oskrbnika doma sta Mr. in	j
Starman.	jL
Direktorij zboruje ^ jo sredo v mesecu ob čer.
m ■■ede
Frank Podboršek za State of Ohio
Fran" so

Sigatl Corps Pboto Bonds for mercy! Bandaging a wounded comrade in Italy is a commonplace scene on eveiy fighting front. Much of the money you lend your government by buying Bonds goes into medical aid for your fight-mg relatives and friends. Keep up your Bond buying. Buy an extra Bond today. V.S.Trcasur.y Departmtnt
THE DELLBBA'
Floral
1264 E. 71 St. - %% nasproti cerkve sv. pt" CVETLICE ZA Tudi telegrafiramo ____