List 47.
Zveza obrtništva in kmetijstva.
V Belgiji je poslednjih 30 let obrtništvo izdelkov trikrat toliko napravilo , kmetijstvo pa le dvakrat več pridelkov pridelalo,  kak< r poprejšnja leta.
Belgija je potem takem družim deželam pač res izgled obrtniške umetnije, vsem evropejskim državam, posebno pa minister8tvom poljedelstva, obrtnije in kupčij-stva, in gotovo bi brez koristi ne bilo, ako bi kandi-datje taeih ministerstev vsake dežele v Belgijo hodili in pri ondašnjem ministerstvu „javnih del" se praktično
izobraževali.
Belgija nam s svojim izglednim gospodarstvom tudi kaže , kako se da kmetijstvo na višo stopinjo povzdigniti; njene statistične številke so ključ, s katerim pridemo do naslednjega pravila: če hočemo kmetijske pridelke podvojiti, to je, jih še enkrat toliko pridelati, kakor sedaj, moramo obrtniške izdelke potrojiti, to je, trikrat toliko napraviti jih, kakor sedaj. Le tako se da država spraviti v pravi red.
To je tedaj naša naloga, od katere hočemo danes govoriti, in jo na Avstrijo obrniti.
Avstrija je država kmetijstva, zato se moramo pa v Avstriji za kmetijstvo najbolj poganjati.
Ogerska je bogata žitnica za avstrijsko državo, zato se mora na Ogerskem kmetijstvo, kar se da, na višo stopinjo povzdigniti.
Med tem pa, ko se po skušnjah svobodne kupčije za poljedelstvo skrbi, zanemarja se sploh obrtnija, zlasti pa se na kvar dela nekaterim, na pr. železništvu s colnimi izjemami,   in   sladkorništvu z neprimernim
davkom.
In med tem, ko so hoteli kmetijstvo na Ogerskem na višo stopinjo povzdigniti, dali so se naselbini ukazi, da bi se ondi kmetovavci še pomnožili.
Kaj pa je nasledek vsemu temu?
Žita obilo, pa malo kupca, ker domači obrtniki praznujejo, in za polovico dnine prikrajšani delavci imajo malo denarja, odpuščeni pa celo nič, in tako si ne ti ne ti ne morejo več žita kupiti, če je tudi dober kup; v ptuje dežele, na pr. v Belgijo, kjer se je obrtnija potrojila, tudi žita izpečati ne moremo, zakaj ondi so se vsled obrtnije kmetijski pridelki podvojili, zato pa tudi ne potrebujejo ptujega žita.
Tudi v Saksoniji, Prusiji in na Bavarskem se je kmetijstvo z obrtnijo vred povzdignilo, zato tudi Avstrija ne more ^svojih žitnih pridelkov v omenjene dežele pošiljati.    Češko ne  potrebuje  ogerskega   žita,   ker  tudi
374
tukaj se kmetijski pridelki po ravninah veliko hitreje povzdigujejo, kakor po hribih obrtnija, kjer bolj revni ljudje prebivajo; Gornještajarci, Korošci in Kranjci, kateri žito iz Ogerskega dobivajo, in bi ga lahko še več dobili, ako bi njih ohrtnija bila na visi stopinji, pa bolehajo uže več let na prekucu železne obrtnije.
Ogerska dežela je pretekla leta težko svoje davke odrajtovala, kedar je imela slabo letino, pa tudi vprihodnje jih bo ravno tako težko, če bo morala denar namesti žita v davkarijo nositi.
'¦         Kako si morejo  tedaj   kmetovalci,   ki   so zapustili
' / obrtnijo, zopet na noge pomagati? Oni se morajo obrt-'••' nije zopet poprijeti in ž njo se pečati. V Galiciji in na O^erskem skrbi gospodar sam za svoje potrebe, prede in teka sam vse, česar potrebuje za svojo obleko, sam si napravlja še dandanes svojo obutev , sam si rezlja, kakor v starih preteklih časih, krožnike in žlice, sam si hišo zida in pokriva.
Na Češkem si pomaga veliki posestnik zemljišč z olarijo, žganjarijo, sladkorijo, in speča obilo pridelanega žita svojim obrtniškim delavcem, in zdaj so ondi začeli tudi manjši posestniki po vaseh zedinjevati se in sladkorne fabrike zidati si, da bodo mogli svoje pridelke lože in v žlahneji obliki dalje pošiljati, in delavcem pri omenjeni obrtniji svoje pridelano žito za živež spečati. Bodo li te skušnje zadostile , da bi se pri nas gospodarji prepričali, da nam more le umna obrtnija na noge pomagati, in da jo varjemo in v skrbi imamo, budimo in povzdigujemo, kolikor le moremo?