rj rr-r p n | p
VARNA GOSPODINJSKE OPREME, VELENJE
VELENJE, 16. DECEMBER 1971
ZAKLJUČUJEMO LETO 1971
Samo še dobrih deset delovnih dni imamo v letošnjem letu. Praktično je poslovno leto 1971 že zaključeno.
Prav zato, spoštovana tovarišica, spoštovani tovariš, pa Ti zdaj pišem. Želim namreč opozoriti samo na eno stvar:
Nekateri stroški, ki nastajajo pri našem delu so izredno visoki. Zakaj? Zato, ker imamo moderne, drage stroje. Toda stroški za tak stroj so praktično enako visoki, če stroj dela ali stoji. Če dela ves čas, ali samo del časa.
To so takozvani časovni stroški, v katere spada amortizacija, prav tako različne naše najemnine, davki na osnovna sredstva in podobno. Te stroške imamo, pa če kaj proizvajamo ali pa ne. So pa ti stroški izredno visoki. Za deset dni znesejo dobro milijardo.
Zdaj pa poglejmo to dejstvo z druge strani:
Ker se bliža konec letošnjega leta, imamo praktično te stroške v glavnem že plačane. Kar torej naredimo, v teh zadnjih dneh, ta-korekoč ni obremenjeno s časovnimi stroški. V teh zadnjih dneh torej lahko v pravem pomenu hitimo delati za sebe. Samo poglejte: V enem samem dnevu lahko realiziramo proizvodnjo v vrednosti 625 milijonov starih dinariev. V desetih delovnih dneh je to 6,25 milijard starih dinarjev. Ker časovnih stroškov praktično ni, moramo od tega odšteti v glavnem samo stroške za material. Ostalo je pa naše! S tem si lahko postavimo stanovanja, a tudi osebni dohodki so lahko višji.
Splača se nam torej potruditi zdajle ob koncu leta. Če zdaj veliko naredimo, je
to tako, kot da smo preskočili ekonomske zakonitosti o stroških. Kot da so stroški zaspali, mi smo pa ta čas hiteli delati — brez velikih stroškov. Za nas.
Podobno dela dober gospodar, ki ga poznam. Povedal je takole: »Tri mesece v letu delam za davke in stroške amortizacije. Tri mesece v letu delam za plače mojih ljudi. Tri mesece imam bolj mrtvo sezono, tako da delam v izgubo, ker moram ljudi vseeno imeti. En mesec delam zato, da pokrijem to zgubo. Po desetih mesecih dela imam torej vse plačano. Kolikor zaslužim v preostalih dveh mesecih, toliko mi potem ostane. Vedno gledam, da v desetih mesecih pokrijem prav vse stroške za celo leto. Nato pa skušam čim več narediti v dveh mesecih, kajti tedaj mi praktično vse ostane.«
Posnemajmo ga tudi mi! V zadnjih dneh naredimo čim več, da nam bo čim več ostalo!
Vsak posameznik naj na svojem delovnem mestu skuša v teh dneh postaviti svoj rekord! Boste videli, da se bo splačalo. Boste videli, da si bomo zadnji delovni dan v letošnjem letu lahko z zadovoljstvom segli v roke in si čestitali k uspehom.
Da bo to zadovoljstvo še večje, je poskrbel tudi naš delavski svet. Sklenil je, da za Novo leto vsak član našega kolektiva prejme kuhinjsko stensko tehtnico Rekord.
Spoštovana sodelavka, spoštovani sodelavec! Naj torej velja naš dogovor za tale kratek čas pred Novim letom! Vloži vso svojo iznajdljivost, vse svoje sposobnosti in vso svojo pridnost v delo! Pazi, da bo delo nemoteno teklo! Pazi na kvaliteto! In postavi svoj rekord! Boste videli, da se bo splačalo!
Ivan Atelšek
Cetis 6093-71