PllŠiulitt plačana T gotovi nL Leto LXV., št. 46 Ljubljana, petek 26. februarja 1032 Cena Din 1.— SLOVENSKI Iznaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — InseraU do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPEAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODU LZ.MIL: MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 10L ■--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.35L Japonci morajo tudi iz Mandžurije Nankinška vlada ne bo več čakala na intervencijo Društva naro dov, marveč bo sama pregnala Japonce s kitajskega ozemlja Nanklng, 26. febr. Nacionalna vlada v Nankingu je sklenila glede na to, da velesile dosedaj niso pokazale resne volje prisiliti Japonsko k spoštovanju mednarodnih pogodb in suverenitete tuje države, uporabljati vsa sredstva, da se upre japonskemu prodiranju in da zopet osvobodi kitajsko ozemlje. V načelu je bilo sklenjeno, da se postavi maršal Čangkajšek na čelo velike vsenarodne armade, ki bo imela nalogo pregnati Japonce iz Mandžurije. Takozvani krščanski general Feng pa bo prevzel poveljstvo nad četami pri Šanghaju. Maršal Feng je že krenil na čelu ceie armade proti Šanghaju. Mukden, 26. febr. Izvršni odbor za osnovanje samostojne mandžurske države je izdal včeraj proklamacijo, v kateri objavlja, da se bo nova država Imenovala Taido, to je velika Unija, dlavno mesto bo Čangčua. Regent, bivši kitajski cesar, bo imel naslov Cingčen, kar pomeni diktator. VVashington, 26. febr. Tukajšnje kitajsko poslaništvo je izdalo uradni komunike, v katerem povdarja, da Kitajska nikdar ne bo priznala samostojnosti Mandžurije. Mandžurija je bila vedno integralni del Kitajske in zato predstavlja vsaka odcepitev kršenfe teritorijalne in upravne integritete Kitajske. Japonci v škripcih Vedno večje razburjenje v Tokiju — Bojazen pred vmešavanjem Amerike — Spremembe v japonski armadi Tokio. 26. febr. Neuspeh japonskih čet pred Šanghajera povzroča vedno večje razburjenje. Veliko nevarnost predstavlja ojačana komunistična propaganda v japonski armadi. Pred Sangfaajem je prišlo do odkritega upora japonskih čet in v zadnjih dneh so prispeli na Japonsko celi transporti upornikov, ki bodo postavljeni pred vojno sodišče. Opozicija, ki je pri nedeljskih parlamentarnih volitvah propadla, izkorišča poraz japonskih čet pred Šangha-jem za ostro kampanjo proti vladi. Tudi v listih se opaža vedno večje nezadovoljstvo in govori se, da bodo v vodstvu armade izvršene dalekosežne Izpremembe. Na vsak način pa so v vladnih krogih odločeni iz prestižnih razlogov storiti vse, da se poraz Japoncev pred Sanghajem popravi. V to svrho bo odposlanih na Kitajsko več divizij. Japonci hočejo za vsako ceno »nevtralizirati« Šanghaj in šele nato bi pristali na posredovanje Društva narodov. Zdi se pa, da delajo Japonci račun brez krčmarja, ker so Kitajci odločeni do skrajnosti b.aniti svoje ozemlje, na drugi strani pa poročajo iz VVashingto-na, da Amerika vedno bolj ljubosumno gleda na početje Japonske in je malo verjetno, da bi dopustila Japoncem zasesti Šanghaj, ker bi bili s tem zelo oškodovani tudi ameriški trgovski interesi. Velike žrtve včerajšnjih borb Šanghaj, 26. febr. Tudi včerajšnja ponovna ofenziva Japoncev, s katero se je hotel general Ujeda rehabilitirati, je popolnoma propadla. Kitajci so se srdito branili ter so, če tudi z velikimi žrtvami in izgubami, obdržali svoje pozicije. Po uradni objavi vrhovnega poveljstva kitajskih čet so imeli Kitajci samo včeraj 400 mrtvih in 1600 ranjenih. Kitajsko uradno poročilo pa naglasa, da so japonske izgube še mnogo večje. Včeraj pozno zvečer so se Japonci na celi črti umaknili ter je zavladalo skoro popolno zatišje kakor ga v Šanghaju že teden dni ni bilo. Na obeh straneh so vporabili to premirje za prenos ranjencev z bojišča v lazarete. Dosedanja škoda VVashington, 26. febr. Škodo, ki je nastala v Šanghaju zaradi borb med Japonci in Kitajci ceni ameriško trgovinsko ministrstvo na 17 milijonov dolarjev. 240 tovaren in veletrgovin je uničenih. Nad 340.000 delavcev je moralo zapustiti delo. Zakaj so Japonci podlegli London, 26. febr. Tukajšnji vojaški strokovnjaki proučujejo vzroke japonskega poraza pred Šanghajem ter so pri svojih proučevanjih prišli do prepričanja, da je zmago Kitajcev pripisovati v prvi vrsti izredni borbenosti kitajskih čet in pa pomanikljivi vojni taktiki Japoncev, ki so očividno pod-cenievali nasprotnika. Japonsko poveljstvo je računalo s tem, da bodo Kitajci že ob prvem navalu japonskih napadalnih čet zavrgli orožje in zapustili svoje postojanke. Zaradi tega so Japonci pričeli ofenzivo z razmeroma šibkimi silami. Bili so prepričani, da bodo z eno divizijo in eno brigado lahko zasedli postojanke, ki so jih branile tri kitajske divizije. Dasiravno so Japonci neprimerno bolje oboroženi kakor Kitajci, Japonci niso računali s terenskimi prilikami. Zelo pa ovirajo vojne operacije mednarodne koncesije, ker se je moralo pri vseh vojn-ih operacijah pazi-ti na nevtralnost tega ozemlja. Evakuacija mednarodnih koncesij Šanghaj, 26. febr. V mednarodnih koncesijah vlada vedno večje razburjenje, ker se boje, da bodo Kitajci in Japonci v borbi za Šanghaj slej ali prej kršili nevtralnost mednarodnih koncesij. Nemški konzulat, ki je bil nastanjen v bližini japonskega konzulata, se je že včeraj izselil, ker je več granat pri obstreljevanju japonskega konzulata padlo tudi v okrožje nemškega konzulata. Prav tako je bil na poziv ameriškega konzula izpraznjen hotel »Astoria«, v katerem so bili večinoma Američani. Včeraj se je vršilo posvetovanje vseh konzulov, na katerem so razpravljali o eventuelni evakuaciji vseh žensk in mladoletnih. Ameriški oficirji v kitajski armadi Šanghaj, 26. febr. Poveljnik japonskih čet je protestiral pri ameriškem konzulu proti temu, da vstopajo ameriški oficirji v kitajsko vojsko. Ameriški konzul je v zvezi s tem protestom pozval vse v Šanghaju bivajoče ameriške državljane, naj se drže nevtralno. Japonska organizira belogardiste Moskva. 26. febr. Listi noročato iz Pajtinga, da je bivši ruski general Kuzmin, voditelj ruskih belogardistov, dobil od japonske vlade nalog, naj organizira divizijo belogardistov, ki bi v primeru potrebe napadla sovjetsko Rusijo. Ruski protest Riga, 25. febr. g. Po semkaj prispelih vesteh je ruski zunanji komi-sarijat izdal svojim diplomatskim zastopnikom na Ja*pon skem in Kitajskem nalog, naj izročijo obema vladama noto, v kateri naj posvarita obe državi zaradi kršitev sovrjetskih pravic v Mandžuriji. Sovjetika vlada izjavlja, da l>o v primeru, če obe vojskujoči državi ne bosta urredli uspešniii Korakov proti kakršnikoli kršitvi svojetskih pravic in morebitnemu vpadu na sovjetsko ozemlje, prisiljena popolnoma ustaviti (promet na vzhodni kitajski železnici za dobo spora. Varšava, 25. febr. d. Kakor poročajo iz Moskve, so objavil} tamošnji listi ofieije-Ien komunike, po katerem je sovjetska vlada sklenila zaradi povećane delavnost: rus k i h emigrantov v Mandžuriji ojačiti 6voje vojaštvo na Daljnem vzhodu. Ta komunike predstavlja prvo izjavo ruske vlade, ki priznava, da se vrši na Daljnem vzhodu koncentracija ruskih čet. Ruski listi tudi poročajo, da se a taman general Semjonov pogaja na Jaiponskem s tamošnjo vlado zaradi osnovanja vojaškega zbora ruskih emigrantov v Mandžuriji. Baje so se začele tudi priprave, da bi pritegnili v ta zbor tudi ruske emigrante, ki žive na Balkanu. O tem so se baje vršila pogajanja že v Mukdenu in Parim. Tajna zarota v rdeči armadi Pristaši Trockega pripravljali prevrat — Hoteli so vreči sedanje vodstvo in pozvati nazaj Trockega, ki ga je vlada proglasila za vele- i zda jal ca Berlin, 26. februarja, v. Glasilo ruskih emigrantov »Naš vjek« objavlja informacije, da so v zadnjem času prišli v boljševiški rdeči armadi na sled velikopotezni akciji v korist Trockega. Ta propaganda ni bila razširjena samo v posameznih edinicah v Moskvi, marveč tudi v provinci, in je dosegla že velike uspehe. Moskovska vlada je zaradi tega odstavila dosedanjega načelnika vojne akademije Petrova, razen tega pa je bila sestavljena poseb- na komisija z nalogo, da očisti vojno akademijo in rdečo armado sploh od pristašev Trockega. Komisija ima neomejeno pooblastilo, da sme aretirati vse, ki agitirajo za Trockega, ter da pozove na odgovornost tudi vse oficirje, ki niso storili ničesar, da bi to propagando zatrli. Moskva, 26. febr. s. Sovjetska vlada je sklenila, da bo s L majem zvišala za 15 odstotkov prejemke v rdeči armadi in mornarici. Zopetna uvedba ustavnega stanja na Portugalskem Lizbona. 26. febr. Notranje ministrstvo je izdalo uradno objavo, v kateri poudarja, da bo ua portugalskem t najkrajšem času uki njena diktatura in zopet uređeno ur-tavno stanje. Nova ustava bo predvidevala parlament, ki se bo vsako leto sestal k rednemu zasedanju ter bo imel zakonodajno pravico in pravico kontrole nad vlado, vendar pa ta parlament ne bo mogel vreči vlade, ki bo odvisna edino od predsednika republike. Predsednik se bo vojil z direktnimi volitvami ter bo odgovoren direktno narodu. Kriza in carine London, 26. februarja, č. »Times« je danes objavil uvodnik o gospodarsko finančnem položaju v Avstriji in na Madžarskem. V uvodniku se naglasa, da s« težavni problem ne da rešiti v v»aki državi zase. Ne ena ne druga država ne bi imela nikakršne koristi, Če bi se zanjo rešila rep*-racijska vprašanja, ker visoki carinski zidovi sosednjih držav pospešujejo gospodarsko krizo obeh malih držav. Hitler zopet brez državljanstva Berlin, 36. februarja. A A. Glede na protest univerzitetnih profesorjev iz Brcun-schueiga je notranji minister Klages razveljavil ukcz, s katerim je imenoval Hitlerja za profesorju na tej univerzi. Obstoji namera, da bi bil Hitler imenovan za uradnika braunschweiškega poslaništva v Berlinu, da se mu tako omogoči izpolnitev zakonskih formalnosti za kandidiranje za predsednika republike. Občinske volitve na Štajerskem Dunaj, 26. februarja. AA. Na včerajšnji seji štajerske deželne vlade je bilo sklenjeno, da se bodo občinske volitve vršile v vseh štajerskih občinah razen v Gradcu v nedeljo, dne 24. aprila t. 1. Epidemija hripe v Budimpešti Budimpešta, 26. februarja. Č. Hripa se v Budimpešti vedno bolj širi. V poslednjih dneh je zahtevala 33 človeških žrtev. Ljudje umirajo zaradi komplikacij, ki nastajajo spričo hripe. V poslednjih treh dneh je obolelo nad 300 ljudi na tej bolezni Manifestacija rumunsko-jugoslovenskega prijateljstva Zahvala rumunskega parlamenta za prisrčen sprejem rumurrske delegacije — Sprememba skupščinskega poslovnika čević, ki so v svojih govorih naSlužbene novinec objavljajo ukaz, s katerim so premeščeni davčni kontrolor Rudolf Starki iz Brežir v Novo mesto; davčni kontrolor Anton Pet k iz Brežic v Maribor in profesor srednje tehniške šole Pavel Uran kar iz Sarajeva v Ljubljano. Vremensko poročilo Rateče - Planica: —4, oblačno, sncH, veter sever, 5 cm novoga piršica, snvukn idealna*. Kranjska gora: —5, 50 ozn sneg«, *ncg sre/. smuka idealna. MoMrana: —5, oblačno, ssnmka dobra, sneg pršič. mestoma sren. Mrzli Studenec: —15, vreme >a»no, N cm pršića, smuka idealna. Sv. Križ: 50 cm snega, sneg na zmrznjeni podlagi, vreme oblačno, sneg pr.šir, smuka dobra. Bohinjska Bistrica: —3. 40 cm MM$S, sneži, smuka idealna, skakalnica pripravljena, sankališce uporabno. Sv. Janez ob Boh. jezera: —4. sneti, 40 cm snega, sneg pršić, smuka idealna. Višnja gora: —1, oblačno, 30 om snega, burja, sneg sreč, smuka dobra. Logatec: —3, oblačno, severovzhodnik. 30 cm suhega snega, smuka dobra. Cerknica: —4, oblačno, lahka burja, 30 cm snega, deloma suh, deloma sren, smoka dobra. Sodražica: —5, 30 cm snega, sneži, smoka dobra, sneg srež. Rakitna: —12. jasno, mirno. 15 cm enega, mestoma kopno, sneg sren, smuka dobra. Pohorje: —1 do —10, na stari podlagi od 30 do 50 cm 10 cm novega sno^a pršića, vreme oblačno, sneži, smuka prav dobra Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Deviz o : Amsterdam 2269.92—2281 2S, Berlin 133635—1347.15. Bruselj 783,74 "do 787.68, Curi h 1096.15 — 1101.65. London 195.79—197.39, Newyork ček 5602.54 do 5630.80, Pariz 221.58—222 70. Praga 166.60 do 167.46, Trst 291.98—294.38. INOZEMSKE BORZE Curi h. Beograd 2.06, Pariz 30.21, London 17.87, New York 513.12, Bruselj 71.45, Milan 26.68, Madrid 39.60, Amsterdam 207.08. Berila 12(2.08, Sofija 3.71, Praga 15.20, Varšava 57.46, Bukarešta 3.06. 9ti&u 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 26. februarja 1932 StCV. 4r) Zanimivo predavanje v društvu „Pravnik" O medsebojnem križanju predpisov različnih zakonov v našem kazenskem pravu Ljubljana, 26. februarja. Društvo »Pravnik« je priredilo snoči zopet zelo zanimivo predavanje v justični palači, ki je bilo dobro obiskano. Snov predavanja ni bila zgolj suhoparno teoretiziranje o paragrafih in njih tolmačenje, kot bi morda kdo mislil, temveč j e predavanje ▼redno splošnega zanimanja tudi med lajiki. Predaval je predsednik društva vseućiliški profesor g. dr. Metod Dolenc. Nas priznani strokovnjak je predaval o medsebojnem križanju predpisov različnih zakonov v naftem kazenskem pravu. Predavatelj je uvodoma povdaril. da mu gre za to, da dobi v diskusiji po predavanju iz vrste kolejrov-kriminalistov. katerim je dal svoje predavanje že vnaprej prečitati, pregled o tem, ali njegove trditve drže, ali so majave, ali pa morda nepravilna Predmet, ki si ga je za predavanje izbral, je namreč zelo težak in pomen j a tudi glede zakonodajne tehnike nekakšno opozorilo ,da potrebuje kazensko pravosodje popolnoma jasne predpise. Pod križanjem predpisov razumemo namreč dejstvo, da se nahajajo zakonodajne odredbe v različnih zakonih, ki se tičejo več ali manj istega pravnega vprašanja, p« se mod seboj ne ujemajo. Kaj je veljavno v takih primerih? Tolmačenje mora izhajati s stališča, da je zakonodajec moder mož, ki hoče vse pravično urediti. Vsi zakoniti predpisi naj tvorijo homogeno, iz- popolnjujočo se celoto brez vrzeli in brez navskrižij. Pod takimi vidiki, da se ohrani celota in harmonija je predavatelj razpravljal o vprašanju, za katere stranske kazenske zakone naj velja spk»5ni del kazenskega zakonika, in je ugotovil, da je samo za tiskovni zakon in zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi naravnost ukazana veljavnost splošnega dela kazenskega zakonika, toda tako, da ta izjemni ukaz križa druga izjema, da velja to sa- mo toliko, kolikor ni v omenjenih dveh zakonih kaj drugega posebej predpisano. Ko je pojasnil to »križanje«, se je obrnil k vprašanju, kaj naj velja kot splošni del predpisov pri tistih stranskih zakonih, ki določajo križajoče se predpise, torej ne kaj drugega, kakor obči del kazenskega zakonika ali pa pn tistih, ki določajo posamezne odredbe, ne pa celokupnega sistema splošnih določb, ali pa pri tistih, ki ničesar ne določajo. Tu se je predavatelj bavU zlasti z določbo v zakonu o javni varnosti in reda v državi, ki govori o oddaji vlačugarjev. pijancev itd. v prisilno delavnico, pa je prišel do zaključka, da je ta odredba, ker se ne sklada v nobenem pogledu s sedaj veljavnim sistemom kazni odnosno očuvalnih odredb, izgubila svojo moč, ko je stopil v veljavnost kazenski zakonik. Potem je predavatelj pokazal na nekem konkretnem deliktu iz posebnega dela kazenskega zakonika kako se še v treh drugih stranskih zattonih o istem ali zelo podobnem dejanju ustanavljajo kaznivost in kazni, ki se pa med seboj ne ujemajo. Takšni primeri so pač v kazenskem pravosodju najtežje razrešljivi v obče pa vendar tako redki, da se njih nevšečnost ne občuti kot zlo. Raz stališče, da morajo biti kazenskopravna zakoni popolnoma jasni, ker velja, da nepoznan je predpisov kazenskega zakona nikogar ne ©prošča, je pa pač zelo potrebno, da bi se vsi kazenski zakoni vnovič po posebni komisiji strokovnjakov praktikov tn teoretikov pregledali in spravili med seboj v sklad. Po predavanju se je razvila diskusija ki je pokazala da se tudi ostali pravniki-praktOci strinjajo s predavateljem ter da je potrebna tosadevna remedura. O vulkanih in esperantistih Zanimiv in prijeten večer pod okriljem našega Esperantskega Utfba Mestna podjetja in letošnji proračun Poročila načelnika finančnega odseka g. Ivana Tavčarja na proračunski seji občinske uprave Pogrebni zavod Donos pogrebov se je pr» mestnem pogrebnem zavodu zvišal in aicer zato, ker je dobila občina zopet pogrebni monopol * Ljubljani. Z monopolsko pravico je bilo pogrebnemu zavodu unsko leto mogoče znižati pogrebne razredne cenike za IO*/« in navzlic temu izkazati dobiček« ter vnesti v proračun še vstoto 100.000 Din za zgradbo mrtvaške veže. Z zgradbo mrtvaške veže se prične spomladi — ako bo mogoče dobiti posojilo. Mestna pristava Skoda, da mestna pristava še vedno ni to kar bi morala biti uspešen regulator prevozniških cen v Ljubljani. Več trgovskega duba in manj birokratične okornosti, pa bi bilo vprašanje mestne pristave ugodno rešeno. Pristavo s primernim prevozniškim parkom občana mora imeti predvsem za vožnje pri vzdrževanju cesta, za prevoz smeti in za razvoz blaga mestnim podjetjem in uradom. Mestna pristava razpolaga z 18 tovornimi konji in 70 voz mri za prevoz tovora Dalje ima 6 Škropilnih in 3 tovorne avtomobile. Namera je, da se se prevozništvo na pristavi avtomobilizira. Letošnje leto se kupi nov rezilni avtomobil in ukine vožnje 3 starim vprežnim rezilnim vozom. Ko bo enkrat tudi nabavljena: za gasilce nova magirus lestva, popoln«>-raa odpade priprega, ki je s privatne strani oskrbovana v Mestnem domu. Zastavljalnica Mestna zastavljalnica naj bi bila socijalna institucija, ki s cenenim kreditom pomaga gospodarsko šibkejšim lojen, Zato od zastavljalnice ne iscemo dobičkov, fcelim-j le. da bi zastavljalnica v polni meri služila svoji svrhi. Ta cilj pa še ni dosežen. Visoki upravni stroški onemogočajo, da bi bile obresti, oziroma pristojbine od izdanih posojil nižje. Že lansko leto smo znižali najemnino za zastavljalnične proetore, da bi so lahko znižale tudi pristojbine. Znižana najemnina pa ni posebno vplivala na zastavljalnicne pristojbine, ki znašajo še dane« 16Vt ta vsako po«oji!o. Kot lansko leto, tako je tudi letos še vedno zelo aktualna temeljita reforma vsega poslovanja mestne zastavljalnice. Kajti od najbednejšib ree ne smemo pobirati oderuških obresti. Električna železnica V okvir mestnih proračunov ne spada električna železnica, ker je v rokah navidez — privatne družbe. V resnici je električna železnica mestno podjetje, saj posestuje mesto veČino demie in ima z njo finančne obveznosti, ka so dalekosežnei*e od obveznosti, ki Jin ima pri večini čisto mestnih podjetjih. Zasluge zastopstva sedanje občanske uprave je. da se je staro slabo gospod a rstvp pri električni železnici likvidiralo in da je podjetje aktivno. Dedseina, katero je prevzela sedanja občinska uprava pri cestni železnici, ni bila ravno zavidljiva in ugodna. Z uspelo finančno transakcijo 8% obligacijskega posojila so bila električni železnici dana na razpolago sredstva, da je zgradila progo St Vid—Vič. Občinska uprava je bila proti zgraditvi te proge deležna vseh mogočih ugovorov iz krogov, ki niso motrili z razumevanjem prometnega napredka mesta. Končno je pa le zmagala pamet in rta-nes že ne bo v mestu nikogar, ki bi nasprotoval razvoju električne železnice. V nove proge investirani kapital »e z lahkote amortizira, poleg tega se bodo pa še dobila ti dohodkov oove proge sredstva, da bo mogoče obnoviti dosluiene stare proge. Mestna občina bo imela letos iz davščine na vozne listke višji donos 200.000 Din, mestna elektrarna bo pa oddala za skoraj 200.000 kwa vee toka kot doslej. V načrtu je sedaj, da se nadaljnje z razširja vo električne železnice in naj bi se zgradilo predvsem proge: Garniaijska bolnica—Moste, Jegličeva cesta—Sv. Križ, Dolenjska cesta—Rakovnik, Gradišče—Opekarska cesta, Ambrožev trg—klavnica in Bavarski dvor—Brinje—Jezica. Z graditvijo proge bi se pričelo že letos, ako bo mogoče dobiti zato posojilo. Zaključek Tako sem podal površno sliko o občanskem gospodarstvu preteklega leta in pri« biižno označil, kakšno delo nas čaka. Vsako blago se samo najboljše hvali, tako tudi gospodarstvo sedanje občinske uprave. Zato o samohvali sedanje občinske uprave ne izgubljamo besed. Ko smo pied štirimi leti pričeli zborovati v tej dvorani smo bili polni načrtov tu skrbi polne so bile naše misli, ko smo pregledovali dedščino, ki smo je prevzeli. Pred nami je bil deficiten proračun, neurejeno občinsko gospodarstvo in za trideset milijonov nepokritih računov iz stanovanjske akcije. Želeli smo si. da se znebimo more-čih nepokritih obveznosti in da po vrhu Se ustanovimo mnogo, mnogo novega, da s tem upravičimo zaupanje, ki so ga nam z Izvolitvijo poverili ljubljanski občani. Navzlic nasprotstvom neuvidevnih opozicij, navzlic gospodarskim in socijalnim težavam smo uspeli. Fnansiraii smo stanovanjsko akcijo in ustvarili še nove. Gradili smo ceste, kanale in mostove, olepšali in regn lirali m peto, speljali tramvaj, dogradili klavnico, carinarnico, zvečali elektrarno, dosegli regulacijo Ljubljanice. omogočili zgradbo dveh azilov in izvedb" velike socijalne akcije v korist najširših plasti občanov. Največji optimist mod nami ni pred štirimi leti pričakoval, da bomo to tudi mogli izvesti. Sedaj je izvršeno. Čakajo nae pa še nove Tialoee. vedno več jih je in nikjer ni konca, kot ni konca v napredku Ljubljane, katerega si vsi tako od srca želimo in za katero dajemo svoje skromne moči na raz polago. Izvršenega dela so z nami veseli vsi občani. Vemo, da so občana za to naše delo znamo prispevali ne samo z nasveti in inicijativo, ampak tudi z rednim plačevanjem davščin. Naj so bile tudi davčne žrtve, kate re smo pa vedno pravično in jednakomerno porazdelim je vendarle lepa zavest, da so te žrtve ustvarile trajne dobrine in dvigni le Ljubljano v gospodarskem, socijainem in kulturnem pogledu. — Konkurz sem napovedal. — In nimaš denarja v švicarskih bankah? — Ne. — Niti v hol and sirih ? — Ne, — Potem pa nisi napovedal kooknr- za, temveč si res propadel. Razmišljal Je. — Torej kako je, prijatelj, si že razrrriSljal o zakonskem življenju? — Seveda sem razmišljal, kajti če bi ne bil, bi bfl že davno oženjen. Ljubljana, 26. februarja. Naši caperantisti se gibljejo. Njihovo delovanj«, sestanki, predavanja, prireditve — niso zgolj in ne predvsem zaradi zabave in pasivnega ljubiteljstva. Vagon vsega je vedno zrvia ideja, ki jo pojmuje vsak esperantist od dne do dne globlje in ji posvečuje vedno več svojih najboljših moči. Zelena zvezda sije vedno močneje. Toda teh in takšnih besed ni treba — morda bi jih kdo zamenja1! celo za nekakšne programa tienc fraze. Pač pa ugotavljamo, da jc ljubljanski khif> priredil snoči zanimivo predavanje v esperantu, kar je sicer sporednega pomena za esperantske gibanje, vendar nam tudi dokazuje, da so naši esperantisti agilni, kar jc treba povdariti že zaradi tega, ker se o esperantu pri nas še vedno premalo govori in ve. Člani se sestanejo vsak četrtek, ko pa prirede predavanje, povabijo tudi ne-esporantiste. ki jth zelo prijazno sprejmejo medse. Takoj postaneš njihov tovariš, kajti vzgledno esperantsko tovarištvo je izredno nalezljivo. Snoči je predaval g. dr. O. R«. v a, upravnik meteorološkega zavoda na univerzi, o vulkanih. Pred predavanjem je spregovoril klubov predsednik g. H e r -kov o pomenu esperantskih predavanj. Glavni namen teh predavanj za esperantiste bodi, da se vežbajo v jeziku—poslušalci pa tudi predavatelj. Predmet predavanja in predavanje samo na sebi je pa poestraitske-ga pomena. Predavatelj ni pokazal samo. da mu jezik ne dela najmanjše težave, čeprav je b^la snov težka, temveč, da je esperanto v resnici lep jezik, ki ga mora vzljubiti vsakdo prvič, ko ga sliši. Sicer pa pet/namo tudi g. dr. Revo kot izvrstnega predavatelja. Podrobno je opisal Vezuv in Etno, ki si ju je ogledal na a rojem potovanju po Italiji, opisal ie pa tudi druge ognjenike iz v^eh delov sveta A/iic. Amerike pa tudi ArktJde. Razdajal ic teorije o izbruhih Ognjenikov in rudi poku/.? ognjenike na slikah v prerezih. Vse predavan v so .lu-strirale mnoge, jasne skionticne slike, ki so prav dobro ponazorile tet dale slutiti veličastno grozno !epoto, ki se rzraža v ©tli podzemeljskih elementov, mogočno uničujočih vse. ki anravnajo cvetoča mesta v kratkih urah s površje«n zemlje. Videli smo tudi nekaj slik Pompejev. Grozotna so trupla, ki so jih naš'i pod razvalinami in lavo. noben kipar bi ne mogel še s rako bujno fantazijo ustvariti takšnih čudovito zlitih likov, deformiranih trupel, ki so okamenela v strašni smtroi borbi v najne-navadnejših legah. Udeleženci predavanja so pa slišali še nešteto zanimivih srvari, esej jc bilo predavanje zanimivo ter pom robno z nauč-nega, znanstvenega, kot tudi potopisnega, zabavnega stališča po vsestransko p^sr.ri in izorpni obdelanosfci in prijetnem slogu. Predavatelju se je zahvalil predsednik, pa čudi prisotnim se je zahvaljeval za lepo udeležbo. Omenil je še kongres jugosloven-«.kih esperantistov. ki bo v Slav. Brodu 15. do 16. maja za katerega so že fcrdelali v Brodu lepe, učinkovite lepake v veebarv-nem tisku. Naši trgovci revežem I Ljubljana, 2b. februarja. Kakor smo že poročali je pričel Gremij trgovcev v Ljubljani v pone-deljcik 22. t, m. s pomožno akcijo, oziroma z razdeljevanjem živil, obleke in obutve. Razdeljevanje je trajalo od ponedeljka do včeraj in je bilo snoči zaključeno. Ob darovanih je bilo okrog 600 reveže v. ki so bili pomoči res nujno potrebni. Gremij trgovcev se je pri razdeljevanju oariral predvsem na one. ki jih j« predlagala mestna občina ali razna karitativna društva ali na om*, ka so gremiju osebno predložila prošnje. Razdeljevanje se je vrššlo v skladišču trgovca g. Viktorja Bohinca n«a Dusnsjski cesti. Omenita moramo, da so pri latzdelje-vaoiju požrtvovalno pomagali nekateri od-Učnd ljubljanska trgovci, tako gg. Verbič. Fabijani, Janko Krek, Soes. K. A. Kregar, Klemene in Karnenšek. ki so osobno razdeljevali živiia m obutev. Pr: razjdroljeva-nju je pomagalo tujdti več brezposelnih trgovskih pomočnikw. ki so za to prejeli posebne nagrade. Večina obdarovanoh siromakov in prizadetih se je plemenskim dobrotnikom gmjena zahvaljevala, bilo Je pa med njima tudi nekaj takih, ka niso rekli ne bev. ne mer in odšli tako, kakor da je samo ob sebi umevoo, da so bil« obdarovani- Današnja fotografija Pretekli teden smo čuVi predavanje znamenitega turista in fotoamaterja, Dunajča-na Koraneka o »Bernmi v zimi«, snoči je pa Koranek predaval o današnji fotografiji Predavanje se je vršilo ob 20. pod okriljem TK Skale v Unionu in je privabilo v veliko unionsko dvorano mnogo ljubiteljev narave in prijateljev lepe fotografije. Koranek je v glavnem predaval o fotografiji v zimski naravi, o načinu fotografiranja z raznimi tebna^nimi prrpornocki, z »Braunsieg-lom«, s parenso - ploščami, z limenko, s Perutzovim filmom, razvijanje slike z drobnim zrnatim razvijalcem in pokazal je tudi praktično vrednost Leiea-ka-mere. Predavanje je iaroopolnilo nad 100 krasnih diapozitov. ki so morali navdušiti vsakega gledalca. Koranek je res mojster dobre fotografije. Na podlagi lepih slik je Koranek pojasnil različne učinke fotografiranja in tehniko fotografiranja vobce. Občinstvu so posebno ugajati krasni posnetki Ojstrice in Korošice, zek> lepe so tudi zimske slike z Mozirske planine, drvni posnetki švicarskih gorskih velikanov itd. Občinstvo je bilo predavatelja! zelo hvrf'.ežno m ga je nagradilo s prisrčnim aplavzom. Osterčeve enodejanke Razgovor i režiserjem Kreftom »Seveda jih rotirate moderno?c >Kakopak. Saj je že g. avtor sam zadnjič izjavil, da bo režija moderna, če ne hipermoderna. Kajti, ko eem zadnjič reži ral _ povsem v tradicijonalnem naturalističnem stilu, so nekateri govorili o hipermo-demizmu, četudi sem ostal na solidni osnovi, kojo je postavil Stanislavski. Po tem namreč sodim, da smo pri nas kakih trideset let zadaj... To pot mi ie prišel prvič slovenski avtor v roke — — aH Če me hočete ironizirati, pod roke >Medeac je v solidnem stilu postavljena. Kratka in resna. Akcije je malo. Ženski zbor je nepremičen. Mogoče, da bo spominjal na grške reilijefe. >Maska rdeče smrti« _ mogoče, da vas po strah. Edgar Allan Poe — saj ga poznate. On je rad strašil ljudi. Ce se nama bo z Ostercem posreči k) biti mu zvesta, bi bilo dobro, da ai preparirate živce. Na koncu je namreč na odru nad trideset mrličev. Kaj hočete: Kdgar Alan Poe + Osterc + Kreft *=___sicer moram rezultat prepustiti gosp. kritikom. Na koncu pa prinesemo recept ljubosumnim možem. Dandin v vicah — če nihče dragi ne bo zadovoljen, bodo prav gotovo zadovoljne vse zakonske žene, ki rade preko >pk>tov smilijo«. Da se vidi Ze vse etape, ki jih mora prehoditi ljubosumni soprog, takoj v taeetku — smo postavili vse tri scene na oder. Hi&s poltenega državljana Oeorgesa Pandi na, hišnega posestnika. V neposredni bližini samostan (Klavzura: Ženskam vstop prepovedan!) in samostanska ječa. Na levi in desni ob portalu loža za moški zbor — basisti — patri; tenorji — kavalirji. Ali še hočete kaj več? >Kako je z baletom?< >G. Golovin je naštudiral prav zanimive točke v >Ma.-ki .. Trije ck>wni, nastop mrliča v krsti; prav posebno zanimiva pa ja točka ^Kača in kroti lec* in >Bokserja«_ Pri režiji "vMaske: mi je g. Golovin stal krepka ob strani, prav tako kakor pri inscenaciji g. Uljaniščev. Delali smo z najmanjšimi denarnimi sredstvi.« MAX HANSEN znani b*\rlinski komorni pevec in lepa graška filmaka zvezdnica JENNY JUGO v veseloigri lepih šlagerjev tn petja Ne veruj več ¥ ljubezen Jutri premiera! Elitni kino Matica Iz policijske kronike Ljubljana, Jo. februarja. Davi je bilo na poldciji v sobi dežurnega uradnika precej ždvahno. V^c dopoldne so gonili straižrrđcj na policijo potepuhe, izgubljenke m berače, ki so prosnaćili po mestu. Beračenje se je namreč zadnje čase zotpet zok> razpaslo itn ob petkih si berači kar kljuke podajajo. Vsega skupaj je twk> aretiranih m pripeljanih na policijo o&rog 30 oseb. mod temi je bilo več takšh, ki ao stalni gostje poIicye. Večino aretiiafricov bo policrja izgnala v pristojne občine, več jih bo izročenih sodrišču. dočim bo moralo več izgubljeni: v bolnico, ker so venerično okutžene. Drugače pa vlada v Ljubljani zadnje čase čudovit mir, laostaJe so celo vsakodnevne in običajne tatvine. &d*nx> soboo&-kar Ignac Omahen je prijavil, da so ga tatovi dvakrat okradli. V noči od 30. na 21. so mu iz, veže restavracije »Soča« na Sv. Petra cesti odnesti rujav ponosen suknjič, vreden 300 Din. v noči od 34. na 25. februarja pa so iz iste veže ukradli crno moško sufcnjo. vredno 1600 Din, dočim so njegovemu svaku Josipu Vidmar ju odnesli 3flO F>m vreden površnik. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek 26.: Nekdo. Red A. Sobota. 27.: Zdravnik na razpotju. Red E. Nedelja. 28. ob 20. uri: Nekdo. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 29.: Vzrok. Red C. Izvrstno Molnarjevo trodejan&ko igro »Nekdo« ponovi ljubljanska drama dre vi ob 20. uri za red A. Režija prof Sestova. V glavnih vlogah: gg. Levar, Nablocka, Drenovec. Juvanova. Gabrijelčiceva. Danes in Jerman. Jutri vprizori ljubljanska dramo Sha-wovo dramo v petih dejanjih »Zdravnik na razpotju«. Drama je pri premijeri vzbudila velik interes, je izvrstno zrežirana m .-grana. Nastopijo: ga. šaričeva. ga. Medvedova, gdč. Boltarjeva, gg. Skrbtnfek. Debele, Cesar, Gregorin, Lipah, Zeleznik, Kralj. Jerman, Sancin in Murgelj. Predstav« se vrsi za red E. _ OPERA Začetek ob 30. Petek, 26.: Zaprto (generalka). Sobota, 27.: Medea Maska rdeče smrti, Dandin v vicah. Premijera, Red D. Premijera treh izvirnih Ostereevih enodejank ho v naši operi v «*oboto 27. *m Ostf rc ie rrredno plodovtt skladatelj, ki «e udejstvuje v prav vseh p4asbenih formah. Pi^e zbore, samospeve komorno glasbo, simfonična dela, dela za soli. zbor ia orkester Napisni je pa tudi ie štiri cnorlc-janske opere poteg celovirerne opere »Krog r kredo % ki ima v rokopieu popol roma pripravljeno. V soboto !nc 27 t m. stopa drugič na nun- opern« deske ! 'vaja le 9€ bodo tr- njegove SHodcjealGS m «s:lc open: »Mrdea« in »Dandin v pfrfhi I pantomuia »Ma^ka rdeče t»mrtia. V ^lavn!^ vlogah posaniLnih del nastopajo: pri Ue-dei ga. Gjungjenac ter gg. GoMio in Maf»o-lič; v Dandinu |*l Spamrri ter Janko, Kovač in Zupan; \ pantomini pa imata glavno besedo g. Golovin in p Mencin ter celotiv Ka letni »bor Koreoc;ratj ji pantoim-n« je Golo-vHnova. Reži 5« oper pa je Kref-tova. Mu/i kol no vodstvo ima dr. Svara. Premi jena se vrši /a red D. KOLEDAR Danes: Pst*** IC februarja, katoličani: Viktor, Valiburga, Ma-tiMa. IHasVHIlIiL rra-voalavni. 13. februarja: Mmeoa DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Yvonne. Kino Dvor: Junaki icrac. Kino Ideal: Emil io detektivi. ZKD: Tfiuborjev aro^-rtl filtn >Ne vem-jem vpf nobeni ženski« ob 14.30 v Irino Matici DEŽURNE LEKARNE Danes: SuAnik. Mariim trt: 5 »n Ktiratt. Goisposvprska resta 10. Izredna skupščina ZSU Izredna skupščina Zveze slušateljev univerze kralja Aleksandra ?e bo vršila Jutri ob 11. na univerzi. Samo še danes lahko občudujete božansko GRETO GARBO v filmu globoke ljubezni YV0NNE Dopolnilo zanimiv Foxov avocnl tednik: Smrtna vožnja »M 2« In vojni dogodki na Kitajskem ^redKtavve ob 4_ Lt8 tn 9^ sveeer Elitni kino Matica Telefon 2124 — Hookey na ledu: VUlacher SV - E&-rija. Kdor je r nedeljo prisostr/ova! premijeri v boykeyu na ledu, ko jc »loviti KAC « Celovca nastopil proti IHriji, se je moril navdtršiti za to lepo igro. v kateri ae vsak hip menjavajo situacije in ki res gledalcu nudi mnogo uiitka. Ker je vreme ugodno m je računati, da bomo imeli v nedeljo »e led, je lirija povahiia v gostr Beljakov-canc in sicer klub Vidlachcr SV. ki že rudi vec let goji boykey na ledu m ne zaostaja po znanju dosti za KAC. Tudi ta tekma t*e bo vršila na drsališču Ilirije in tk-cer v nedeljo dopoldne. Pred tekmo se bodo vršile mladinske drsalne tekme. — Ljubljanski zimskospOrtni poosav&z ima drervrt ob 20. v damski sobi kavarne Emona mino sejo. Prosi ee polnoeteviin* odele&be. — Tajnik. — Mladinske tekme v Ljubljani priredi SK »Ilirija v nedeljo dne 28. t. m- in eV-cer v tren skupinah: L.) Junk>o: IS !n t« let na 10 tm. Starta ob 9. uri dopoldne. 2.) Naraščaj 16 in 17 let na 5 fcm. Start ob 10. url rjopoldne. Z.) Mladina do lfi. leta na 1 fcm. Start ob 10. uri dopoldne. Start se vrfii pri rlbnftu poles strelišča pod Kotnikom, kjer je tud5 cdlj. Startajo lahko val, toda neorganizirani. Prvi v vsaki Skupini prejme darilo, prvi trije pa priznanice. Prijave ae sprejemajo v petek in soboto pri tit. tvrd k ah A. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke in >Alpina<, palača Grafike, Masarrkova cesta proti prljavnl-ni Ddn 5, ter v nedeljo pol ure pred pH-cetkom tekme na startu proti dvojni prt-javnini. — SK Ilirija. NOGAVICE z 2.160M Najboljše, aajtrajnejš«^ cato a Stran S. Dnevne vesti — Češkoslovaško odlikovanj«. Prezideni Masarvk je odlikoval % redom Belega leva IV. stopnje za vojaške zasluge letalskega podpolkovnika v Zagrebu Branka Naumovi-ča, aa državljanske zasluge pa z redom Belega leva V. stopnje predstojnico decje klinike in referentko za šolsko higijeno v Beogradu dr. Natalijo Nikola jevicevo. — Razpis zdravniške službe. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje sluibe banovinskih zdravnikov zdravstv nib občin Gornja Lendava s sedežem v Gonui Lendavi, Loče s sedežem v Ločab in Vitanje s sedežem v Vitanju. Banovdn-skim zdravnikom pripada plača uradni skega pripravnika v stroki, v kateri »o zvanja razporejena od VIII. položajne skupine, to ie Din 1450 (3. dravinjska razred) in potna povprečni na. ki znaša za združeni zdravstvena i občini Gornja Lendava in Loče letnib 6600 Din, za Vitanje pa letnih 7800 Din. Prosilci morajo ueurezati posojeni §§ 3. in 4. zakona o uradnikih ter morajo dokazati, da so oVjnrršili zdravniško pripravljalno službo in da imajo vsaj 6 mesecev bo! nične prakse iz porodništva Prošnje je vložiti Dajkaaneje do 10. marca pri kraljevski banski opravi, oddelek I., v LoDbljani. — K»irinski promet z Avstrijo. Med našo kraljevino in avstrijsko republiko se je sklenil sporazum, da se vse terjatve, ki nastajajo v blagovnem prometu med našimi -tržavloani in držav loanj avstrijske republike poravnavajo potom kli-ringa, to je potom medsebojnega obračuna nase in avstrijske držajve, a ne z neposrednimi plačili dolžni kov iz ene države upoiku v dro-ssi državi. Ta obračun vodi za našo kraljevino naša Narodna banka, sa avstrijsko republiko pa avstrijska narodna banka. Vplačevanje odnosno izplačevanje se vrši na ta način, da plačujejo dolžniki iz naše kraljevine za račun svojih nipnikov v Avstriji posredno ali neposredno svoje dolgove naši Narodni banki, ki izplačuje iz DANCING g prvovrstnimi mednarodnimi artisti v HOTELU »TIVOLI« od danes dalje vsak večer. •ega računa našim državtjaoom-ujpuikom. kojih dolžniki iz Avstrije so plačali svoj dolg pri tamošnji narodni banki. Kakor r»a kaže, »»plačilo terjatev naših državljanov od dolžnikov iz Avstrije ni toliko odvisno od momenta plačila dolga pri avstrijski narodni banki, kakor od aktivnosti klirinškega računa pri naši narodni banki, ki je odvisna od plačil naših državljanov dolžnikov v korist njihovih upnikov v Avstriji. Opaža se, da mnogi naši državljani poravnavajo svoje teniatv« v Avstriji neposredno s pošiljanjem efektivnega denarja ali na kak drug način, ne pa potom kHringa. S takim ravnanjem ne povzročajo škode sauno našim izvoznikom, ki pri označeni ureditvi klirinškega prom«ta prihajajo počasnejše do svojega denarja, temveč giOŠe tudi proti predpisom pravilnika o prometu x devizami, za kar je za-pretena po zakonu o kazenskih sankcijah denarna kazen do 300.000 Din. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja svoje interesente, ki nrvažajo blago iz Avstrije, da poravnavajo svoje terjatve edino potom klirinškega računa pri Narodni banki. — Uspela kmetijska prireditev v Kranju. Kmetijsko kvno-finusko predavanje, ki se je vrnilo v Kranju v ponedeljek 22. t. m, je izpadlo prav dobro. Obisk je znašal preko 100 kmetovalcev, med njimi dele gati okoliškin kmet podružnic. Predvada-na sta bila drva .poučna in obenem zabavna >Trikfilma<. velepoučni film >0 naprednem kmetovalca*, končno pa še izredno zanimj-vi in instruktivni film o sadnih škodljivoih. Uvodno m pojasnjevalno predavanje je imel kmet ret Sustič, specialni titan o škodljivcih pa je pojasnjeval tajnik kmetijske družbe g. KafoL Obiskovalci so % izrednim zanimanjem sledili živim slikam Vidi se, da je te vrste pouk posebno učinkovit. Navzoči predsednik Kmetijake družbe g. vladni svetnik Dete-la se je ob koncu zahvalil aranžorju g. Sustiču m obenem pozval kmetijske podružnice k čimbolj živahnemu delovanju za povzdigo kmetijstva. Krasne filme sta dala na razpolago ravnatelj agr i kulturnega urada v Zagrebu g. Pučnik ter Kmetijska družba. — Odpete planinske koce, SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: v Triglavskem pogorju: Stara Aljaževa koča (neoskrbova-na). Erjavčeva koča na Vršiču (odprta in oskrbovana ob nedeljah in pramlkih ter dnevih prod nedeljami m prazniku). V Karavankah: Valvasorjeve koča pod Stolom, Planinski dom na Kofcah (stalno odprta in oskrbovana). V Kamniških planinah: Dom v KamniSki Bistrici, Koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu Nadalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: Novozgrajena postojanka na Sv. Gori, koča na Sv. Planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vee koče na Pohorju, Celjska koca nad Celjem ter Piakernikova tn Ti-lerje^a koča v Logarski dolini. — Upiti strojnikov io kurjačev. V Murski Soboti je bil v soboto zaključen tečaj za strojnike in kurjače Tečaj, ki «a je poseČalo 50 strojniko* in kurjačev, je vodil ini. Mi-Ijutin Debeljak in dosegel je lep uspeh. Izpitu je prisostvoval zastopnik banske uprave inž Gulič iz Ljubljane. — Skrlatinka v Murski Soboti in Dolajl Lendavi v Murski Soboti in Dolnji Lands-' vi «e je pojavila Skrlatinka Obolele so spravili v bolnico v Murski Soboti. Splitska občina je mižala najemnine. Splitska občinska uprava je znižala najemnino sa mesarske stojnice na trgu za tO*'* znižala je pa tudi najemnine v vseh svojih stanovanjskih hišah. — Crna knjiga bjelovarskih trajajo*». Trgovci v Bjelovaru so sestavili črno knjigo odjemalcev, ki blaga ne plačujejo. S tem se nočejo resiti nesoudnib odjemalcev. — Prepoved cahajanja v kreme. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu je prepovedalo posestniku v Jablancib Leopoldu Grahorni-ku zahajanje v krčme za eno leto. — I sred na smola. Dobrega pol leta je tega, kar |e pogorela na Igu čevljarju Avancu siromašna domačija. Takrat smo »e obrnili na usmiljena srca in zbrali za ubogega pogorelca toliko, da mu je bilo vsaj za prvo sik) pomagano in da ni obupal. Dobri ljudje so mu pomagali, da je svojo hišico za silo obnovil, z novim pogumom 3e je vrgel v boj za obstanek, pa je prišla zopet nesreča in zdaj je tam, kjer je biL Včeraj mu Je namreč hišica zopet pogorela. To je pač izredna smola —- Vreme. Vremenska napoved pravi^ da bo lepo, toda nestanovitno vreme. Včeraj je bilo skoraj po veeb krajih nase države oblaftno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11, v Ljubljani 6.2, v Sarajevu 2, v Zagrebu 0, v Skopi ju —0.3, v Beogradu—1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764, temperatura je znašala —7.7. — Samomor ^letne^a starca. y vasi Otok blizu Osijeka si je končal življenje Spletni Martin Suhotie. Po obedu je prosil sina, naj mu prinese vina in ko se je napi!, je odšel v staio in se obesiL V smrt ga je pounnln tt»žka bolezen. Iz Ljubljane —Ij Trdovratna zima Letošnja zima £ kaj trdovratna Matija je hil pogumno udaril po ledu, kazalo je že, da dobimo južno vreme, pa se je naenkrat zopet zjasnilo m čez noč je temperatura tako občutno padla, da nas je davi zopet zeblo. Seveda je pa solne« že tako visoko, da čez dan mraz temeljito prežene, le noči utegnejo biti še mrzlo. Tudi narava Ee čuti, da se bliža pomlad, čeprav se smučarji še smučajo in drsalci drsajo. Kljub občutnemu mrazu zjutraj ptički tako radostno žvrgole, kakor da smo že sredi pomladi. —Ij Tržni lopi na Poaačarjevem trgu sta že precej stari in prepereli, streha pa, ki je zem položna, lesena m prevlečena z lepenko, pušča tu in tam. da voda curlja JK-4J Sokol L priredi to« letos v vseh prostorih sa Taboru ovoj vsakoletni tradi-otgonaioi valčkov večer. Vse ljubiteljice in prijatelj« valčka ki starih plesov vabimo a a ta večer. 139-n Iz Celja i Pester program! Izvrstna godba! Ples pred in po programu! CENE SOLIDNE! na sadje. Te dni so morali podreti končni pristrošejk pri desni lopi. kor je že povsem suronnei, in napraviti novega Govorilo se je že mnoso, da bodo ti k>pi v najkrajšem času podrli, ker kazita arhitektonsko lice okolja Najbrž bosta pa lopi prej poveem strohneli kot ju bodo odstranili. —Ij Današnji ribji trg. Na današnji ribji trg so pripeljali razmeroma še dovolj rib, zlasti morskih. Prodajali so sardelice po 12 do 14, losos po 32, ciplje po 34. osličke po 36, očade po 26, orade po 36 do 40. borbene po 34, lignje (kalamari) po 38, palamide po 86 Din kg itd. Od domačih rib so prodajali rečne somčke po 22. karpe po 24, mren« po 20 do 25 Din kg. Kupčija z ribami je bila zelo živahna. —Ij Najboljša zabava in smeh bo v soboto na Šentjakobskem odru pri briljantni veseloigri >Zadeva Kaiser«, ki je bila do-sedaj petkrat vprizorjena z največjim usrpeooro. Gosp. 'i^av^ič v vlogi solicHator-ja Kaiserja je v svojem humornem elementa Njemu sekundiraio gg. Petrovčič kot ^PtlbU, Kune kot dr. Wender in Skerlj kot dr. CKo Julij Sprrager. Imenitni Upi so tuda Moser kot sortni sluga, Koman kot sodnik in Zalaoni-k kot solic-itator Muller. Vodilno žensko vlogo igra gdč- Baranova, njej ob strani pa so dame Bučarjeva, Pn-sehnerjeva in Gromova. Dve uri smeiaa za vsakega posetnika Vstopnice se dobe v trgovini Patra starka nas], na Starem trgu. —Ij Prodaja konjskega gnoja se bo vršila potom ustmene licitacije dne 1&-marca pri komandi dravskega žandarme-rJtjskega polka v Ljubljani- Oglas j« na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v l^job-ljani. pogoji pa pri isti komandi. Ljubljana. Rimska cesta 22. _U Ustanovna skupština šentjakobske krajevne organizacije JRKD se vrši v petek dne 4. marca 1932 ob 8. uri zvečer ▼ gostimi Kajfež, Florjanska ulica 4. Poročilo o političnem položaju v državi bo podal narodni poslanec c dr Stane Rape. —Ij Dao o« Richard Tanberjev prvi film ■» verujem več nobeni ženski«. ZKD predvaja danes in jutri ob pol 3. popoldne v Elitnem kinu Matici reprizo prvega Tau-berjevega filma, v katerem zapoje sloviti tenorist tri lepe nepozabne pesmi. Vsebina filma samega je lepa in globoko ganljiva, vzeta iz vsakdanjega življenja. Ljubitelji Tauberjevega božanskega zlasu bodo imeli s to reprizo velik užitek. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici ob najnižjih ljudskih cenah. —Ij Zastrti pijenje i bencinom. Včeraj dopoldne so morali v bolnico prepeljati 4-letnega delavčevega sinčka Danila Koširja, sta nujo če g a na Grajski planoti it 1, ki je doma pil bencin. Otroku so v bolnici nudili potrebno pomoč in je že izven nevarnosti _lj Pri likanju se je zastrupila. V Klecah je včeraj popoldne služkinja Frančiška Letnarfeva likala perilo. Ogljikov dioksid je pa služkinjo omamil in se je onesvestila Prepeljan" so jo v bolnico. Njeno stanje je povoljno. Kdor taoce svež in idrmv ostati, naj poniie en do dvakrat na teden Dred zajtrkom kozarec naravne »Frani Joaefover ffTeneioe. Zdravniška no ročila is bolnišnic s ved o či io. da radi r»iv»io »Frani Jo-sefovo« vodo. plasti bolni na črevesju, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov In Posledic timmntno odvaja. »Franz JosrfovR« tTr*«Mea se dobi v vseh l€ftn»-n»h, drogerijah in specertj-l~nh trgovinah. —c Važno aa udeležence vsesokolskega sleta v Pragi. V torek 1. marca zvečer ob pol 19. bo pričel br. inž. OzvaM s sokolskim tečajem češkega jezika Poleg članstva In naraščaja saj se udeležujejo tečaja predvsem oni. ki ae nameravajo udeležiti letošnjega vsesokolskega sleta v Prasci Pisalne potrebščine naj vsak prinese s sebed. —c Dve izgubi. Dne 23. t. m. »večer je bil izgubljen med potjo od Krekovega trs* do Narodnega doma 140 Din vreden »lat uhan. — Istega dne ali pa prejšnji dan je pa bil v Aleksandrovi ali Prešernovi ulici tudi iogubljen zlat uhan z dijamantom, vreden 1000 Din. Poštena najditeljja naj oddaata najdeno pri mestna policiji. —c Veliko zanimanje vlada za nedeljsko sokolsko župno smučarsko tekmo pri Celjski koči. Doslej se je prijavilo ie nad SO tekmovalcev. Na stari snog je zapadlo še nekaj centimetrov novega snega in je s tem tekmovalna proga zalo zboičšana Koča je prav dobro založena z različnimi dobrotami. Skupen otibod bo ob 8. zju-traj izpred Narodnega doma. Fotograf z. Pelikan bo o priliki tekme dela! posnetke. Smuearjeni lepa beseda K >Smuaki terminologiju Rudolfa Badjure. Rudolf Badjnra je napisal drobno bro-šurieo Samo 18 strani ima in ob robu teh drobno potri«kanib strani so številke od 1 do 500 Petsto besedi tn pojmov, ki jih doslej nismo znali rabiti kn jih t večine sploh nčsmo poznali, je Rudolf Badjura abral v svoji >&muaKl torminologij-i« in vsi ti icrrazi — razen dveh, malim — so pradavna tast našega naroda. Že 1 1D13 jo je mahnil avtor neko burno zimeko soboto na Blodce, na klasdčne snežne poljane slovenskega smučarstva, ki so pozneje zaslovele po vsem svetu za klasične poljane smučarst/va sploh. In jei iskati m zbirati te drobne svetle bisere našega jezika, ko so boli že namenjeni iz-?ub] in pozabi. >Pri Joškoviia« v Metlah j« poslušal prv"*č bloške očanee-smučarje in potem se zimo za akno in letn »a letom še druge po Blokah, Loškem Portokn in tam okrog, pa tudi na vseh straneh Pohor- Luksus avto s svetlobno reklamo vozi izpred glavne pošte v hotel »TTVOLI« vsakih 5 minut in to vsak večer za dinarja 2.— ja, kjer smo pozneje tudi odkrila prastaro demače smučarstve Predjsmaka z Notranjske je bila mati 2iere barona Hertoenstaina, ki je gotovo hodU tudd po Bloikah in tam okrog, in pod Pohorjem je taneJ svoj grad ta nesmrtni dipiomat-AgoflovLnar. po lastnem pisanem pričevanju slovenukega rodu. ki je prvi med vsema pisatelje na svetu natisnil opis smučI, njon sliko in podobo, kako se ranijo na ruskih ptanjavah. Baidjura je s »vojo ;-S m usko termi nologjjoc dal znanosti dragocen r^dpomoček za ra«skavanja, aah zveze med njimi, kjer so in kakšne. To prevažno stran male broš urice jje treba pov dariti prav posebno, saj sega v najbolj globoke temelje tn do najstarejših virov naše etnografije. Mnogokaj je Badrjura ujel iz net Naeeta pri Sv. Anabrožu, kri so mu plazovi na Krvavcu že nekaj reber polomili, pa todi Iz pripovedovanja Matevža Ur&iča v Kamniški Bistrici, Janeza na Planini p«ri 3v. Križu, Derniča pod Golicaml. Mlekuia pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru tn mnogih drugih mož po zapuščenih gorsKih kotih, nekaj je našel v Pleteršnikovem besednjaku, največ pa povsod okrog po naši deželi od »tarifo korenin, psat^rjev in lovcev, ki aa jim narodna govorica in čut za pravilno izražanje v s lov enakem zmislu se ni izpridit. Tako oopiaok nastajanje svoje Termi-DOjog^je avtor, ki je vse svoje življe i je žrtvoval tekanju, poznanju In op-isovan.u lepot nase domovine zato, da bi naučil gledati ia vfivati to bogastvo na« tn tujce. Po velikih eestah bodi ia5 puhli sneg, praznik ali priič (ne: pulfer ali nulferine), t. j rahel, voljan, mehak snog, prhak kot pena In lahak kot ptičji puh. ki odleti, če vanj pihneš, ali kvišku puhne, zapraši, če po njem lopneš a smucao.. .< Tako lepi* je pa še polno, ria hi najraje prepisal veo knjižico! Veefc e« bo mnoge naučil u nje. A. GL (Sesedc imajo naši čitatelji čudni pojmi o vzgoji otrok V soboto, dne 20. t. m, no bdi potniki opoldanskega potniškega vlaka, ki je vo-2tf z Jesenke v Ljubljano, priče ra^la^anja zelo čudnih navadnih pojmov o vztiojl otrok. Neki gospod, ki je vstopH v vagon tam n*kje nad Radovoljico, je razlagal sopotnikom, kako je trete disciplinirati o* > ka Ves oddelek ga je posluša! in je i nekakšnim ponosom pripovedoval: »Pravijo, d« so otroci neposlušni, poredni, živahni, navihani itd. Da so tam, kjer jih starši ne znajo disciplinirati. Pri meni je drugače, pri meni je disciplina. Moj štinletnj sinko ve, kaj mora. Prcdno se n. pr začnem briti, ga .samo osi ne m ■ pogledom in dečko c;re klecat k vratom, obrnjen v vrata. Ko se obrijetn, mu to povem in sinko vstane. Pri umivanju prav tako. In še drugačna je ta disciplina. Zadnjič m- jo nekaj ra^Ml. pa ie morai! kar štiri ure neprenehoma klečati, pa si niti ust ni upal odpreti. Tako hi morali vsi 6tarši disciplinirati otroke in drugače bi bilo.« Menda jc že dovolj teh »pedagoških« naukov »očeta«. Da-li tx> resnično izvaja, ali se je hotel s stvarmi, katerih bi se moral sracnovarti, samo bahati, ne vem. Vem pa. da nazori, ki jih je razvijal ta »oce*. sploh človeški niso m da se take dresira psa, pa še tega ne. In skoraj sem mnenja, da tak-le oce, ni dosti boljši od onih, ki svoje otroke zapirajo v svmjake. Tu bi morali nastopiti merodajni faktorji, kajti ta oče je rekel, ko ga je neka žena vtpra-stfa da-H ve, kaj njegov otrok tedaj premišljuje, ko mora tako klečati: »Misli si, to nisem prav naredil, očeta moram libo-gati m pod.« Kmečka žena je pa odgovorila: »Misli si, kako hudobnega očeta ima« In ko mu je neki ugledni gospod rekel, naj pove, kako se piše. da bo še druge zainteresiral za njegovo »disciplinsko umetnost«, ie ba vaba vi »oče« umolknil. Sic je v vzgoji mnogo pomanjkijivosti in mnogo pogreSk. in tega ni najmanj kriva stara šolska vzgoja, vzgoja, ki jo tako imenitno slika Leonhard Frank v svojem »Vzroku«. In ako nič drugega, bi mogel temu nečloveškemu očetu ervetovati. da postane človek, £lede posledic svoje vzgoje naj si pa ogleda v '.jubljaiioki drami Frankov »Vzrok«. Tu oo tudi videl, kaj si otrokova nežna duša misli pri klečanju štiri ure in kaj bo on ifZ nedolžnega in nožnega otroka vzgojiL Nekdo, ki je kot človek uržaljen. Nekaj nasvetov k treznostni akciji Vsi borci za treznost med našim narodom morajo često poslušati očitke, da so obenem škodljivci narodnega gospodarstva, češ da bodo s svojim bojem uničili naše domače vinogradništvo in delno tudi sadjarstvo. Protivnikj boja za treznost so menda mnenja, da se iz grozdja ne more napraviti nič drugega kot zavreto (torej alkohol vsebujoče) vino in iz sadja zavret sadjevec. Na te stvari sem se spomnil, ko sem te dni čital v nekem Švicarskem listu članek n pridelovanju sadja hi alkoholni politiki na Nizozemskem. Ne bo odveč, ako ga kot nasvet priobčim tu v izvlečku: Na Nizozemskem je znašala pred 20 leti poraba 50 odstotnega alkohola 7-S8 litra na glavo prebivalstva. V zadnjem času je padla na 3.70 litra. V Švici pa je brlo mogoče v istem razdobju znižati konzum takega alkohola samo od 5.1 na 438 litra, in že se množijo glasovi, ki naznanjajo radi nizkih cen žganja v najnovejšem času zope-ten porast tega povprečja. Razlike v ceni so pa med obema državama naravnost frapantne. 14 šv. frankov na Nizozemskem, 1 fr. 70 centov pa v Švici za špirit in 100 odstotno sadno žganje (torej 154 Din proti 18.70 Din). Razlika ni manj očitna, ako primerjamo davčne donose države iz obdavčenja alkohola v Švici in na Nizozemskem. Znesku 14 fr. 80 centov (162.80 Din) stoji nasproti I fr. 27 centov (14.08 Din). Kaj pravi pa nizozemski kmet tem radikalnim odredbam? Vse težnje so usmerjene za tem, da zasluži pri nezavretem sadju prav toliko kot pri žganju. Visoki davki za alkohoi so ran že sami vzeli veselje do žganjekuhe; veselje in ponos pa občuti nizozemski kmet pri ugotovitvi, da izvoz kakovostnega sadja v tujino, zlasti v An-flijo, pa tudi v druge države, vedno bolj narašča. 2e v letu 1921 so izvozili 20 milijonov kg jabolk, 3L25 milijonov kg hrušk in 4.6 milijonov kg jagod. Med tem ko to bogato kolonijalno ljudstvo ureja svoje gojenje sadja vedno boli rentabilno, pa smo mi v Švici v zadnjem času v enem samem letu uvozni za 46 milijonov frankov (506 milijonov Din) tujega, predrago plačanega sadja in izvozili samo za 6 milijonov frankov (66 milijonov Din) sadja po trikrat nižji ceni. Blagoslov pametnejšega sadnega vnovčevanja na Nizozemskem je jasen. Je pa to tudi v določno zvezi s celotnim gospodinjstvom In načinom življenja. Cim mani sadja se spremeni v žganje, tem več ga ostane za razumno prehrano. Na Nizozemskem rma tudi delavec po-željenje posedovati lastno hišo zunsi v zelenju, in dejstvo, da obstojajo tam cela velika mesta s 100—150.000 prebivalci skoro iz samih enodružinskih hišic. kaže. kako zelo se mu je posrečil ta decentralističn-življenjski način. Velik del podeželja zgleda kakor vrt in v tem vrta gofijo sadje cvetice in druge stvari. Sicer se konzumira tudi alkohol, o Ctmer pričajo slavna nizozemska žganja, vendar pomagajo močno obdavčenje in druge stvari obdržati m ohraniti konzum v vedno ožjih mejah. Nasprotno pa je videti na mizah restavraci? v ,edno večji meri brezalkoholne pijače, in tudi oprema teh veleobratov pripomore potisniti ves spomin na stare, slabe beznt-ce, katerih ockai sicer še vedno obstoja, vedno bolj v ozadje. Tudi pri nas bi se lahko marsičesa naučili od Hoiandcev. Zlasti bi bilo potrebno odvaditi se vso letino — dobro in slabo, nepoškodovano in obtolčeno sadje — prekuhati v žganje. Gojilo naj bi se samo žlahtno, namizno sadje. Naši sadjarji w tudi kmetje sploh bi ga morali obirati. V žganje naj bi se sploh ne prekuhavalo. oz. čim manjše množine. Ostalo naj bi se porabilo kot namizno sadje za notranjo tn zunanjo prodajo, dalje za kompote, pa za pekmeze, čežane. povidle. Konzum svežega sadja v notranjosti je že precej sata« stel in nemale zasluge za to ima nas ^e-esejem, ali izvoz pa še daleko ne odgovarja potrebam ui zahtevam tujega trga. Znano je sicer, da Štajerski sadjarski zadrugi v Mariboru vedno orimanikuie sadja, ali ako smo čitali lansko iesen poročila o našem izvozu sadja, ie morelo sin pa vsakemn Jugoslovenu tesno ?ri nrcu. Zdaj, ko bo treba pričeti z delom v sadovnjakih, ko se lahko za letošnjo sadno tetino marsikaj uredi, preuredi in pripravi, naj naši sadjarji 'n vsi, ki ima'o 5 term kaj stikov, dobro premislijo te vrstice. Za vinogradnike velja približno 'sto. c. k. JI TRI VELIK EV ZABAVEN MIROZOV V ZVOČNEM KINV IDEAL Javno vprašanje Kakor poročajo na Si dnevniki zgradi Bat'ja v Vukovaru velikansko tovarno onv-Jyov, ki bo izdelovala obuvala za vao Jugoslavijo. Čevljarji se tega veselimo, ker smo prepričani, da nas bo Bat'a s tem rešil velik* krize in brezposemosti. > tem ba nas prt*. vzel kot družabnike t. j. približno 20.001) čevlja rokih mojstrov in nekaj manj brezposelnih pomočniikov ter veliko število vajencev. Kot socijalno ču ter mož bš na« phifetl vsaj tako, da bi mogli skromno preživVj*.u svoje rodbine. Davke bi itak plačeval u S tem bi bilo v nacijonalnem in gospodarskem pogledu doseženo vsaj toLiko. da hc onih sto milijonov dinarjev letno, ki jih damo Bat*i za uvožena obuvala, ostalo vnaj deloma pri na« v prometu. <*> ps bi potreboval vec moči, bi jah lahko vzel iz Češke se vet, kakor jih je pie na«. To bi bita država v državi! Ako pa bi Bata ne prevzel nas veeb v delo, si dovoljujemo vprašati merodajna oblast ki je izdala dovoljenje na zidanje inozemske tovarne, kam s tolik: mi brezposelnimi čevljarskimi mojstri in pomočniki, če bo Bata izdeloval čevlje aa vso Jugoslavijo? čevljjarji. čemu ta zmeda? Veliko unodo so napravila med drS-a'*-nimi vpokodenc: časopisna poroAlla, da j* treba predkftlti, glede prejemanja draginj-skih doklad do konca februarja nove prijave, katerih obraooi da se dobe na deten pri vseh glavnih tobaonJn zalogah In pri drnStv« državnih vrpoKo>Ticov r Ljubljani. Dosleo je take tiskovine pošiljala vpoko-jenoeun finančna -direkcija, kar ie bilo edino pravilno, a**laj pa ae zahteva od starega izonpanaga vrpokojenea, ki komaj Se krevaa u kol i hiše. da mora hoditi tn *5o pel ur daloč do glavne tobačne zaloge, če noče dobiti tako tiskovmo, sioer da se mu bo kratkomak> izplačevanje pokojnina uatavilo. Ker prejema večina vpokojencer taao malenkostne pokojnine, da oi niu misliti, da bi si mogli naročiti kak časopis, mnogi sploh ne bodo imeki pojma o tem, da je iasla tozadevna nova odredba. Vsem tem se bo torej pokojnina ukinila* Namesto da bi društvo drž. vpokojan^ev opozorilo prietoono obla3t na nodostat^k* gre in založi samo prijavne tiskovine ter jih razpošlje, da je kaos še večji, namesto direktno na vpokojenee. na glavne te* baone zaloge. Upamo, da bo naša uvidevna banska uprava omilila to odredbo s tem, da ba ukinitev rednepa «jpla4>e^anj^a pokojnin preprečila Vpokojenee. JUTRI VELIK IN ZABAVEN MIROZOV V ZVOČNEM KINU IDEAL. — Koncert Slovenskega vokalnega kvin» teta. Ker nisem pooblaščen kritik, ai no* iščem prostorček med >oa9imi 6itatWjic Prav razveselil me je nastop >kvintetov» cev< ko telel hi jim de nadaljnjega plodonosnoga dela, seveda ie s večjim uspehom kot jo bil B*i. Sv«tuj*im zatorej rs od ^krvintetac. da ▼ lastnem in v interese nadaljnjega se uspešnejšega dela, spreme* ae postavo svooih url. med L h) n. tenorjem, ki Je absolutno potrebna na bodoča delo Upam, da me >kvintetovet< pravi Ino razumejo. Premočna stran štirih basov napram drugače lepVm I tenorjem (malo moškim) ai v skladu s ostalo formacijo. Ponavljam, da Je 0H0 petje prs»v tepe tn de renše bo (iaensoeoo). ka'*~ ae kvintet sprijseni % gornjim-1 ab»oKitno objektivni zel dejstvi — KonssrvatoHst. >SLOVENSKI NAROD«, dne 2«. februarja 1932 čudodelni dravniic Roman Krn m a še nikoli ni videla očeta tako dobre volje. Bil je skoraj vesel. Cim je pa vstopila Athenais, se ji je obraz zmračil. — Nas zdravnik se je oglasil, — je dejal. — Ah! Je pisal? — Ne. Sla je poslal. — Zakaj ti pa ni pisal? — Imel je svoje razloge ... — Ta človek ima čudne manire... — Ali imate tisti izrezek iz novin? — je vprašala Km m a tiho očeta. — Da, — je odgovoril baron. — To je bila njegova skromnost. — In pojasnil je Athenaidi, kako in kaj je bilo s Chebskvm. Poslušala je molče, potem je pa pripomnila: — Končno ti je poslal mladega May- — Prijatelja sta ... je dejal Rofosse. — Mislim. Saj sta neprestano tičala fltropaj; Andreevi starši so bili vsi ob-WpSTr1*. — Zakaj pa? — Zaradi teh govoric... resničnih ah izmišljenih ... Sicer je pa ta fant preveč zaverovan v filozofijo, a vaš doktor sploh ničesar ne veruje ... — Ne vem, kaj misli, videl sem pa, da je fant od fare, — je pripomnil Rofosse. — Vljuden je res, toda ta vljudnost uri ni všeč, kajti njegovi starši se sploh ne zmenijo za nas. Kmrna je postala nemirna... Vstala je. Oče je videl, kako bleda in razbor jena je. Zato je vstal in dejal odločno: — Gospod Mavlian bo pisal doktorju. To me veseli, ker me je že skrbelo. Upam, da bo doktor čez nekaj dni tu. Enima, pojdi v park na zrak. Ponudil ji je roko in opazil, da se ji kri vrača v lica. Emma se je nasmehnila, ko sta ostala sama. Rofosse je bil ves srečen. XVII. Proti koncu tedna je prispel Cheb-sky v Saint-Vigor. Bilo je sredi julija, v največji vročim. Zapustil je kipeče življenje, zatohlo pariško ozračje in zidovje, izpuhte-vajoče vročino. Bil je še bolj suh in nervozen, kakor prejšnje čase. Cim je pa prišel v hladno, vlažno podnebje saint-vigorske doline, je bil kakor prerojen. Z bolno baronico je bil zadovoljen. — Zdaj ste pa vi na vrsti, da ji strežete, — je dejal Emmi. Najprej se bo pa morala navaditi na vas; kmalu vas bo sama klicala. Chebskv je našel pod slamnato streho na podstrešju že več let pozabljen star čoln. Dal ga je popraviti, potem je pa prosil barona, naj sedi na terasi na kraju, kjer ga Genovefa ne bo opazila; nam je pa sedel z Emmo v Čoln in od-Teslal na ribnik. Genovefa je prišla k oknu, opazila je čoln in se zagledala vanj. To se je ponovilo vsak večer, ko je vročina ponehala in ko so padle sence bližnjega griča na ribnik. Rofosse si je prižgal dolgo pipo in zrl za čolnom. Athenais mu je rekla nekaj oeornega, pa se ni zmenil za njo. In glej! Starec je našel v tem enako zabavo, kakor uboga blazna žena, tako osvežitev in očaran je, da si ga ni znal pojasniti. Chebskv je govoril malo. Rad je pa prepeval češke pesmi. Ali pa je vpraševal Emmo, kaj ima na svetu najraje, kaj si želi in kaj počenja. Emma je odgovarjala, kakor bi ne hotela, na eni strani je bila pod vplivom slepega zaupanja, na drugi strani pa silnega notranjega nemira, ki si ga ni znala pojasniti. Chebskv se je tu pa tam ozrl na njo; govoril je z njo zelo nežno, ona je pa občudovala njegovo modrost. Čutila je, da je uganil njene misli in da jo razume. In bila je vsa srečna. Minila sta dva tedna. In Chebskv je dovolil Emmi vstop v sobo njene nesrečne matere. Z drhtečo roko je Emma odprla vrata, Genovefa ji je stopila naproti smeje kakor bolno dete, ki se prebudi, oddahne, začuti svež zrak in vidi nad zibelko mamin obraz. Genevefi so se polagoma vračale moči; bila je sicer bleda, toda ne več tako, kakor pred prihodom Chebskega. Pri oblačenju so ji morali Še pomagati, ni si pa več pomečkala obleke niti skuštrala las. Imela je zopet človeško obličje. Življenje se je vrnilo v njo in duh se je hotel pre-roditi. Emma se ji je prikazala liki jutranja zarja, oznanjajoča s o In č ni vzhod. Igrala se je z njo kakor z otrokom. Tako je hči učila mater živeti. Nekoč ji je prinesla rož, potem zelenja in tako je polagoma okrasila njeno sobo. Genevefa je oživela, začela se je zanimati za obleko in dala se je voditi. Cez štirinajst dni je že lahko zapustila sobo in se izprehajala po terasi ob vodi, opirajoč se na hčerko, dočim je Nun radostno skakal pred njima in podil divje race. Skupni izprehodi so koristili materi in hčerki. Tudi Emmi se je zjasnil obraz. Teta ji je zastrupljala življenje, a zdaj je živela in delala po svoji volji, imela je človeka, da je lahko skrbela zanj in mu svetovala, pri tem pa pozabljala nase; ženski nagon, zadušen v nji s surovo silo, je znova oživel in prevzel vse njeno bitje; trpela ni več, čutila se je srečno. Athenaido je to jezilo, kajti Emma se ji je prvič v življenju postavila po robu. A oče ji je pomagal. In tako je gospodična rajši izginila. Chebskv ni obtičal v samostanu. Hodil je na izprehod v okolico in po cele dneve je izostajal. Z Andreem sta se razumela dobro in njuno razmerje je postajalo s vsakim dnem prisrčnejše. Andre mu je pravil o svojem očetu, podrobno mu je opisal njegovo bolezen. — MisHm, da bi vašemu očetu lahko pomagal, — je dejal Chebskv. — Oslepel je najbrž zato, ker mu je začasno odpovedal očesni živec. Če ni poškodovano oko samo. zadostuje usmeriti prav svetlobne žarke: na to optično vprašanje je veda šele nedavno odgovorila. — Hočete, da poskusim to? Andre je poznal odpor svojih roditeljev proti zdravnikom, vendar je pa odgovoril: — Pojdite z menoj. Mavlianov grad je bil zgrajen iz opeke in sivega kamna, stal je nad zeleno dolino in nad žuborečim potokom. Z visokega perona se je videla med drevjem Seina, široka in mogočna, kako se izliva v morje. Gospa Mavlianova je baš čitala v salonu svojemu možu knjigo. Ko ji je sin povedal, da je pri vedel tujega zdravnika, se je plaho ozrla nanj. Chebskv pa ni čakal njenih vprašanj, temveč je takoj povedal, kaj ga je napotilo v grad. Usmrtitev na lastno prošnjo Po mnenju angleškega zdravnika dr. MUlarda javnost za uzakonitev evtanazije Se ni zrela Angleški zdravniki so načeli javno debato o usmrtitvi na zahtevo. Ali sme zdravnik usmrtiti človeka in rešiti ga trpljenja na njegovo izrecno prošnjo? To prastaro vprašanje je stopilo zopet v ospredje. Na letnem občnem zboru zdravniškega društva v Londonu se je razvila živahna izmenjava nazorov, pristaši in nasprotniki evtanazije so prišli v polni meri do besede. Mestni zdravnik iz Leicestra in predsednik društva dr. M. C. K. Millard je imel zanimivo predavanje, ki je pojasnilo ta problem od vseh strani. Prijatelji živali, je dejal dr. Millard, prav nič ne oklevajo, če je treba usmrtiti bolno ali težko ranjeno žival, ki je ni mogoče rešiti. Ali je dovoljeno isto tudi s človekom, ki je neozdravljivo bolan in zapisan smrti, pa sam prosi, naj mu zdravnik prestriže nit življenja, da bo rešen trpljenja? Ali ima človek pravico končati si življenje sam? AH je družba dolžna uslišati njegovo prošnjo? Na to vprašanje so odgovarjali že mnogi. V starem Marseillu so bili ljudje mnenja, da sme umreti vsak človek, ki se mu ne ljubi več živeti. Tudi Plato je bil tega mnenja in Thomas Morus razvija v svoji »Utopiji« enake nazore. Leto dni pred smrtjo se je ponudil Alfred Nobel italijanskemu ministrskemu predsedniku Orispiju, da zgradi v Rimu in Milanu na svoje stroške zavoda, kjer bo lahko vsak človek na svojo željo brez bolečin umrl, pa naj bo bolezen, ki ga privede do tega sklepa, kakršnakoli. Znani angleški pridigar dekan Inge pa pravi, da ni logično dolžiti človeka krutosti, ko pusti konja ali psa trpeti, dočim velja isti človek za morilca, če da neozdravljivo bolnemu injekcijo in mu prihrani grozo smrtnega boja. V vseh časih so bUa naziranja o tem problemu deljena. Napoleon se je izrazil o tem nedoločno. V Jaffi, pripoveduje Desgenettes, me je dal general Bonaparte poklicati tik predno je bilo obleganje prekinjeno. Dejal mi je: »Na vašem mestu bi z enim strelom končal muke vseh vojakov, ki jih je napadla kuga, in preprečil bi nevarnost, ki preti nam zdravim.« Odgovoril sem mu, da je moja dolžnost rešiti te ljudi. Isti Napoleon je pa pozneje zagovarjal drugačno stališče. Maršalu Durocu. ki je bil težko ranjen na spodnjem dehi telesa in zapisan smrti, je odgovoril na njegovo prošnjo, naj ga usmrte: »Smilit« se mi, prijatelj, toda ni sredstva, da bi vam mogel pomagati. Trpeti boste mora-H do konca.« Pozneje je pripomnil: >Mi-slim. da je končno bolje trpeti, kakor pa da bi človek padel v naročje svoji usodi, pa naj bo že kakršnakoli.« za „milijonski" V. razred drž« raz. loterije so dospele. ^ ■ Igralci naj jih obnove do 2. marca. •— Žrebanje se bo pričelo dne 3. marca in bo trajalo do 25. marca. Izžrebane številke bomo redno objavljali v »Jutru« o—o—o Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv* Petra c. 19 Napoleon pa gotovo ni bil edini, ki je zavzemal v tem pogledu zdaj tako. zdaj zopet drugačno stališče. Na drugi strani pa ni težko razumeti silnega Berliozovega ogorčenja, ki je po strašnih mukah in kruti smrti svoje po raku razjedene sestre izjavil: »Noben zdravnik ni bil tako usmiljen, da bi dal moji sestri narkozo, ki bi se iz nje ne prebudila več. ki bi napravila konec tem strašnim mukam. Zdravniki segajo po anasteziij, da prihranijo bolniku pri operaciji bolečine — pri operaciji, ki traja včasih samo pol minute — kadar pa gre za muke, ki trajajo pol leta, si ne upajo vzeti večje doze. A. Pare je bil pa nasprotno ogorčen, ko je videl, kako je zdravnik usmrtil tri težko ranjene in smrti zapisane vojake. Njihovi obrazi so bili grozno ska-ženi, nesrečniki niso niti videli, niti slišali, pa tudi govoriti niso mogli. Pare je očital zdravniku krutost, zdravnik mu je pa odgovoril, naj prosi boga, da mu pošlje prijatelja, ki ga ne bo pustil trpeti, če bi prišel on v tak položaj. Mirabeau je na smrtni postelji rotil Cabanisa, naj pospeši njegov konec. Ali moremo zameriti posadki podmornice, da vzame s seboj morfij, da si v skrajnem slučaju prihrani počasno in strašno umiranje? Javno mnenje pa ni nič kaj naklonjeno temu načinu samomora. Splošno se presoja ta problem iz pravnega vidika, dočim je čisto človeško stališče potisnjeno v ozadje. Zadnja leta so pa imeli v Angliji več primerov, ko je sodišče oprostilo ljudi, ki so iz usmiljenja usmrtili svoje blržnje. V oktobru 1927 je bil oproščen pred sodiščem angleški pristaniški delavec, ki je usmrtil svojo 4 leta staro vnukinjo. Dete je imelo neozdravljivo bolezen in je hudo trpelo. Sočutje je napotilo strica, da je deklico utopil. In Conan Dovie je javno odobril oprostilno razsodbo. Leta 1929 je oprostilo sodišče v Varu nekega Richarda Corbetta, moža neomade-ževane preteklosti in izredne srčne omike. Usmrtil je svojo mater, ki jo je razjedal rak, potem si je pa hotel končati življenje, pa so mu to namero preprečili. Pred poroto je bil oproščen, ker se je izjavilo šest porotnikov za, šest pa proti krivdi. Po mnenju dr. Millarda javno mnenje še ni zrelo za uzakonitev evtanazije. Rojstva in umiranje Zdravstvena sekcija Društva narodov zbira podatke o rojstvih m umiranju od začetka tekočega stoletja. Iz evropskih držav, Japonske, Avstralije m Nove Zelandije so že zbrani podatki. Iz njih je razvidno, da koleba število rojstev v poedinih državah zelo občutno. V Nemčiji je nazadovanje porodov 40 krat večje, kakor na Portugalskem in 5 krat večje, kakor v Franciji. Na Japonskem se porodi množe. Po številu porodov je zanimivo, da trna Francija, ki velja za državo z najmanjšim prirastkom prebivalstva, zdaj večji naravni prirastek, kakor Anglija, Avstrija, Švedska, Norveška, Švica in Estonska. Nasprotno imajo pa Anglija, Norveška, Švedska. Danska Švica, Belaja in Nova Zelandija manjši odstotek umrljivosti. Od začetka tekočega stoletja je znašal višek nazadovanja porodov 47%, umrljivost pa 39%. Nemčija je dosegla tudi ta višek. Izmed 22 držav jih je bilo 9, ki so imele za dobro tretjino manj porodov, 8 jih pa izkazuje nazadovanje od 23 do 35%. Povprečni prirastek zadnjih let se ne razlikuae mnogo od leta 1900 in 1905. V nekaterih državah je pa vendar opažati na- zarovanje. V Angliji, Nemčiji in Norveški znaša naravni prirastek zadnja leta približno četrtino prirastka pred 25 leti. Nasprotno jo pa na Japonskem, v Španiji, na Portugalskem, Irskem in v Rusiji od leta 1928 večji prirastek ljudi, kakor v začetku tekočega stoletja. Leta 192S je znašal prirastek prebivalstva Evrope brez Rusije skoraj 8 milijone, v Rusiji sami pa nad 2.800.000. Poljska, Nemčija in Italija imajo naravni prirastek nad 400.000. obred v zraku Miss Gladiš Palmer, ki je posta.a po poroki z indijskim radžo angleška princesa, je v angleški javnosti zelo popularna, ker študira z velikim zanimanjem razne veroizpovedi in prestopa iz ene vere v drugo. Pred dvema letoma je izstopila iz protestantovske cerkve, ki je bila v nji vzgojena, in postala je zelo vneta katoličanka tako, da je opozorila nase celo Vatfkan in je bila sprejeta pri papežu v avdi-jenci. Tem manj razumljiv je torej njen prestop iz katoliške v mohame-dansko vero. 2e to je presenetilo angleško javnost, še bolj so se pa ljudje čudili, ko so zvedeli, kje je lepa princesa prestopila v mohamedansko vero. Sprejemni obred se je vršil te dni v letalu 1600 m nad Rokavskim prelivom. Mlada princesa, ki je sama določila to originalno pot iz katoliške v mohamedansko vero, da bi trušč na zemlji ne motil njene pobožnosti, je dobila ime Kahir ul Nissa, to se pravi najlepša med ženami. Mohamedanski svet je bil njenega prehoda iz katoliške vere zelo vesel, ker gre za prvo pripadnico belega vladarskega rodu, ki je sprejela mohamedansko vero. O mesecih Olovek bi mislil, da mora imeti po vseh pravilih najmanj dni zadnji ali pa prvi mesec v letu. Zakaj neki ima najmanj dni baš drugi mesec? Pri starih Rimljanih se je začenjalo leto s 1. marcem. Marec je bil prvi mesec v Jetu. Zato se je moral februar kot zadnji mesec zadovoljiti s številom dni, kar jih je še ostalo, torej v navadnem letu 28. v prestopnem pa 29. Da je bil marec res prvi mesec v letu, nam pričajo tudi latinska imena mesecev, ki jih rabijo še zdai romanski, germanski in večina slovanskih narodov, pa tudi Madžari m drugi. September, pri nas deveti mesec je bU pri RimUamh sedmi m se je torej imenoval september. Oktober je bil osmi, november deveti, december deseti. Julij je imel prvotno tudi ime samo po vrstnem redu, imenoval se je quinc-tilis, to se pravi peti, avgust je bU sextilrs, Šesti. Sele pozneje so ta dva meseca prekrstili, prvi je dobil na čast Julija Cezarja ime julrus, drugi pa po cesarju Augustu ime augustns. Latinica se širi Sovjetska vlada je začela tik pred japonsko-kitajskim konfliktom propagirati latinico, ki naj bi nadomestila sedanjo komplicirano in težko pisavo v vzhodnih sovjetskih pokrajinah, me-ječih na Kitajsko. Ta novotarija nikjer ni naletela na hujši odpor in posebnw nižji slon so z navdušenjem in s popolnim razumevanjem pozdravih nuvx> pisavo. Navdušenje za latinico je tem večje, ker je znanje kitajske pisave prava umetnost. Saj obsega krtajska pisava 30.000 različnih znakov, za katere je potrebno skoraj celo življenje, da se jih Človek nauči, seveda če je dovolj inteligenten. Zato je v nekaterih kitajskih in ruskih obmejnih krajih skoraj vse prebivalstvo nepismeno. Sovjetska vlada pa hoče uspešno pobijati nepismenost tudi v teh krajih in zato uvaja latinico. Latinica je uvedena že v vseh ljudskih šolah in povsod so jo z veseljem pozdravila. Seveda je drugo vprašanje, kako bodo prilagodili latinico potrebam kitajskega jezika. TTSlTAfctfA TžVfeSlJjg fi— RAZLIČNE TISKOVINE. j& ČASOPISE, DIPLOME, ^ REVIJE. VREDNOSTNE ^ PAPIRJE KOLEDARJE, fi^ SREČKE. KNJIGE L T. D. J ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA. RAZGLEDNICE SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE JEDILNE LISTE, CEN IKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA CE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŽE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO EN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ iN ARGON A ISKARNA STROJEPISNI POUK 1, 2 in 3 mesečni večerni tečaj za začetnike in lzvežbance. Začetek 1. marca. Vpisovanje ob torkih in sobotah od 6. do 8. ure zvečer, šolnina zelo nizka. Chrlstofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/1. 965 ČEVLJI na obroke »TEMPO«, Gledališka 4 (nasproti opere) 19/T DIN 125— 1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 2708 23/T FRIZERKA dobra moč, ki ondulira, manikira, dela vodno in trajno on-dulacijo, stara 19 let. Nastopi lahko takoj. Na naslov: Josip Hol^, frizer, Brežice ob Savi. 998 LANZ LOKOMOBELO 22 Ks, v brezhibnem stanju ugodno prodam. — Na ogled v obratu v opekarni Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano. 997 »TATRAc šestsedežna, zaprta limuzina, v dobrem stanju naprodaj za 25 tisoč dinarjev. Pojasnila daje P. Rode v Kamniku. 996 MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri: brancini, kalamari, barbonl, kakor tudi velika Izbira dragih jedil. — Vina prvovrstna; cene zmerne. OPERNA KLET, Gledališka ulica št. Z LJUBLJANSKI DVOR, Kolodvorska 28 CENJENE DAME! Lahko prebrodite današnjo KRIZO ako se poslužite po mojem načinu abonmaja za oblačila! Nudim Vam po kvaliteti in faconi S oblek za vse sezone po najugodnejših odplačilih, in sicer: L razred po Din 90.— mesečno II. razred po Din 130.— mesečno III. razred po Din 170.— mesečno Blago in facona po izbiri in meri. — Na ta način ste lahko redno elegantno in poceni oblečene. Ta abonma posebno priporočam gg. stalnim nameščenkam. DAMSKO KROJASTVO 99ELYSEE" NOVI TRG št. 5 (prej Turjaški) J o sipina S. Chronthall. Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno ttaaarno« Fran ivo dal usta; Oton Chnatoi. — Vat t tragam.