PoSSnina plačana v goto nU
ini, dne 28. septembra 1922.	IV. leto.
JKT «K-tv
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne Štev. 1 Din.
.NAŠ GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . Din. 40'—
Polletna naročnina........20'—
Četrtletna naročnina......10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. —: Oglasi po ceniku.	J
Uredništvo: Ljubljana, Dalmatinova cesta 3/Ili. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani
Upravntštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Kaj je novega pri O. Z.
Kakor smo omenili že v zadnji številki »Našega Glasa«, je O. Z. izročila svoje protipredloge k najnovejšemu vladnemu načrtu zakona o civilnih državnih nameščencih kompetentnemu mestu, ki je obljubilo vso svojo moralno podporo. Ni nam treba prikrivati, da smo mislili pri tem bivšega predsednika O. Z. poslanca profesorja R e i s n e r-i a, ki bo kot tajnik pododseka zakonodajnega odbora skušal protipredloge po svoji najboljši moči uveljaviti.
Spontani sestanek zastopnikov raznih uradniških organizacij in prijateljev organizacij, ki se je vršil v soboto, 23. t. m. zvečer v restavraciji pri »Mraku«, in ki ga je sklical poslanec prof.
R c i s n e r, je pričal, da je skorajšnje vzakonje-nie nove službene pragmatike in temeljita revizija dosedaj veljavnega zakona o draginjskih dokladah vsem državnim aktivnim in vpokojenim nameščencem nad vse pri srcu. Opazili pa smo, da nižji državni uslužbenci za te dve vprašanji topot niso pokazali tistega zanimanja, kakor sicer. Izmed 100 udeležencev tega sestanka smo opazili komaj 3 zastopnike nižjih državnih uslužbencev. Prisotnih pa je bilo več višjih uradnikov, med njimi delegat ministrstva financ dr. Karel Savnik, dvorni svetnik Bonač, vseučiliški i profesor dr. Kidrič, vladni svetnik dr. Sporn, ki je tudi doslej pridno deloval v pragmatičnem odseku, in drugi.
Na sestanku le poročal posl. prof. dr. R e i s-ner o sedanjem stanju službene pragmatike in O vprašanju draglnj-klh doklad.
Predsednik O. Z. nadupravitelj Lili e g Je otvoril sestanek, pozdravil vse navzoče in se zahvalil posl. prof. R e i s n e r j u, ki porabi vsako priliko, da se sporazume s predsedstvom O. Z. Informativni sestanki so velikega pomena. Če tudi posamezniki ne morejo ob takih prilikah iznašati svojih zahtev in želji tako, kakor bi bilo za vse prav. Posl. prof. R e i s n e r obžaluje, da je na sestanku navzočih tudi več gospodov, ki o poteku delovanja O. Z. niso do dobra informirani, zato prosi, da vzamejo njegovo poročilo le kot površno sliko, ker ni časa, da bi se mogel spuščati v detajle. Prosi tovariše, naj se po končanem poročilu obračajo nanj s potrebnimi vprašanji, na katera bo dajal podrobna pojasnila. O. Z. jc pripravila za zakonodajni odbor obširen materijal, ki pa vslcd momentano izprcmcnjcnc situacije zadnjih dni še ni popoln. Treba je torej ta materijal izpopolniti in ga privesti do dokončnega zaključka. Oriše v daljšem izvajanju zgodovino postanka prvotnega, po državni komisiji izdelanega osnutka zakona o civilnih državnih nameščencih in trnjevo pot, katero je imel preiti ta osnutek preko drugega do današnjega, ki ga Je izdelala posebna komisija ministrskega komiteta. Z raznih strani se je poudarjalo, da tudi ta zadnji osnutek ne odgovarja splošnim zahtevam državnih uslužbencev. Treba pa ]e pomisliti, da zakon unificira pravice in dolžnosti državnih uslužbencev vseh treh plemen našega naroda, dočlm je bilo doslej v veljavi več različnih zakonov. Zato naj vsakdo izmed nas odloži predsodke o tem zakonu, dokler se ni prepričal, da mu nudi zadostno garancijo za izenačenje pravic.
Če se je vsa stvar zavlekla tako na dolgo in široko, ni pripisovati tolikšne krivde parlamentarnim činiteljem in odborom, kakor pa nekaterim centralnim organizacijam, ki glede tega vprašanja niso ganile z mezincem. Potolažiti nas mora dejstvo, da smo morali v bivši Avstriji čakati na vzakonjenje službene pragmatike nekaj debelih let in da se je bil zanjo še vse srditejši boj, kakor danes. Z zadoščenjem moramo ugotoviti, da gre stvar doslej gladko naprej In da sl je zakonodajni odbor stavil kot prvo nalogo provesti ta zakon do termina, ko sc bo mogla s pospešenim postopkom baviti ž njim Narodna skupščina. Značilno, kar ima pripomniti prof. Rcisncr je, da Glavni Savez k temu načrtu ni pripravil prav nobenega materijala. Istotako ali samo v neznatni meri pa so prispevali z izpreminjevalnimi predlogi tudi pokrajinski savezi. Poudarjati mora, da je O. Z. v odlični meri pripomogla do tega, da se je mogel načrt predložiti zakonodajnemu odboru. O. Z. za Slovenijo s svojim predsednikom nadupravite-Ijem Lili egom in drugimi odborniki ima pri tem neoporečne zasluge. Čakati bi morali morda še več mesecev na začetek dela zakonodajnega odbora, kolikor se ta tiče službene pragmatike, ako bi slovenska O. Z. ne storila v polni meri svoje dolžnosti. Omeniti mora, da je s svojim strokovnim znanjem za pospešeni e redakcije tega načrta veliko pripomogel tudi vladni svetnik dr. S t e s k a, ki mu posl. prof. Rcisncr izreka neomejeno zahvalo. Obžalovati pa mora z druge strani, da se sodniki iti proicsorjl, izvzernši univerzitetne profesorje, do zadnjega časa za to vprašanje niso veliko zanimali, četudi združuje novi zakon državne nameščence vseh strok in kategorij. Ugotavlja, da je današnji sestanek dokaz preizkušene stanovske zavesti in samo želi, da bi pri tem ostalo. Kar bo novi zakon vseboval dobrega, to bo po starem izkustvu morda zopet samo zasluga gotovih izvenparlamentarnih f<\k~ tori e v, kar pa bo t ležil slabega, to bo zakrivil zakonodajni odbor, oziroma Narodna skupščina. Svari pred takimi predsodki, ker jc bila dana možnost prav vsakemu organiziranemu državnemu uslužbencu, da jc mogel pri dotičnomu Savezu s svojim nasvetom ali s pisano besedo sodelovati. Če se to ni zgodilo, ne smemo delati očitkov tistim krogom, ki niso drugega zakrivili, kakor uvaževali nasvete organizacij. Naša žurnalistika kaže pri tem vobče velike pogreške. Najrazličnejši listi prinašajo v zadnjem času iz popolnoma neinformiranih krogov vesti in članke, ki so vsaj za ta čas čisto nepotrebni in docela preuranjeni. Ni se torej čuditi, da povzroča takšno beganje v vrstah državnih uslužbencev še večjo zmedo in da jih spravlja iz duševnega ravnovesja, ki nam je ravno sedaj najbolj potrebno. Koliko dela bi bilo prihranjeno O. Z., ako bi se pisci vseh teli notic in člankov udejstvovali s svojimi nasveti pri njenem pragmatičnem odseku! Kako veliko lažje in hitreje bi se razbistrili pojmi in navidezne kontradikcije v posameznih členih zakonskega načrta. Saj vemo, da več glav več ve, in čim popolnejši bi bil materijal O. Z., tem lažje bi bilo tudi sedaj stališče tajnika pododseka zakonodajnega odbora in poročevalca pred plenumom zakonodajnega odbora.
Vobče mora reči, da zanimanje, ki vlada za naše vprašanje pri narodnih poslancih, ni posebno veliko. Osnova zakona kot takega je brez dvoma dobra. Zakon obvaruje državnega nameščenca proti današnjemu partizanskemu sistemu in mu zagotavlja napredovanje, ako je sposoben ter v službi marljiv in vesten. Veliko prahu je dvignila določba zakona, po kateri se z uveljavljenjem pragmatike stavijo vsi državni uslužbenci na razpoloženje. Tega ne smemo vzeti pretragično. Prehod se prav gotovo ne bo izvedel tako, kakor si marsikdo izmed nas predstavlja, da bi namreč bil vržen čez noč na cesto. Vladi mora biti dana možnost, da pn utemeljeni presoji očisti vrste državnih nameščencev elementov, ki so do=M več škodovali, kakor koristili. Ker službena pragmatika po dosedanjem načrtu ne bo prinesla definitivnega izboljšanja gmotnega položaja, je tr.ba materijalno vprašanje rešiti povsem neodvisno od tega zakona, četudi sporedno ž njim, t. j. z novim zakonom o draginjskih dokladah. Iz tega razloga se je pojavilo vprašanje o ureditvi osebnih prejemkov na temelju principa zlate valu'c. Zakonodajni odbor je 22. t. m. pretresal načelno vprašanje, kako naj bi sc ta zakon usmeril, da hi fiksiral bazo osebnih prejemkov na način, ki bi državnim uslužbencem že z rednimi dohodki vs čas mogel omogočati zajezitev draginjskega vala. En način ureditve bi morda bil, da bi se ti prejemki fiksirali v višini predvojnih plač, nj n izplačevanje pa bi se vršilo v zlati valuti. Z zakonom bi se imel za gotovo dobo določiti tak j-zvani relacijski faktor, ki pa bi v svrho ohranil ve ravnotežja v državnem budgetu moral istotako veljati tudi za državne dohodke.
Na predlog poslanca D i v c a sc je na prvi seji zakonodajnega odbora sklenilo, naj bi sc vzporedno s službeno pragmatiko temeljito revidiral zakon o draginjskih dokladah. To je potrebno v prvi vrsti radi tega, ker bo v zakoru o civilnih državnih nameščencih določena prevedba na takozvane položaje v kratkem času iz tehničnih razlogov neizvedljiva. Zato je treba, da se poleg zakonodajnega odbora skliče v najkrajšem času tudi finančni odbor, ki bo imel spraviti vprašanje zvišanih draginjskih doklad na dnevni red. (Prva seja finančnega odbora je bila sklicana za 26. septembra. Op. ur.)
Najdclikatnejše vprašanje je, kako na pravičen način grupirati državne uslužbenec v posamezne kategorije In jim določiti primeren položaj. Vsi vemo, da je nova službena pragmatika za uradniške kategorije sprejemljiva, dočim so ped-uradniki in služltelji ž njo nemalo prizadeti, in to vslcd lega, ker jim ne nudi nobenih položajev, nobenih rangov. Če smo pravični, moramo nagla-šati veliko razliko med tistim nižjim državnim uslužbencem, ki je n. pr. provedel v državni službi 15 let in med tistim, ki bo beležil na dan vzako-njenja tega načrta samo 3 leta. Treba je torej najti nekak modus, ki bo starejšim zvaničnikom in služiteljem zagotovil višje službene prejemke, kakor mlajšim. To jc na vsak način potrebno, ker moramo smatrati, da je treba starejšega bolje nagraditi in pa da se s tem ustvari nekaka tekma, nekaka ambicija v službi, ki Je gotovo velikega pomena. Vsi razlogi tudi govore za to, da je treba napraviti v prvi kategoriji namesto sedanjih
10 samo 9 grup. Naravno je tudi, da ministri ne spadajo v ta zakon, ker niso pragmatični uradniki, marveč bo treba zanje ustanoviti prav poseben zakon. Eksistira že načrt vlade, kako bo opredeliti državne uslužbence v položaje. Eminentna naloga Osrednje Zveze bo, da ta načrt v najbližnjih dneh prouči in stavi utemeljene proti-predloge.
Nadvse pogrešno bi bilo, da bi se v novo službeno pragmatike vtihotapila kaka določba, ki bi na kakršenkoli način omejevala ali pa tudi samo tangirala politično svobodo, ki jo državnim uslužbencem jamči ustava. Ko se bodo v zmislu zakona ■ državni uslužbenci stavili na razpoloženje, bo treba obračati posebno pozornost na njih kvalifikacijo in na število službenih let. Apelira na vse navzoče, naj mu po svojih najboljših močeh kot referentu v zakonodajnem odboru olajšajo delo. O. Z. naj se z vso marljivostjo posveti zadnji epohi preddcl službene pragmatike, in uspeh bo zagotovljen. Kar se tiče penzljonlstov starega sistema, bodo imeli v poslancu prof. R e i s n e r j u ravno takšnega zaščitnika, kakor so ga imeli doslej. Ščitil bo njih interese tudi v bodoče in skušal uveljavili ves svoj vpliv, da se njihovim opravičenim zahtevam v polni meri ugodi že s tem zakonom. Pa tudi za starejše uradnike, ki so danes šc aktivni, ki pa bodo prosili za upokojitev že v doglednem času, bo treba ustvariti že v zakonu samem jamstvo, da bodo upokojeni na osnovi tega in ne kakega drugega zakona. Treba ie še v zrdnfrstn času kar najintenzivnejšega dela. zato prosi, da pokažejo svojo dobro voljo vsi in ne samo tisti, ki so kot odborniki pozvani, da vrše svojo dolžnost.
Izvajanjem poslanca prof. Reisnerja je sledilo burno odobravanje. Predsednik O. Z. Lllleg se poročevalcu zahvali za njegova obširna pojasnila in ga v imenu O. Z. prosi, da tudi šc nadalje z vso svojo vnemo podpira njene težnje.
Nato je poslanec prof. R c i s n e r odgovarjal navzočim na razna vprašanja ter jim dajal pojasnila.
Računski nadsvetnik K uk ar opozori gospoda poslanca, da ie treba za računske uradnike d ločiti ugodnejši položaj, ker morajo poleg zahtevane šolske predizobrazbe (srednješolska mati. ra) polagati tudi izpit o državnem računovodstvu na univerzi.
Tajnik O. Z., B e k š, omeni, da določa čl. 121. osnutka službene pragmatike za državne name-šeence v razmerju z letnimi prejemki gotove odstotke poreza ali davka. Istotako ie za javne radnike določena popolnoma nezavisno od tega člena v novem zakonu načrta o direktnih davkih tudi še ena vrsta davka, tako da bi državni nameščenci bili končno dvojno obdavčeni. Treba ie torej v tem oziru remedure in izpremeniti ali določbo službene pragmatike ali pa načrt zakona o dircktnili davkih.
Pisarniški oficijal Kobe sc je obrnil do gospoda poslanca radi pisarniškega nradnlštva, za katero se doslej ni zahtevala nobena izrečna šol- : ska izobrazba. Po novem načrtu službene pragmatike bi ne bila izključena možnost, da to urnd-niš/tvo nc ostane več v kategoriji uradnikov (3. Tfatcg.), marveč da se uvrsti v kategorijo zva-ničnikov.
Kanclist Zima omenja doslužene nrndnikc-rcrflfTkatlste, ter prosi gospoda poslanca, da se zavzame tudi za njihove interese.
Gospod poslanec je dajal na vsa vprašanja rade volje pojasnila in obljubil, da bo po možnosti vpošteval pismene protipredlogc. Prosi zato vse navzoče in tudi druge tovariše, naj predlože svoje utemeljene pomisleke O. Z., ki bo storila svojo dolžnost.
Na vprašanje, zakaj kaže ravno slovenska O rednja veza pred vsemi drugimi tako zanimanje za vprašanje službene pragmatike, d oči m so ostali pokrajinski savezi več ali manj pasivni, odgovori poslanec prof. R e i s n e r, da se tako Giaval Savez kot drugi pokrajinski Savezi zanašajo na pozitivno delo slovenske Osrednje Zveze In da v polnem obsegu osvajajo njene predloge. Drugega razloga pri tem ni, kvečjemu če še vzamemo, da druge zveze ne kažejo toliko organi-zatornega duha, kakor slovenska. Ako ne bo delala slovenska Osrednja Zveza resno In smotreno kot doslej, potem je odveč misltti, da bi kaka Inicijativa prišla od druge strani. Glavno Je, da do danes nimamo prav nobenega razloga dvomiti
nad tem, da se vsa stvar nahaja v dobrem tiru In da gre gladko naprej.
S to zavestjo delajmo tudi dalje, naš nastop naj se še bolj združi v enotni fronti In prepričani smo lahko, da se da s pozitivnim In mirnim delom veliko doseči.
Predsednik Li 11 e g se poslancu prof. Reis-nerju ponovno zahvali za njegova izvajanja ter zaključi med burnim odobravanjem udeležencev nadvse krasno in v mirnem razpoloženju uspeli sestanek.
Alojzij Juršič (Gor. grad):
Naše skrbi in težave,
V organizaciji javnih nameščencev manjka sporazuma in enotnega nastopa. Vsa stvar se mi zdi, kakor dva v jarem vprežena vola, kojih eden vleče na desno, drugi na levo.
Eden nameščencev je za to, da se pred javnostjo berači in s tem pokaže, da smo v skrajni sili, zadolženi do grla, nagi, bosi, pomagati pa nam noče nihče; drugi nameščenec iz osebnega ponosa rajši strada in je celo pripravljen, rajši umreti, nego bi sprejel miloščino, kakor je izjavil pred kratkim v »Slov. Narodu«. Takemu človeku res ni pomagati. Ako je on s tem zadovoljen, slobodno mu, ni pa s tem zadovoljna velika večina javnih nameščencev. Ugled ima oni, ki je gmotno dobro podprt, ne pa oni, o kojem govore sosedje, da nima česa jesti in ne česa obleči, dasi je študiran človek. To je stara stvar. Znano je, da so dospeli javni nameščenci pri svoji mizeriji ob ves ugled pri ljudstvu, medtem ko se verižnikom in drugim denarnim mogotcem vse klanja. Beračiti ni sramota, gladu umreti je hujše.
Zadolženi smo večinoma vsi, kdo pa naj plača naš dolg, če ga ne bomo mogli plačati sami? Ali naj začnemo prodajati še pohištvo in tiste cunje, ki so nam še ostale? Na koga se naj zanašamo, če ne na našega delodajalca, čegar dolžnost je, da nas plača za delo, kakor se spodobi? Kaj pomaga za uho visoko število kron, ki jih dobimo, a ž njimi plačamo le bore malo? Kar jih dobimo kot mesečni prejemek, zadostuje jedva za 10 dni.
Poznam trgovskega pomočnika, ki je šele 18 let star in je šele 8 mesecev trgovski pomočniku, a mu plača delodajalec 3200 K mesečno, kar odgovarja plači uradnika X. čin. rpzreda s triletnico. Ali treba šc kakega komentarja?
Tovariš nam svetuje, naj si izboljšamo svoj položaj s postranskimi zaslužki. Mogoče je to le v najmanjši meri po večjih mestih, da nameščenec služi dvema gospodoma, če hoče živeti in če mu v to pripušča služba; na deželi je to izključeno. Na deželi so povsod uradne ure za nameščenca od 8. do 18., iz-vzemšl odmor opoldne. Ako sc ubijaš ves dan z uradnimi posli, si zvečer duševno ubit. Zidarji in drugi ročni delavci ob 18. delo končajo; naj li gremo potem mi nosit malto in opeko? Dvema gospodoma ne moremo služiti.
Koliko javnih nameščencev je, ki bi si stransko šc služili s pisateljevanjem, dopiso-vanjem v dnevnike, revije, ali s skladanjem in enakim? Mislim, da niti 1 odstotek ne. Saj še poučevanja na klavir na deželi ne moreš dobiti, predpogojno, da sam znaš igrati klavir, da o drugem ne govorim.
Nismo tudi vsi predstojniki, ki bi si uravnali uradne ure, kakor bi bilo nam všeč in koristno. Moramo se točno držati uradnih ur in pri tem največkrat nadomestovati predstojnika samega, ki je marsikak dan le malo v madu. Kdo naj daje strankam pouk, navodila, prevzema predloge in sto drugih stvari. Če ne tisti nameščenec, ki je vezan na uradne ure?
Zgodilo se je, da sta dva nameščenca izostala neko dopoldne iz urada. Dobiti nista
mogla voza za povratek o pravem času, dasi jima je bil voz ali sani poprej zagotovljen — bilo je po zimi — da bi se mogla pravočasno vrniti v urad. Stranke za ta dan niso bile vabljene. Popoldne sta se upravičila, a predstojnik je imel že zabelježeno: »neopravičeno izostala.« Povedala sta, da sta na neki veselici muzicirala. Pri vsem tem postranskem zaslužku bi še lahko imela sitnosti radi netočnosti v uradu.
Vse prerekanje in filozofiranje o draginji in drugih problemih, ki bi naj državne name-! ščence postavilo na noge, je ničevo. Naj v j Beogradu sami izračunajo, koliko je vreden , danes dinar, ali koliko je vredna danes krona j in koliko danes potrebuje nameščenec, da se i preživi in obleče. Da se to izračuna, ni treba nikake fakultete, temveč zadostujeta dva razreda ljudske šole. Ne delajmo si življenja bolj kompliciranega, nego je samo ob sebi v sedanjem času! Vsi vemo, da je krona 1 in pol vinarja vredna. Trgovec ti enostavno pove, ko stopiš v štacuno, da je krona vinar, pa takoj veš, pri čem si.
Še bolj težko je govoriti o Nabavljalnih zadrugah. Imamo Savez v Beogradu, ali bog-vedi čemu. Za Slovenijo in tukajšnje bližnje pokrajine se to pravi s cerkvijo hoditi okrog križa. To je mrtvorojen otrok ali pa nestvor.
Rabili bi pač nabavljalne zadruge v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagrebu, to se pravi take, ki bi se stvorile s tistim kapitalom, ki smo ga plačali v Beograd.
Savez v Beogradu naroča blago tudi od slovenskih trgovcev, mi pa ga dobivamo iz Beograda. Koliko že stane samo železnica; mnogo časa leži blago na železnici itd.
Tudi je ministrstvo za socialno politiko obljubilo nabavljalne zadruge z denarnimi sredstvi podpirati in čitalo se je, da se je ustanovila akcija za preskrbo pasivnih krajev z življenskimi potrebščinami itd. Toda danes ni o tem nc duha ne sluha. Ne moremo se ganiti. Ali bodo boljši časi? Zelo dvomimo.
Davčni izvrševalci.
Tako ime so nam dali, da bi lažje in točneje izvrševali svojo ne posebno lahko in prijetno službo. Ne dado pa nam sredstev, ki so potrebna pri naših službenih opravkih. V zadnjih mesecili se je draginja vseh potrebščin dvignila za sto in dvesto odstotkov, naše plače pa so že od novega leta enake. Večina naših tovarišev je oženjena in ima še nepreskrbljene otroke. Ti tovariši dobivajo zaradi nesrečnega maksimiranja zdaj že od maja manj službenih dohodkov nego pred enim letom. Opravljati je treba tudi vnanjo službo. V oddaljenih krajih morajo večkrat ostati ves teden in morajo tudi prenočevati zunaj pri tujih ljudeh. Naše dnevnice za tako službo znašajo samo po 30 kron na dan, kar v več slučajih ne zadostuje niti za kosilo. Že zdavnaj je bilo potrebno primerno zvišanje dnevnic.
O nujnosti te zadeve se je od naše strani že mnogo pisalo in prosilo na pristojnih mestih. Naša finančna delegacija je poslala vladi v Beograd predlog za primemo zvišanje naših dnevnic in povrnitev voznih stroškov po železnici za daljave čez 10 kilometrov. Predlog je bil dobro utemeljen in podprt z važno pripombo. Ali ves ta hvalevredni trud naše finančne! delegacije je bil zaman. V Beogradu so predlog deloma Iz nepoznanja naših razmer in deloma iz brezbrižnosti popolnoma odbili z razlogi, da »ide davčni izvrševalec od kuče do kuče« itd. Seveda »ide«, živi naj se menda po mnenju reševalca predloga pa ob zraku in vodi, ob prosja-
čenju ali ob kraji. Žalostna nam majka, da imamo take uradnike na naših vodilnih mestih!
Kaj nam je storiti? Maksimirane plače so že mnogo premajhne samo za hrano naših družin, obleke so nam raztrgane in ravno tako tudi obuvala. Novega si ne moremo kupiti ničesar več. Zima je pred durmi. Lačen, bos in raztrgan davčni izvrševalec ne more več iti ven na dež, mraz in sneg opravljat vnanjo službo. Ce gre, se mora kaj kmalu vrniti oslabljen in bolan. Delali smo dolgove, kredita nimamo več, preti pogin nam in našim družinam. Ako nas več ne bo, se tudi nado-mestniki v talcih razmerah nc bodo dobili.
Svetovalo se nam je, da naj se obrnemo na vse politične stranke s prošnjo, da posredujejo in pritisnejo na vlado za naše gmotno izboljšanje. Kaka ironija! Povsod nas težko vidijo v službi, sedaj naj bi pa 5e vlado prosjačili, da nam da sredstev za opravljanje vnanje službe! Ta je gotovo dovolj važna in potrebna za državo. Ako vlada tega sama ne sprevidi in nam sama nc pomaga, je to jako žalostno in značilno zanjo. Naši poslanci pa so dolžni, da jo pouče in ji pojasnijo naše razmere in neodložljivo rešitev te zadeve. Tudi poslanci dobivajo plače iz davkov, ki jih mi izterjujemo večkrat z največjimi telesnimi in duševnimi napori.
Organizirani smo in včlanjeni v naši »Osrednji zvezi«. Društvo mora plačevati za vsakega člana po 2 kroni namesec OZ. Za nekatere člane smo plačevali vse leto, a sc niso zumiiili za naše opomine, da bi nam poslali članarino in nam povrnili škodo. Takih tovarišev je največ v bivši Štajerski. Organizacija je posebno važna in potrebna v naših sedanjih hudih časih za vse javne nameščence. Le trdno združeni v stanovskih društvih si bomo priborili potrebna sredstva za svoj obstoj. Ako vidi društveno vodstvo v svojih članih in stanovskih tovariših le malomarne trote, ki se zanašajo na delo in žrtvovanje drugih, tudi samo izgubi voljo in moč za društveno delo in organizacija postaja trhla. Vodstvo brez zavednih plačujočili članov je suho drevo.
Zato še enkrat resno poživljam vse tovariše, da poravnajo v najkrajšem času svojo zaostalo članarino in da se takoj vpišejo v društvo, kateri tega še niso ‘storili. En dinar na mesec za stanovsko društvo si bo že kako pritrgal vsak tovariš. Kar mora biti, tega naj se nihče nc izogiblje.
Naša Osrednja zveza pod predsedstvom g. Lillega nepristransko dela za vse.JLtanovc javnih nameščencev. Čudno stališče sicer zavzemajo nekateri uradniki v zadevi našega maksimiranja. Iz ust našega predsednika sem prvič slišal odločno izjavo, da se je nam z maksimiranjem storila velika krivica, ki se mora popraviti in se morajo nam odvzete družinske doklade povrniti za ves čas nazaj, dokler dobivajo tudi uradniki draginjske doklade za vse otroke. V istem smislu se je izrazil napram meni tudi tajnik OZ., g. Bekš. S popolnim zaupanjem torej moremo gledati na delo naše Osrednje zveze in jo moramo podpirati z močno in požrtvovalno organizacijo. Naše upravičene zahteve se morajo izpolniti, ker Id to le nam neobhodno potrebno, ampak tudi državi. Lačni In raztrgani ne moremo opravljat! službe v korist državnih blagajnic.
F. &
Iz finančne kontrole.
Dopusti in prosti dnevi.
Po čl. 17., toč. 2 J sme starejšina oddelka finančne kontrole, ako dopuščajo službene razmere, dati podrejenemu finančnemu organu do 3 proste dni v enem mesecu. S tem torej ni izrecno določeno, ali naj jih da ali ne, nego le, da jih sme; če to hoče, je odvisno popolnoma od njegove volje. Kjer je 6 finančnih organov na oddelku za službo, a službeni rajon na vse strani oddaljen 18 do 20 km, tam je samo ob sebi umljivo, da ni časa, torej razmere gotovo nikdar dopusta ne dopuščajo. Tako je finančni organ v službi odvisen od milosti in razpoloženja odd. stare jšin e.
Člen 14., točka 4 »Pravilnika za fin. kontrolo« določa pisarniško službo ob nedeljah in praznikih le od 8 .do 10. Za zunanjo službo pa ni v tem členu nič omenjenega, pač pa se glasi člen 81 uredbe za fin. kontrolo. Uradni list št. 7., da se kaznuje za pregreške, da se ne sme odtegniti čas za službo božjo ob nedeljah in praznikih. To velja v praksi pri nas le j tedaj, če ni »preveč« dela, sicer pa tudi : predpis — kuš!
Naš »Pravilnik za fin. kontrolo« predvideva tudi do 10 let službujočemu 10 dni letnega dopusta. Odkrito rečeno, da se mi zdi, vpoštevajoč našo težavno službo, to mnogo premalo. Vsi naši sovrstniki v državni službi imajo sorazmerno več dopusta, kar je tudi na mestu. Pri orožnikih ima novinec (poskušni) orožnik 21 dni letnega dopusta, a starejši po 1 mesce, kar je tudi na mestu. Naj se pa ne zamerim njim. če trdim, da je naša služba še j težavnejša (z gotovimi izjemami). Zado-j stoje o tem, da navedem samo to, da sem do malega skoro vsak dan brez zajutre-ka, (ker grem v poletnem času ob 5. v službo): k večjemu, če sc moj želodec s kakim piškavim jabolkom ali na poti pobrano hruško poigrava.
Shižbo izvršujem 8 ur dnevno, to je, čc je stranka doma; sicer treba čestokrat radi nujnih zadev ure dr'go čakati, a za službo je odmerjeno precizno 8 ur.
Glede hoje v službo imamo vsak svoje mnenje: eni pravijo, da sc računa le 3 km na uro, ?:opet drugi trdi za 4, a merodajni ljudje imajo menda boljšo tabelo za to, po kateri knnstatirajo kar 5 km na uro tako, da bi si včasih poželel kar zajčje noge. Tozadevnega predpisa ne moremo dobiti v roke a če bi ga, bi me spommial le na čl. 81 uredbe. Uradni list št. 7. Razen tega se sme zaganjati na potu v službo vsako neurje v nezadostno, skoro do malega hnsemt finančnika. Po službeni uri me čaka še vpis službe, ki se včasih zavleče na cele ure: šele potem dobim »bakšiš« za Želodec; a gospodinja na vo-stilni tudi včasih »pozabi«, da je nekdo manjkal pri obedu. Zato do'u'š le "mzlo juho, ki se prilega,, če zraven misliš na pregovor, da »v sili vrag muhe jč«.
Soba, ki jo imam istotam, je na takem kraju, od koder ne razločiš strani naše zemlje; prvikrat niti ne prideš vanjo, če nimaš hišnega črteža. Izjemno bi pogodil vanjo oni, ki je kdaj hodil po labirintih rimskih katakomb.
Poleg vseh tvojih nadlog v službi te vsak srepo pogleda in sc te v hišo boji kat šibe božje, saj prihajaš skoro vsakokrat s kako novo takso. — Nisem dosti, niti dovolj orisal naše službe nego le deloma. Vem, da ima vsaka služba tudi svoje težkoče. Moj namen je bil, s tem dokazati, da bi bili tudi mi upravičeni za več
dni letnega dopusta kot ga imamo. To bf se dalo doseči na ta način, da bi se oni tretji dan v mescu, ki ga sme dati starešina, prištel rajši k dopustu, kar bi odgovarjalo k že 10 še 12 dni, torej letno 24 dni. Na tak način bi bila lahko ovca cela in volk sit. Končno je za državo vseeno, če svoj pros.ti dan preživim na vrhu Tri-’ glava ali pa visavis odd. pisarne; nam bi bilo pa s tem mnogo zboljšano, kajti v 10 dneh od 365 se niti žulji na odrgnjenih petah ne zasušijo.
Sprožil sem torej svojo misel z namenom, da se mi tovariši v tem pridružijo in o prvi priložnosti to predlagajo na me-, rodajnem mestu. Če stopiš paglavcu na nogo, zavpije vedno le pri glavi, pravi' Cankar, zato tudi jaz apeliram na celokupnost tovarišev, ker en sam glas je le kaplica v oceanu. Ni bil moj namen s tem zabavljati nego držim se vedno najraje principa: Trpeti in delati. Umevam tudi, da oče s 6 otroki ne more vsakemu teh odrezati velik kos, če ga ima sam komaj za grižljaj. Toda koder in kjer lahko odreže, naj ne štedi s hlebom, če mu je možnost dana. Naj bi se torej to trpinom in pravičnosti na ljubo ugodilo, kajti »Justitia est fundamentom regnorum«.
______________ P.—a.
Fr. Rojec:
Za pragmatike.
Veliko je delo, ki sta ga v zadnjem času započela predsednik in tajnik naše Osrednje zveze. Da je to resnično, o tem se je moral1 prepričati vsak javni nameščenec, ki je prisostvoval zadnji seji širšega zveznega odbora. ■
Vse pokrajinske zveze spe ali pa uganja-j jo nepremišljeno politično demagoštvo po ; svojih voditeljih. Naša Osrednja zveza je ne-i politična in vedno najbolj delavna. Ona edina je natančno proučila m predelala ves predlogi za službeno pragmatiko v številnih odsekovih sejah in končno še v treh sejah širšega odbora. Občudovanja vredna je bila pri tem delu požrtvovalnost, marljivost in natančnost referenta tov. Matjašiča. In ko se mu je po dovršenem delu izrekla soglasna zahvala, je v svoji skromnosti odgovoril: »Kaj bi se mi za-j hvaljevali, saj je bilo to delo moja dolžnost!«
! To so lepe besede, ki odkrivajo njegovo dobro in pošteno srce. Delal je po opominu Gregorčičevem: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan. kar more, to mož je storiti dolžan!« Delal ni za zahvalo ali materijalno plačilo, ampak .zato, da pomaga dovršiti dobro in koristno skupno zadevo naših državnih nameščencev. Blagi socialni čut ga je vzpodbujal in mu poživi al voljo in moč za naporno d"š.'v-no delo, ki se ne da poplačati niti z zlatom, a on ni zahteval nikake odškodnine. To dejstvo je toliko bolj razveseljivo v naših organizacijah v sedanjih hudih materijalnih časih, ko naši ljudje splošno mislijo in delajo le za , lastno osebnost, strankarstvo in lastni žep in se v dosego svojih dobičkarskih namenov večkrat poslužujejo tudi najpodlejših bratomornih sredstev!
Tov. Matjašiču kakor tudi vsem drugim organizatorjem višjih in nižjih nameščencev, k; so delali tako nepristransko in premišljeno na izboljševalnih izpremembah predloga za službeno pragmatiko, moramo biti v resnici hvaležni vsi. ki je nam mar blagor državnih nameščencev in države same. Naša iskrena zahvala jim vedno ostane zapisana v naših srcih!
Po naši Osrednji zvezi popravljeni predlog naj tvori podlago za našo boljšo skupno bodočnost. Predlog smo skupno obdelali zastopniki vseh organizacij višjih in nižjih državnih uslužbencev in predelavo soglasno odobrili. Zato bi ga z mirno vestjo priporo^,
Čali v skorajšnje uveljavljenje naši osrednji Vladi.
Ali med tem, ko to pišem, je prišel iz Beograda nov izpremenjen tiskan predlog, ki hoče položaj nižjih uslužbencev zopet poslabšati in še večjo razliko narediti med nižjimi in Višjimi. Treba bo predlog na novo popravljati in predelovati. V treh dneh mora biti to delo dovršeno in potem poslano zakonodajnemu odboru. Uverjen sem, da bo naša Osrednja zveza tudi sedaj novi predlog popravila s tisto nepristranostjo in odločnostjo, kakor prejšnji predlog in da bo pri tem storila tudi za naše izboljšanje, kar bo v njeni moči. Posa- . mezni tovariši pa naj naprosijo tudi poslan- ' ce svojih strank, da store svojo dolžnost na-pram nam in v zakonodajnem odboru pripomorejo k sprejetju predloga, kakor ga bo popravila in predelala naša Osrednja zveza.
Toliko se mi je zdelo potrebno omeniti pri tej priliki o službeni pragmatiki, ker se ravno sedaj mnogo piše o njej in se v kratkem predloži parlamentu v odobrenje. Svoj glavni namen tega članka pa hočem udejst-:viti v naslednjih odstavkih.
Viničarsko vprašanje.
Viničarsko vprašanje v glasilu državnih nameščencev? Samo zaradi primerjanja! To socialno vprašanje se je zdelo vladi tako .važno, da je svoj čas sklicala posebno anketo zanj.
Imam prijatelja, ki je posestnik vinograda in mi je dal podatke o dohodkih svojega viničarja. Viničar ima prosto stanovanje z gospodarskim poslopjem, ki predstavlja vrednost letnih 3600 K. Ima IV2 orala njive, ’ki mu je dala 500 kg zrnja ä 16 K = 8000 K, 1500 kg krompirja ä 5 K = 7500 K, 200 kg zelenjave ä 10 K = 2000 K, 140 kg fižola ä 12 K = 1680 K, to je skupaj 19.180 K, pri čemer pa proso, ajda, repa in mrkva niso vštete. Nadalje si redi dve kravi, ki mu dasta na leto gotovo 1440 1 mleka ä 10 K = 14.000 K in 2 teleti ä 800 K = 1600 K, zakolje si j dve svinji, vredni 8000 K, ima 10 komadov perutnini ä 150 K = 1500 K, dobi 120 1 kisa ä 4 K = 480 K, 100 kg sadja ä 10 K = 1000 K, 3 hi tropin, ki mu dajo 25 1 žganja ä 100 K = 2500 K, in 4 kub. metre drv k 500 K = 2600 K. Minimalna vrednost vseh teh deputatov skupaj je 54.260 K. Vrh tega se mu vsako delo v» gospodarjevem vinogradu plača s 25 K na dan in 1 1 pijače, ki je tudi ; vredna najmanj 10 K. Ker šteje viničarjeva rodbina z otroki nad 14 let 4 delavce, zaslu- i žijo v 160 delavnih dneh v letu 22.400 K od gospodarja. Ostane mu še precej delavnikov, ko' hodi drugim v delo; zlasti po žetvi hodijo viničarji mlatit. Viničar mojega prijatelja je s svojim sinom pri mlatvi zaslužil 100 kg zrnja ä 16 K = 16.000 K. Ako te zneske seštejemo, dobimo vsoto 92.660 K na leto. Vrednost vseh dohodkov pa gotovo presega sto-tisoč kron.
Kateri državni uslužbenec ima toliko dohodkov? Pisec teh vrst spada med državne uslužbence z najvišjimi plačami in je prejel lansko leto z dokladami za sebe, ženo in troje otrok skupaj 93.000 K, mora pa plačevati 5.476 K dohodnine in invalidnega davka, viničar pa ne plačuje nič davka.
Vem, da niso vsi viničarji enako situira-ni, gotovo pa je, da ima povprečni viničar toliko ali več dohodkov kakor najvišji državni uslužbenci pri nas. Z rastočo draginjo se to razmerje neprestano slabša v škodo držav-nih nameščencev, dočim so glavni viničarjevi dohodki v naturalijah, ki niso odvisne od va-
lute in draginje. Tako daleč smo prišli, da visoki državni nameščenci zavidamo — viničarje!
Vestnik.
Uredništvo »Našega Glasa. Opetovano sem že odložil uredništvo »Našega Glasa«. Prvič ne utegnem, nadalje pečati se s teni delom, drugič pa je nekaj orgauizcij, ki se s stališčem, ki ga zavzema »Naš Glas« v gotovih vprašanjih ne strinjajo in zahtevajo, da se poveri uredništvo drugemu tovarišu. Tako je ustreženo meni in opoziciji, ko se poslavljam od »Našega Glasa«. Od njegove prve številke do današnje sem storil vse, kar je bilo po mojem prepričanju na korist našemu listu in na čast našemu poklicu. Da sem priobči! včasih tudi spise, ki so grajali napake v našem stanu in sem dovolil, da je izrazil »Naš Glas« tudi načela, ki niso bila prijetna prav vsem njegovim čitateljem, je resnica. Toda stal sem na stališču svobodne misli ter smatral »Naš Glas« za tribuno, s katere sme vsakdo odkrito in dostojno povedati svoje mnenje. Pometati moramo predvsem pred lastnim pragom. Ko se tore) poslavljam kot urednik »Našega Glasa«, se najpri-srčneje zahvaljujem vsem tovarišem, ki so me podpirali pri često prav neprijetnem delu. Prosim jih, naj ostanejo našemu glasilu zvesti tudi v bodoče. Zdravo!	Fran Govekar.
— Začasni prevzem uredništva. Dokler časnikarski odsek Osrednje Zveze ne izvoli drugega urednika, je uredništvo »Našega Glasa« prevzel davčni nadupravitelj Joža Bekš (Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 3/IIL).
Vsem naročnikom in dopisnikom! Ker dosedanji urednik g. tovariš Fran Govekar s 1. oktobrom odloži uredništvo, je rokopise za »Naš Glas« odslej naslavljati na upravništvo »Našega Glasa«, Vodnikov trg št. 5 in ne več na uredništvo. Rimska cesta št. 20/11. — Opozarjamo pri tem vse sotrudnike, da se v svojem dopisovanju drže smernice, ki si jo je »Naš Glas« kot glasilo strokovne Osrednje Zveze javnih name-ščecev začrtal že v prvem začetku in da opuste vsako nepotrebno polemiko, ki bi izzvala v teh ali onih vrstah državnih uslužbencev opravičeno ali pa neopravičeno nevoljo. Bomo lažje izhajali! — Ker se bližamo volilnemu boju, moramo našim sotrudnikom predvsem priporočati, da se vzdrže vsakega nasveta, ki bi kakorkoli tangiral politič-no-strankarsko opredelitev ali stavljal eno politično stranko nad drugo. Osrednja Zveza javnih nameščencev stoji In mora tudi v bodoče stati nad političnimi strankami in bo nje glasilo odklonilo vsak dopis, ki bi bil količkaj politično tendencijozen. — Uredništvo.
Društvo davčnih uradnikov v Sloveniji Ima svoj XXII. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo dne 1. oktobra t. L ob pol 11. url v justlčnl palači. (Podrobnosti v 37. številki »Našega Glasa«.) Vsem udeležnikom, ki so prosili za polovično vožnjo s postaj Južne železnice, so sc razposlali certifikati dne 26. t. m. Predsedstvo je preskrbelo za skupni obed. — Udeležite se občnega zbora v polnem številu! S to prošnjo se obračamo posebno na tovariše Ljubljančane. — Predsedstvo.
Društvo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo priredi dne 30. septembra ob 8. uri zvečer svoj tamesečni društveni sestanek v gostilniškem prostoru pri Mraku na Rimski cesti. Na tem sestanku bo poročal društveni delegat pri O. Z. o načrtu nove službene pragmatike in o spremi-njcvalnih predlogih, ki jih ie stavilo društvo. P. n. ljubljanski člani se naprošajo, da se tega sestanka v čim največjem številu udeleže. — Predsedstvo.
Nabavljalna zadruga javnih nameščencev v Ptulu je sklenila sledečo resolucijo: V imenu vseh javnih nastavljencev, včlanjenih v zgorai imenovani zadrugi, se obračamo na vlado in vse narodne poslance, da takoj prepovedo Izvoz vseh živil In onemogočijo vse brezvestne manipulacije veletrgovine, ki odteguje konsumentu In prostemu nakupu najnujnejša živila z namenom, uganjati iz-vozniške špekulacije, ne oziraje se na potrebe in bedo domačih konsumentov ter tako provzroča neprestano dviganje cen. Obenem prosimo pospešitve izboljšanja gmotnih razmer vseh državnih
uslužbencev in upokojencev ne samo s poviški prejemkov, temveč tudi s preskrbo cene jih žlv-1 jenskih potrebščin.
Opozorilo. Vsem cenj. g. tovarišem-naročni-kom, ki nimajo plačane naročnine do konca tekočega leta, smo priložili danes položnice. Kdor bi prejel položnico pomotoma, dasi ima naročnino poravnano tudi že za IV. četrtletje, naj jo izvoli uporabiti v to, da pridobi novega naročnika ali prispevek za tiskovni sklad. Vsem, ki so z naročnino do 30. septembra t 1. s kakim zneskom y zamudi, smo dotični ostanek označili poleg naslova. Prosimo nujno vse g. tovariše, da nam vsaj te že davno zapadle ostanke nemudoma nakažejo, dočim naj naročnino za IV. četletje poravnajo pozneje. Kdor more, pa naj zajedno z ostankom pošlje tudi naročnino za naprej. Tovariše pa, ki imajo naročnino do 30. septembra t. 1. plačano, prosimo, da jo pošljejo nemudoma tudi za IV. četrtletje. Le če vsi tovariši točno poravnajo naročnino, bo upravi mogoče kriti njene obveznostL Radi slabega gmotnega položaja nas vseh je število naročnikov zelo padlo, in je neobhodno potrebno, da vsaj ti, ki so še ostali, plačujejo točno. Žal, da moramo ugotoviti, da je dobri dve tretjini g. tovarišev z naročnino do 30. septembra t. 1. v zamudi ne le za jedno četrtletje, marveč tudi za dve, tri in nekateri še za več. Vsi ti za-stanki znašajo skupaj desetisočakc, ki jih uprava naravnost krvavo pogreša. — Ponovno prosimo vse tovariše, da agitirajo povsod za naše glasilo, nabirajo nove naročnike in prispevke za tiskovni sklad. Le s podrobnim in vztrajnim delom bomo dvignili število naročnikov tako, da bo listu zajamčen obstanek. — Uprava.
Razširjajte
„Naš Glas“!
Franc Hom & Ko.
postavltelj peči In Štedilnikov
LJUBLJANA
Poljanski nasip 34 • Rožna ul. 27
r

Oblačilna industrija
Ä, KUNC
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani Odgovorni urednik Fran Govekar. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani