Informativno glasilo Občine Beltinci • številka 6 • marec 2005 • letnik III • ISSN-1581-7156
Ob »Tednu prometne varnosti« v mesecu oktobru 2004 so naši otroci - učenci OŠ Beltinci (kot to počnejo že nekaj let) risali po Ravenski ulici v Beltincih in nam vsem dali vedeti, da so tudi oni pomemben člen naše družbe! Zato vozniki pazimo nanje vsakokrat ko sedemo za volan!
Bratonska skupina »Vzemi si čas« - torej vzemite si ga in preberite naše glasilo!
Spoštovane občanke in občani!
Ob velikonočnih praznikih Vam želim
obilo velikonočnega miru, veselja, spoštovanja in medsebojnega zaupanja.
Milan KERMAN, vaš župan
UVODNIK
BESEDA ŽUPANA
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Lahko rečemo, da je prvo četrtletje leta 2005 že za nami. Čeravno smo večino tega preživeli v oklepu mraza in snega, smo vsi že izdelali načrte za to leto. Z nestrpnostjo pričakujemo otoplitev, da bomo lahko začeli uresničevati zastavljene cilje.
V naši občini smo sprejeli poračun za naslednji dve leti. Večino sredstev smo planirali v investicije, s čimer se prav gotovo vsi strinjamo. Kljub temu pa bi želeli zgraditi še več in pritegniti k nam še več investitorjev. Želje so seveda eno, realnost je drugo. Uspeh pa je vedno lahko samo tedaj, če delamo z roko v roki in nam je važen skupni cilj. Za takšno sodelovanje in takšno razmišljanje pa je potrebno medsebojno zaupanje in sodelovanje. Vse prevečkrat pa raje razširimo nepreverjene govorice, zatečemo se tudi k neresnicam ali enostranskim informacijam. Napijmo se vode pri izviru, kajti ob izlivu je že precej onesnažena.
Pred nami so ključne odločitve, tudi odločitev o nadaljevanju ali ustavitvi postopka gradnje kanalizacije. O rezultatih razpisa je še v tem trenutku težko govoriti, kajti potrebno je opraviti še nekaj razgovorov in usklajevanj. Prav gotovo pa bodo znana dejstva v začetku aprila, ko bo o tem razpravljal občinski svet in bodo informacije že dovolj realne in rezultati bolj oprijemljivi. Ob projektu bomo morali pokazati vso zrelost in tudi dovolj medsebojnega zaupanja in politične modrosti. Zavedati se je potrebno, da ne moremo računati z nepovratnimi finančnimi sredstvi države. Finančno konstrukcijo bomo morali zaključiti na drugačen način.
Potrebno pa je poudariti, da se kanalizacija že izvaja, vendar v obsegu, ki je bil do sedaj možen in realen. Veliko občanov sprašuje, kje smo porabili sredstva, zbrana od takse za obremenjevanje vode. Poudarjam, da vsa zbrana sredstva trošimo v namene, ki so tudi zakonsko opredeljeni. V dveh letih smo namreč zgradili tri odseke tlačnih vodov v skupni dolžini približno tri kilometre. Zgrajen je odsek od vasi Melinci do lokacije čistilne naprave, odsek od vasi Melinci do Ižakovec in od vasi Ižakovci do Nemščaka.
Problem, ki nas verjetno najbolj obremenjuje tako fizično kot tudi psihično, je gotovo
promet tovornih vozil v tranzitu skozi Beltince. Skoraj z gotovostjo lahko povemo, da bo avtocesta zgrajena do konca leta 2008 in s tem bo dosežena sprostitev prometa skozi Beltince. To je obljubil in zagotovil tudi minister za promet ob nedavnem obisku vlade Republike Slovenije v Prekmurju. Sami pa moramo dodati svoj prispevek, da bodo lahko postopki pridobitve zemljišč in vsa ostala dokumentacija pravočasno sprejeta. Avtocesta ne pomeni samo sprostitve prometa, je tudi gibalo razvoja in tisti infrastrukturni objekt, ki pripelje investitorje k nam. S pravočasno izgradnjo bo vlada še najbolj tvorno prispevala, da se bo Pomurje lahko v bodoče hitreje razvijalo.
Nadaljevali pa bomo vse projekte, ki niso bili v letu 2004 realizirani. Upam in želim, da s skupnimi močmi vse zastavljene cilje realiziramo.
Vsem seveda želim tudi izpolnitev in realizacijo načrtov, ki ste si jih zastavili za leto 2005.
S spoštovanjem!
Župan občine, Milan KERMAN
Mali rijtar - informativno glasilo Občine Beltinci • uredniški odbor: Ivan Mesarič (odgovorni urednik), Mira Šömen (glavna urednica), Milan Zrinski (pomočnik glavne urednice), Marjan Maučec. Srečko Horvat, Franc Novak (člani) • jezikovni pregled: Nada Forjan, Cvetka Rengeo • fotografija na naslovnici: Dušan Legen • prelom: Robert Kuzma • fotoliti: Atelje Antolin • tisk: Soboška tiskarna - Solidarnost d.d. • marec 2005 • glasilo ni naprodaj. vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci. (02) 541 35 35.
UVODNIK
BESEDA UREDNICE
Spoštovani!
Za vas smo pripravili 6. številko glasila. Gotovo ste že navajeni na utečene rubrike in stalne prispevke, ki jih prebirate ali tudi ne. Vaše branje in spremljanje objavljenih člankov je gotovo povezano s tem, kaj vas zanima, v kateri vasi živite, v katerem društvu ste aktivni, imate predšolske ali šolske otroke, ste aktivni v politiki, zaposleni ali upokojeni. K branju vas lahko vzpodbudi tudi avtor prispevka, če ga poznate. Morda vas zanima, kdo je oseba, ki piše in nam poroča o dogajanjih v ožji in širši skupnosti.
Moja naloga je vsekakor drugačna. Beseda urednice je stalna rubrika, ki naj bralcem nekaj pove, nikjer pa nisem zasledila, kaj naj bi to bilo. Pisanje tudi ni moja stroka, tega
nisem študirala, čeprav se na svojem delovnem mestu dnevno soočam s pisanjem. Tako sem pridobila nekaj rutine, vendar se ob vsaki številki Malega rijtarja vprašam, kaj tokrat zapisati.
Konkretnih obvestil piscem prispevkov ali vsem bralcem je po petih številkah zmanjkalo. Buriti duhove, iskati trn v peti, kar pomeni pisati provokativne članke? Opozarjati na izrečeno in zarečeno, obljubljeno in ne izvršeno? Morda kdaj! Žal od bralcev še nisem dobila ne pozitivne ne negativne kritike, še rahlega namiga ne, ali pišem zadovoljivo, premedlo, zanimivo. Ali mojih uvodnikov nihče ne bere? Zato sem bila toliko bolj vesela edine pripombe (in še ta je bila bolj nebesedna - pokazana z dvema stisnjenima prstoma), ki mi je nakazala, da nekateri moje pisanje le berejo in v njem morda najdejo temo za razmišljanje. Hvala ti za ta namig! Zato bom ostala pri takih temah.
VSAK DAN SI ZAPOMNITE PO NEČEM LEPEM!
Izkoristite vsak trenutek, ki ga imate na voljo, ker ga ne bo nikoli več nazaj. Ko boste danes odložili glasilo, si privoščite prijeten sprehod, toplo in obilno kopel, urico uži-
vanja v najljubšem hobiju. Kupite si kaj lepega. Ne izgubite nobenega dneva. Vprašajte starejše ljudi, kako bi živeli, če bi bili še enkrat mladi -vsi bi živeli veliko bolj izpolnjeno.
Na podlagi statistike, narejene v 60 državah z ljudmi, ki so bili na smrtni postelji, so ugotovili: če bi imeli možnost živeti še enkrat, bi več časa posvetili izbiri pravega poklica in izobrazbi. Takoj za tem bi več časa preživeli s svojo družino. Na koncu pa so dodali, da bi se veliko bolj zabavali.
Moj prijatelj se je očitno zavedal lepote in vrednosti življenja, ko je dejal: “Mi vsi jemljemo življenje preveč resno.”
Benjamin Franklin je rekel: "Imate radi življenje? Potem izkoristite prav vsak trenutek - ker to je vse, iz česa je sestavljeno vse vaše življenje."
Čas ni le denar... čas je življenje! (Povzeto iz dnevnika milijonarja ... Grubiša - Vene 2003).
Slednja misel naj bo moja iskrena želja in voščilo ob VELIKONOČNIH PRAZNIKIH!
Mira ŠÖMEN
ČESTITKA ZA NOVOROJENČKE ROJENE LETA 2004
V času od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004
je bilo v naši občini rojenih 84 otrok, od tega
37 fantkov in
42 deklic.
Ob veselem dogodku Vam iskreno čestitam in Vam želim obilo lepih in srečnih trenutkov s svojimi malčki.
Milan KERMAN, župan
AKTUALNO V OBČINI
PRIDRUŽI SE NAM!
SLOVENSKA VOJSKA - ŽIVLJENJSKI IZZIV
V zadnjih letih so bile sprejete odločitve, pomembne za Slovensko vojsko (SV), ki narekujejo preoblikovanje SV iz naborniške v poklicno in profesionalno vojsko. Oktobra 2003 je usposabljanje zaključila zadnja generacija vojakov na obveznem služenju vojaškega roka. Med tem časom pa v SV potekajo številne aktivnosti, ki so usmerjene v oblikovanje poklicne in profesionalne vojske. Velike in korenite spremembe nastajajo predvsem na kadrovskem področju. Vojake nabornike bodo v naslednjih letih zamenjali poklicni vojaki, pogodbeni pripadniki rezervne sestave in vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka.
TUDI VI LAHKO POSTANETE VOJAK SLOVENSKE VOJSKE.
Ste kdaj razmišljali, da bi postali poklicni vojak SV? Vas zanima dinamično in izzivov polno delo?
Če ste državljan Republike Slovenije, imate ustrezne zdravstvene in psihofizične sposobnosti, ste praviloma stari do 25 let, imate najmanj IV. ali V. stopnjo splošne izobrazbe, ste nekaznovani in za vas ni varnostnega zadržka, niste pa niti član nobene politične stranke, izpolnjujete pogoje za zaposlitev v SV.
V Slovenski vojski lahko uresničite svoj življenjski izziv in naredite poklicno kariero, lahko pa samo začasno (za pet let) rešite problem brezposelnosti in si izboljšate socialni položaj. Slovenska vojska vam omogoča pogodbeno zaposlitev do pet let z možnostjo podaljšanja, dodatno pokojninsko zavarovanje, 24-urno nezgodno zavarovanje, izobraževanje doma in v tujini, vodeno karierno pot, dinamično delo, usklajen in motiviran kolektiv, upravljanje s sodobno vojaško opremo in oborožitvijo, udeležbo v mirovnih operacijah po svetu, sodelovanje na vojaških vajah s tujimi oboroženimi silami, nadgrajevanje osebnega znanja in psihofizične pripravljenosti ter primemo socialno varnost.
KOT POGODBENI PRIPADNIKI SLOVENSKE VOJSKE lahko prostovoljno sodelujejo moški in ženske od dopolnjenega 18. leta starosti do koledarsko dopolnjenega 40. leta ženske in 50. leta moški oz. 60. leta častniki. Pogodbeni pripadnik SV lahko postanete, če izpolnjujete naslednje pogoje: ste državljan Republike Slovenije, ste v vojaški evidenci, vam ni bila priznana pravica do ugovora vesti, ste ustrezno stari, imate najmanj IV. stopnjo izobrazbe, niste zaposleni ali se ne izobražujete v tujini, niste prednostno razporejeni na delovno dolžnost ali niste oseba, ki se ne razporeja na obrambne dolžnosti in niste bili kaznovani. Kandidati z Ministrstvom za obrambo R Slovenije sklenejo pisno pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.
Kot pogodbenemu pripadniku vam SV nudi naslednje poklicne izzive in ugodnosti: plačilo za
pripravljenost vpoklica, plačilo za udeležbo na usposabljanjih, nadomestilo plače za čas usposabljanja, plačilo za opravljanje vojaške službe v miru, izrednih razmerah in vojnem stanju, prenočišče, prehrano in povračilo stroškov prevoza, nezgodno zavarovanje, dodatek za stalnost, nujno pravno pomoč, napredovanje v vojaški strukturi ter izobraževanje doma in v tujini. Kot pogodbeni pripadnik SV tako skupno prejmete (za 30 dni usposabljanja na leto) od okrog 400.000 (vojak) do 470.000 (častnik) tolarjev.
PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA je služenje na podlagi prostovoljne odločitve kandidata ali kandidatke. Z izbranimi kandidati in kandidatkami Ministrstvo za obrambo R Slovenije sklene pogodbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka. Služenje traja tri mesece in se izvaja v vojašnicah v Murski Soboti, Bohinjski Beli, Novem mestu in Postojni. Vojašnico, v kateri bi želeli prostovoljno služiti vojaški rok, si izberete sami.
Kdo se lahko prijavi za prostovoljno služenje vojaškega roka?
Za prostovoljno služenje vojaškega roka se lahko prijavijo fantje in dekleta, stari od 18 do 27 let, ki še niso odslužili vojaškega roka, so zdravstveno sposobni za vojaško službo in nimajo priznane pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti.
Kaj boste pridobili?
Na prostovoljnem služenju vojaškega roka boste pridobili nova znanja in izkušnje, sklenili nova prijateljstva, izboljšali svojo psihofizično pripravljenost, imeli pa boste tudi (ob izpolnjevanju ostalih pogojev) prednost pri zaposlitvi v SV in pri opravljanju vojaške službe v prostovoljni rezervi. Med prostovoljnim služenjem boste zdravstveno in nezgodno zavarovani, služenje pa se vam bo štelo v pokojninsko dobo. Zagotovljeno vam bo prenočišče, prehrana, povračilo stroškov prevoza in nujna pravna pomoč. Med služenjem pa boste dobivali
INFORMACIJE:
080-13 22
UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
tudi denarne prejemke, ki v treh mesecih služenja znašajo skupaj 140 % minimalne plače, to je okrog 165.000 tolarjev.
SLOVENSKA VOJSKA
V službi domovine
VSE DODATNE INFORMACIJE, OBRAZCE IN POMOČ PRI IZPOLNJEVANJU VLOG DOBITE PRI SKUPINI ZA PRIDOBIVANJE KADRA MURSKA SOBOTA
Vojašnica Murska Sobota, Kopališka 4, 9000 M. Sobota, telefon: 02/531-10-48 interno 215
ALI V PISARNAH IZPOSTAVE ZA OBRAMBO V MURSKI SOBOTI, LENDAVI. G. RADGONI IN LJUTOMERU INFORMACIJE DOBITE TUDI NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI: 080 1322
TER NA SPLETNI STRANI: http:\\www.mors.si naborna pisarna mors.si
JAVNA DELA V KS BELTINCI V LETU 2004
Na območju KS Beltinci je bilo preko JD v letu 2004 vključenih devet delavcev, ki so v kraju naredili veliko koristnega, s čimer so svojo vključenost v JD tudi opravičili. Omembe vredno je tudi, da so od devetih delavcev štirje vključeni v poseben program dela, za katerega finančni delež v celoti pokriva država in občine Beltinci ne obremenjujejo (zaščitna sredstva, delovno obleko in obutev za njih priskrbi krajevna skupnost Beltinci, kakor tudi za orodje in stroje, ki jih pri delu uporabljajo).
Kot mentorica delavcev, vključenih v javna dela v Beltincih, bi vam rada predstavila v lanskem letu opravljeno delo, in sicer:
- posipavanje soli po pločnikih na Panonski ulici, Ravenski cesti, pešpoti ob Črncu v dolžini od Mladinske do Kmečke ulice, tlakovano pot od Panonske ulice do Zdravstvene postaje, pločnik v Ulici Štefana Kovača, na parkirnem prostoru pred pokopališčem, tlakovane poti na pokopališču, na prostoru pred mrliško vežico in na vseh petih avtobusnih postajališčih;
- kidanje snega pred zgradbo občine, pred cerkvijo za vhod z Ravenske ceste in pešpot mimo cerkve, za varnejšo pot učencem v šolo pred prehodi za pešce, v celi dolžini potke ob Črncu, delu Gregorčičeve ulice, pred avtobusnimi postajališči, na pločnikih, kjer s strojem odriv snega ni možen, na parkirnem prostoru pri pokopališču,
pred mrliško vežico, po pokopališču, odstranjevali so zaledeneli sneg iz odtokov na cesti, odmetali sneg na asfaltni površini pri vrtcu, naložili in odpeljali sneg s pločnikov in površin, na katerih je bil ovira normalnemu prometu, in opravili vsa dodatna dela, ki so bila potrebna sproti;
- v času, ko na cesti ni bilo nujnih zimskih del, so pomagali pri obnovi kulturne dvorane, in sicer so odstranili ves omet na stenah, kjer stoji oder, in odstranili vse vmesne stene v nadstropnem delu dvorane;
- očistili, popravili in prebarvali so bele klopi, ki so preko zime shranjene v skladišču, popravili okrasno razsvetljavo, ki so jo sneli s kandelabrov, očistili in pripravili kosilnice in ostalo orodje za dela v poletni sezoni, redno so vzdrževali prostore v gradu - (poročna soba) in počistili vse prostore v grajskem pritličju;
- v celoti so očistili gozd za zdravstveno postajo, ki ni bil vzdrževan že najmanj 15 let, pri tem čiščenju je bilo zbranih veliko suhih drv, ki so bila odpeljana s prikolico vsaki od 12 romskih družin in družinam iz Beltinec, Gančan in Lipovec. Od strani gozdarjev je bilo v tem gozdu označenih tudi veliko dreves za odsek, saj so ob vetrovnem vremenu ogrožale bližnje hiše ali pa so bile suhe in poškodovane (teh dreves delavci zaradi nevarnosti poškodb niso podirali);
- očistili rje in pobarvali so vseh pet mostov in brv pri Antolinovih na Črncu in tri mostove na Doblu;
- preko celega leta (od aprila do oktobra) so v povprečju vsakih štirinajst dni pokosili travo na pokopališču, na zelenici pred in za mrliško vežico, travnate površine pri avtobusnih postajališčih (dve pri kapeli in eno pri pokopališču), dvakrat letno so pokosili velik travnik za avtobusnim postajališčem pri pokopališču, trikrat letno so pokosili grajski park v celoti in dodatno še dvakrat samo pred gradom proti cerkvi, vsake tri tedne so pokosili okolico rokometnega in odbojkarskega igrišča, okolico nogometnega igrišča in tribun, pograbili in odpeljali so travo z rezervnega igrišča, ki je bila enkrat pokošena z mulčarjem, dvakrat pa so jo pokosili delavci JD, vsak četrtek so pred tekmami temeljito očistili tribune in vsaj enkrat mesečno rokometno igrišče (zaradi polomljenega stekla), štirikrat letno je bil pokošen park pred zdravstvenim domom, dvakrat letno obračališče v Vrtni ulici, obračališče in parcela za Cvetnim naseljem in občinska parcela pri vrtcu;
- trikrat letno je bil pokošen Črnec v dolžini od čistilne naprave do Petrola (sedem delavcev mora krepko delati štiri dni), dvakrat pa še dodatno samo v dolžini med ledenico in parkom. Vsaj štirikrat so pokosili zelenico ob vrtnariji do granara, travnik s hribom pred blokom
UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Kocljevo naselje 1 in zelenico za granarom. Dvakrat so delavci pokosili in uredili prostor, na katerem je beltinsko vodno črpališče, vodni stolp, pri transformatorju, parkirišču pri bivši železnini, štirikrat pa je naš delavec pokosil tudi župnijsko dvorišče;
- na vseh površinah, kjer so se izvajale košnje, je bilo potrebno travo pograbiti in jo odpeljati. To zahteva največ dela ob Črncu, kjer je dostop s traktorjem nemogoč in je potrebno ves odpadni material odpeljati s samokolnico do ceste. Večkrat letno je bilo potrebno pograbiti listje v parku pred zdravstvenim domom in v parku pred gradom;
- v lanskem letu je bila dvakrat pokošena zelenica ob kolesarski stezi proti Gančanom, trikrat pokošen jarek ob Ravenski cesti (pred večjimi prazniki) od občine do križa, jarki na Ribiški poti do Renovic in Dobelski ulici, redno vzdrževana zelenica in živa ograja v trikotniku pri cerkvi in občinski park, kjer je potrebno vzdrževati tudi ribnik (vsaj štirikrat je bila zamenjana voda), redno so bile vzdrževane cvetlične grede in cvetlična korita v kraju in spomenika pri Gančanih in pri Petrolu;
- delavci v JD Beltinci so pripravili vsa prizorišča za prireditve, ki so se v kraju dogajale (pustovanje, jožefovanje, spominski maraton, dan državnosti, kino predstava na prostem, folklorni festival, občinski praznik, srečanje upokojencev v parku, otvoritev čebelarskega doma, župnijski dan, postavitev odra pri šoli in pred cerkvijo, silvestrovanje pred gradom);
- dvakrat so v lanskem letu pobirali smeti iz obcestnih jarkov ob regionalki od odranskega križa do lipovskih silosov (kjer naberejo tudi po 30 vreč smeti) in počistili jarke do Ižakovec po Ribiški in Dobelski poti, do križišča proti Melincem (tudi jarke po bistriški cesti do meje z odransko občino, v katerih so smeti celo iz Čakovca), iz jarkov do meje s k.o. Lipa, sodelovali v čistilni akciji kraja in obeh akcijah pobiranja kosovnih odpadkov, najmanj dvakrat so pobirali smeti iz struge Črnca v celi dolžini v našem kraju in vsak teden iz Črnca na relaciji Ravenska -Mladinska;
- na pokopališču so porušili in odstranili staro in postavili novo ograjo v dolžini 153 m tako, da so skopali jame, v njih zabetonirali železne cevi in na cevi privarili železno mrežo. Nato so mrežo očistili rje, jo najprej osnovno in nato površinsko prebarvali;
- delavci v JD Beltinci so s svojim delom veliko prispevali tudi k za lokalno skupnost cenejši obnovi gradu. Samo v letošnjem letu so v grajski avli, hodnikih v pritličju in nadstropju in na dvoriščni strani grajske stene odstranili fasadni omet s površine več kot 1450 m2, nakar so istega, cca. 36 m3 odstranjenega ometa, naložili na prikolico in ga odpeljali. Prav tako so pripravili za obnovo prostore, v katerih bi naj bil nekoč muzej, in sicer: porušili so vmesno steno, s površine cca. 97 m2 stene so odstranili in iz prostora odpeljali fasadni omet in iz teh prostorov ročno izkopali, naložili na prikolico in odpeljali cca. 56 m3 materiala;
- vsak ponedeljek in petek v letu sta dva delavca JD pregledala in izpraznila vse koše za smeti, očistila vseh pet avtobusnih postajališč in pobrala smeti po pločnikih na relaciji med avtobusnimi postajališči pri kapeli, vrtnariji in pokopališču, počistila okolico smetnjakov pri pokopališču in v Cankarjevi ulici ter okoli smetnjakov, ki so nastavljeni za sortirano zbiranje odpadkov, ki so na raznih lokacijah v kraju. Po potrebi so pometali tudi rob cestišča na Ravenski cesti, Ulici Štefana Kovača, okolici cerkve, občine, od mostu na Ravenski cesti mimo stare šole do Panonske ulice, na Jugovem in vsa križišča v kraju.
Vseh opravljenih del se niti ne da opisati, saj so se pokazala sproti ali nepričakovano, a so jih naši delavci vedno vestno in dosledno opravili. Iz napisanega je razvidno, da je v našem kraju, ki je tudi občinsko središče, kar pomeni večji promet, več ljudi, ogromne površine zelenih površin in pločnikov, tudi veliko več dela. Izvajanje ročnih komunalnih del ni vedno lahko delo in čedalje težje je dobiti posameznike, ki so ga pripravljeni izvajati, saj je za nekatere nezaposlene iz te kategorije lažje prejemati socialno pomoč ali pa se niti ne prijaviti kot nezaposlena oseba na Zavodu za zaposlovanje. Upam, da tudi naši krajani pozitivno ocenjujejo delo vključenih v JD, saj nam rezultat njihovega dela prinaša lepši in bolj urejen domači kraj, za kar nam je Pomurska turistična zveza za leto 2004 namenila laskavo priznanje za 1. mesto v kategoriji - manjša mesta in na to priznanje smo lahko vsi Beltinčani ponosni.
Teja MAUČEC
DELO V KS BELTINCI V LETU 2004
Spoštovani!
Leto 2004 je mimo in na kratko vam predstavljam, kaj vse je bilo v našem kraju narejenega. Žal zaradi plinifikacije in ostalih zemeljskih del ni bilo mogoče izvesti vseh predvidenih asfaltnih prevlek v posameznih
ulicah, in sicer v Kmečki ulici, Finžgarjevi ulici, Gubčevi ulici in na Poti ob Črncu obojestransko, za kar pa že imamo podpisano pogodbo z izvajalcem SGP Pomgrad, ki je bil med tremi ponudniki najugodnejši. Za obnovo asfalta v Cvetnem naselju
in asfaltiranje pločnika na Ribiški poti je podpisana pogodba s CP Murska Sobota, za vsa ta našteta predvidena dela pa imamo sredstva iz leta 2004 in izvedba se bo pričela takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere.
UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Prav tako smo v letu 2004 pokrivali stroške za:
- plače zaposlenim, sejnine in nagrade,
- vzdrževanje mrliške vežice,
- vzdrževanje pokopališča (košnje, zamenjava ograje na SV strani pokopališča),
- vzdrževanje avtobusnih postajališč, - vzdrževanje parkov, zelenic, živih ograj, obračališč,
- vzdrževanje pločnikov, parkirnih prostorov, cestnih bankin,
- stroške porabljenega pisarniškega materiala,
- obdaritev otrok v vrtcu, organiziranje srečanja starejših.
V letu 2004 pa smo izvedli sledeča dela:
- obnova kulturne dvorane 4.666.666,00 SIT
- rekonstrukcija dela Gregorčičeve ulice 4.792.464,00 SIT - obnova Mladinske ulice 3.172.243,20 SIT
- izgradnja in asfaltiranje potke ob Črncu med Mladinsko in Ravensko 3.868.978,80 SIT - obnova potke ob Črncu med Gregorčičevo in ledenico 1.914.900,00 SIT
- izvedba fekalne kanalizacije - Kmečka ulica
798.900,00 SIT
- izdelava projekta za parkirišče pri
pokopališču
420.000,00 SIT
- parcelacija 12 parcel v Cankarjevi A ulici
193.566,00 SIT
- geodetski posnetek poti ob Črncu 168.000,00 SIT
- vzdrževanje makadamskih poti 1.126.340,00 SIT
- Saubermacher Komunala - odvoz smeti 803.256,89 SIT
- dotacije društvom v KS za 04 1.150.000,00 SIT
- že poravnan znesek SGP Pomgradu za
izvedbo del v znesku
14.322.772,00 SIT
za kritje del v Kmečki, Finžgarjevi,
Gubčevi in Poti ob Črncu
- na TR KS Beltinci, dne 31.12.2004
9.060.751,87 SIT
Člani Sveta KS Beltinci se zavedamo dejstva, da nas zavezuje referendumski program, ki bi ga do konca leta 2005 tudi radi realizirali in takrat skupaj z Vami, ki ste sredstva namenjali, pregledali uspehe ali neuspehe pri zastavljenem progra-
mu. Ker vemo, da pride Mali rijtar v vsako hišo in s tem k vsaki družini, ste krajani o delu v KS po tej poti tudi najbolj množično obveščeni. Na zbore krajanov je v Beltincih prihajalo največ od 17 do 29 krajanov, kar pomeni, da je bila obveščenost minimalna. Zaradi finančnih sredstev, ki nas zavezujejo k izvajanju referendumskega programa, novih investicij ne moremo predvideti, veseli pa bomo, če bo naš referendumski program izpolnjen v največji možni meri, za kar se bomo tudi v letu 2005 pošteno potrudili.
Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem tistim, ki nam pomagate vedno, kadar Vas pokličemo, zahvala še posebno velja našim najmlajšim iz Vrtca Beltinci in učencem OŠ Beltinci ter njihovim mentorjem, ki nam vedno znova s ponosom dokažejo, da na mladih svet stoji.
V imenu celotnega sveta KS Beltinci Vam želim vesele velikonočne praznike, predvsem pa veliko strpnega sožitja v našem kraju in dobronamernih odnosov.
Stanko GLAVAČ
UTRINKI IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI GANČANI
Ko pišem te vrstice, so še sveži spomini na dogodke izpred nekaj dni. Če se ne motim, se je zgodilo prvič, da je prišel ljudski praznik pust na dela prosti dan - 8. februar - slovenski kulturni praznik. Tako je bilo zaradi prostega dneva več časa za oživitev pustovanja. Tudi v naši vasi so turistično društvo in gasilci organizirali večjo povorko pustnih mask. Dogodek je lepo uspel in na ta način smo tudi mi nekaj prispevali k oživitvi in ohranitvi običajev ob tem ljudskem prazniku. Ob tem bo mogoče kdo dejal, da sem izpostavil samo pustovanje, kulturni praznik pa sem pustil ob strani. Prepričan sem, da spada tudi pustovanje med slovensko kulturno dediščino, še posebej, če lahko vidimo tradicionalne pristne maske, pa tudi izvirne. Nove ideje na tem področju so vredne pogleda in občudovanja.
Tole pisanje o dogajanju v KS Gančani sem torej začel z družabnim dogajanjem, ki mu v našem kraju dajemo še posebej velik pomen. Tako imamo vsako leto nekaj prireditev, ki so tradicionalne in se ponavljajo iz leta v leto. Tukaj je seveda v prvi vrsti potrebno izpostaviti krasitev in postavitev mlaja, ki ima pri nas dolgo zgodovino. Ker pa tudi po okoliških vaseh v zad-
njem času postavljajo mlaje, ki pa se ne morejo primerjati z gančkim, je naša prireditev v zadnjih nekaj letih slabše obiskana, kot je bila običajno. Tako bi bilo potrebno razmisliti o kakih spremembah in dopolnitvah, tako da bi spet pritegnili pozornost širše okolice.
Drugi takšen dogodek je božični koncert, ki se ga, ne glede na vremenske razmere, udeleži mnogo domačinov pa tudi obiskovalcev iz drugih vasi.
Naslednja prireditev, ki tudi postaja tradicionalna in jo organizira turistično društvo, pa je oživljanje starih opravil pri spravilu in ličkanju koruze ter pripravi dobrot iz nje. Prireditev se lepo razvija in prepričan sem, da bo imela vedno pokazati kaj novega in privlačnega.
Poleg teh prireditev bi omenil še vsakoletno srečanje žena in deklet ob osmem marcu in materinskem dnevu, srečanje starejših krajanov ...
V lanskem letu smo gostili tudi našega rojaka, g. Vinkoviča, ki je v naši kapeli maševal ob svojem jubileju, 25-letnici mašništva. Ob tem je tudi blagoslovil temeljni kamen za gradnjo novega gasilskega doma. Jubilanta smo obiskali tudi v njegovi župniji, ko je obhajal svojo obletnico v krogu svojih župljanov.
UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Pri vseh teh prireditvah sodelujejo oziroma jih soorganizirajo različna društva, ki delujejo v krajevni skupnosti. Tale sestavek je lepa priložnost, da jim izrazim veliko zahvalo za njihovo delo in trud, saj vsi opravljajo svoje aktivnosti prostovoljno in brezplačno.
Ker pa moramo skrbeti tudi za materialni napredek, naj navedem nekaj pridobitev, ki smo jih dobili v zadnjem času.
Tukaj bi najprej izpostavil gradnjo novega gasilskega doma, za katerega so se pogumno odločili domači gasilci. Tudi v svetu KS smo jih pri tem podpirali in jim tudi finančno pomagali.
H krajevni skupnosti Gančani spada tudi zaselek Hraščici. Domačini so že dalj časa načrtovali gradnjo sakralnega objekta. Tako se jim želja uresničuje in v obrisih že lahko vidimo novo kapelo, ki bo posvečena blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
Pri obeh omenjenih investicijah je z denarnim vložkom sodelovala tudi občina, za kar se županu v imenu krajevne skupnosti najlepše zahvaljujem.
Poleg teh večjih investicij smo izvedli tudi nekaj manjših. Tu bi izpostavil predvsem razširitev ulične razsvetljave, postavitev novih prometnih znakov in ogledal za večjo varnost v prometu. Razširili smo
vodovodno omrežje v dolnjem koncu vasi in postavili dodaten hidrant. Asfaltirali smo tudi nekaj javnih poti, ki so bile še makadamske. Kupili pa smo tudi televizijo za vrtec in uredili kabelsko anteno.
Seveda pa poleg novih vlaganj moramo vseskozi skrbeti tudi za vzdrževanje vseh obstoječih objektov, ki so pomembni za celo vas. Tu mislim predvsem na mrliško vežico, večnamensko dvorano, pokopališče, staro šolo ...
Upamo, da bomo lahko tudi v prihodnje uspešni pri novih pridobitvah, čeprav smo z ukinitvijo samoprispevka in z uvedbo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča prikrajšani za približno 50 % denarnih sredstev.
Želimo si, da bi lahko tudi v bodoče uspešno organizirali različne družabne dogodke in prispevali k nadaljnjemu razvoju vasi. Kot prioritete imam v mislih ulično razsvetljavo pri osnovni šoli, ureditev poljskih poti, dokončanje začetih investicij ...
Zahvaljujem se vsem krajanom za uspešno sodelovanje in pomoč pri projektih, ki so bili našteti. Le s skupnimi močmi vseh, to je krajanov, vseh društev in sveta krajevne skupnosti, bomo tudi v prihodnje lahko s ponosom gledali na dosežene rezultate.
Štefan ŽIŽEK
KRAJANKAM IN KRAJANOM DOKLEŽOVJA
Leto 2004 je za nami in prav je, da vas seznanimo o delovanju KS v preteklem letu in načrtih v tekočem letu.
Leto 2004 je prineslo v KS kar nekaj novosti in sprememb na področju finančne zakonodaje, kakor tudi na področju zakonodaje o pitni vodi.
Na področju finančne zakonodaje so se zaostrili nadzori nad namensko porabo sredstev iz naslova nadomestila za stavbna zemljišča, ki je tudi edini vir dohodka KS za potrebe investicij poleg občinskih transferjev za funkcionalno dejavnost KS in vodarine ter prispevka za pokopališče. Tako mora KS sredstva iz omenjenega naslova uporabljati za investicije, ki so za to področje predpisani.
Na področju oskrbe s pitno vodo je novost Zakon o pitni vodi, ki je stopil v veljavo 01. 04. 2004. Ta zakon nas zavezuje, da se vzpostavi program HACCP, kateri narekuje, da mora med drugim vsaka pravna oseba, ki se ukvarja z zagotavljanjem
pitne vode, zagotoviti notranji nadzor, kar pomeni zaposliti visoko izobraženega strokovnjaka zdravstvene, biološke ali kemične smeri, ki je odgovoren za nadzor ustreznosti pitne vode in izpolnjevanje omenjenega programa. Zaradi visoke plače omenjenega strokovnjaka si naša KS tega ne more privoščiti, zato je pristopila k začasni rešitvi in podpisala pogodbo za izvajanje notranjega nadzora z Zavodom za zdravstveno varstvo, ki zadovoljuje zahtevam Zakona o pitni vodi za opravljanje tovrstnih nalog. Ta nadzor nas stane mesečno 36.000 SIT skupaj z DDV-jem. Zaradi tega je svet sprejel sklep o povišanju vodarine od 01.03.2005 s 60 na 70 SIT za 1000 litrov.
Naj naštejem le nekaj večjih zaključenih investicij in tekočih izdatkov:
• zamenjava oken v vaškem domu 2.600.000 SIT
• premestitev el. omarice in priključka na VD 680.000 SIT
• odvodnjavanje Murske ulice 740.000 SIT
• odvodnjavanje ulice Ob Naklu 210.000 SIT
• nabava kontejnerja za pokopališče 370.000 SIT
• zamenjava odtočnih žlebov na VD 614.000 SIT
• asfaltiranje Severne ulice 4.600.000 SIT
• druga drobna vzdrževalna dela 1.500.000 SIT • elektrika, gorivo, kurjava 1.800.000 SIT
• analize vode ter vzdrževanje vodovoda 1.500.000 SIT Za leto 2005 načrtujemo:
- obnovo strehe na mrliški veži,
- obnovo poljskih in gozdnih poti,
- obnovo vodnjaka na črpališču,
- obnovo nekaterih odsekov vodovodnega omrežja,
- postavitev ograje pred vrtino,
UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
- razna vzdrževalna dela na cestah in objektih.
Za uresničitev zadanega programa bomo namenili sredstva, zbrana z nadomestili za stavbna zemljišča, in zbrana sredstva od vodarine in prispevka za pokopališče.
Krajane Dokležovja pozivam k strpnosti, tolerantnosti do vseh, ki so kakorkoli vključeni v delo na celotnem področju delovanja KS. Posebej pozivam krajane, naj se zavedajo svoje dolžnosti do KS, saj bomo le
tako lahko uresničevali zadane naloge in šli v korak z ostalimi KS v občini in izven nje.
Simon HORVAT
LJUDSKE PEVKE NA OBISKU
Mrzlega decembrskega večera preteklega leta smo se lipovske ljudske pevke podale na pot. Snega žal takrat ni bilo. Bila je le čarobna, z mesecem obsijana noč. Božič je že minil, tako da ne moremo reči, da smo koledovale. Upam si trditi, da smo z božično novoletnimi pesmimi razveselile bolne, ki smo jih ta večer obiskale v domači krajevni skupnosti. Poiskale smo tiste, ki niso mogli k polnočnici ali k božični prireditvi k lipovski kapeli.
Ena od teh, ki smo jo s pesmijo razveselile, je bila Tibautova Roza. S tresočo roko in s solznimi očmi se je zahvaljevala in rekla: "Kako mi je lepo pri srcu, da ste prišle, mi zapele, me osrečile. Zdaj mi bo lažje prenašati bolezen in starost. Tudi jaz sem rada pela in pesmice pisala. Tega zdaj več ne morem."
A Roza je še vedno vedrega duha in dobrih misli, mogoče bo še katera pesmica zapisana na papir, ko se bo Roza bolje počutila in ne bo več zime. Nekoč mi je rekla: "Rada kaj napišem, ko je pomlad".
Izmenjale smo lepe želje in obiskale še druge naše vaščane ter v njihove domove s pesmijo prinesle nekaj
božično-novoletnega vzdušja. Vsem, s katerimi smo se srečale, in njihovim domačim smo zaželele vesele praznike, bolnim pa čim več zdravja in vse lepo v letu 2005.
Vera BEZJAK
Z Rozo Tibaut v njeni sobi, ki je bila skoraj premajhna za vse ljudske pevke.
ZAGOTOVIMO KVALITETNO ŽIVLJENJE OSTARELIM
Tak je naslov projekta, ki ga financira EU, nosilec izvajanja pa je OZRK M. Sobota. Vodja projekta je prim. mag. Branislava Belovič, dr. med. Organiziran je bil v različnih krajih in tako tudi v KS Lipovci. Tečaj je potekal v vaškem domu v mesecu januarju 2005. Pri organizaciji so sodelovali še predstavniki RK v naši lokalni skupnosti. Tako nam je projekt predstavila dipl. med. sestra Ema Mesarič iz Lipovec.
Program je vseboval pet delavnic s tematiko:
- bolnik v družini,
- negovan bolnik - nega v ožjem krogu,
- znaki staranja in gibanje starostnika,
- nega pri različnih boleznih,
- prehrana in nalezljive bolezni.
Delavnic se je udeležilo petnajst tečajnic. To so bile: Silva Žalig, Bernarda Žižek, Verica Tratnjek, Liljana Novakovič, Katica Ülen, Katica Mlinarič, Marija Vukovič, Dušanka Erjavec, Marija Erjavec, Marija Bobovec, Ana Košar, Marija Špari, Marija Mesarič in Vera Bezjak, vse iz Lipovec. Srečevale smo se ob ponedeljkih in sredah in pridobile praktično znanje laične
nege in kako lahko zagotovimo kvalitetno življenje ostarelim.
Prva predavateljica je začela takole:
MOJE ROKE SO STARE.
RES SO, VENDAR NIKOLI POPREJ NISEM TEGA IZREKLA NA GLAS.
NEKOČ PA SEM BILA NANJE TAKO PONOSNA. BILE SO MEHKE KOT ŽAMETASTO GLADKE BRESKVE.
SEDAJ SO MEHKE KOT PONOŠENE RJUHE IN OVENELI LISTI.
KDAJ SO TE NEŽNE IN LEPE ROKE POSTALE GRČAVE IN UPADLE?
To so bile prave misli, izrečene na prvo temo delavnice - bolnik v družini in nam veliko povejo. Šele takrat, ko smo bolni in ostareli, se zavedamo, kaj smo nekoč imeli. To je zdravje. Takrat, ko smo bolni ali imamo bolnika, ki rabi našo pomoč, da ga negujemo, mu nudimo čim več in čim boljše. In to je bil namen teh delavnic. Poučile smo se, kako ravnamo z bolnikom. Potrebno je, da si pridobimo njegovo zaupanje, smo pri-
UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
jazni in imamo vedno čas za njega. Bolnik se naj v naši oskrbi počuti dobro in tako bo lažje prenašal bolezen in hitreje ozdravel.
V ostalih delavnicah so nas poučili o negi, prehrani, razgibavanju in kako ravnamo pri nalezljivih boleznih. Vse pa je odvisno od tega, v kakšnem stanju je bolnik in kakšna je njegova bolezen. Seveda se o vsem posvetuje-
mo z njegovim osebnim zdravnikom in delamo le po njegovih nasvetih.
Veliko smo poslušali tudi o hrani. Kako ga hranimo, je odvisno prav tako od bolezni in stanja bolnika. Dobro je, da je hrana raznolika, vitaminska in pripravljena tako, da jo bolnik lahko zaužije. Praktično smo se poučile tudi o razgibavanju. Razgibavanje je namreč zelo pomembno, da bolnik ne dobi ran od ležanja in da se izboljša prekrvavitev.
Vse tečajnice smo bile mnenja, da smo veliko pridobile, kar bo koristilo nam samim in pri nudenju tovrstne pomoči drugim.
Hvala organizatorjem in predavateljicam, ki so se zelo potrudile, da bi nam nudile čim več teoretičnega in praktičnega znanja.
Na koncu petih delavnic smo prejele še dokazilo o usposobljenosti, to je potrdilo o opravljenem tečaju. Zaključek smo, kot je navada, simbolično proslavile. Spekle smo pecivo, seveda le tisto, ki vsebuje manj maščob in sladkorja, po receptih, ki smo jih dobile na predavanjih o zdravi prehrani v knjigi prim. mag. Branislave Belovič.
Vera BEZJAK
Udeleženke tečaja s predavateljico Metko Matjašec (stoji prva na desni strani), ki je podelila potrdila o opravljenem tečaju.
BOŽIČNA OBDARITEV NOVOROJENCEV ZADNJEGA LETA
V KS Lipovci smo 25. decembra 2004 obdarili vse novorojence zadnjega leta, kar se pri nas dogaja že deveto leto zapored. V zadnjem letu smo imeli 11 novorojenčkov in vsi so se odzvali povabilu (seveda v spremstvu svojih staršev).
Božični dan 2004 ob 18. uri pred lipovsko kapelo je bil brez snežne odeje in bilo je dokaj toplo za ta letni čas.
Naši "rekruti" letnika 1987 (bilo jih je 15) so pred kapelo postavili hlevček. Pred hlevčkom so prikazali igrico z vsebino, ki je bila povezana z živo božjo družinico v hlevčku.
V programu so poleg mladih sodelovali še moški pevski zbor, ljudske pevke in svet krajevne skupnosti. Pa seveda tudi božiček, ki je obdaril naše najmlajše z nagovorom: "Tako kot rojeno dete božje je naše veselje in naša bodočnost vsak naš novorojenček. In vam, ki ste danes tu in vam prinašam darila, velja poseb-
na pozornost. Tudi vi ste na svet prinesli blagoslov, srečo in ljubezen. Vsem novorojencem zadnjega leta z veliko radostjo želim dobrodošlico v našo veliko družino. Skozi celo vaše življenje, dragi naši malčki, vas naj spremlja sreča in mir božične noči. Vsem zbranim na tej prireditvi želim
veliko topline, razumevanja in medsebojnega spoštovanja."
Po podelitvi praktičnih daril novorojenčkom je sledila zaključna pesem sodelujočih in prisotnih Sveta noč, blažena noč in kramljanje na prostem ob toplem napitku.
Janko BEZJAK
UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
SOVAŠČANOM KRAJEVNE SKUPNOSTI BELTINCI
V zadnjem času so bile izrečene same pohvalne besede o delu krajevne skupnosti, o njihovi pomembnosti in smotrni porabi sredstev zbranih s samoprispevkom. Citirani sklep, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 92 z dne, 11.10.2000, stran 1330, se glasi (citiram člen 6. sklepa): "Nadzor nad zbiranjem s samoprispevkom zbranih sredstev in nadzor nad izvajanjem del opravlja svet krajevne skupnosti, ki enkrat letno poroča o tem na krajevno običajen način."
Iz navedenega člena sicer ni razvidno, komu poroča svet krajevne skupnosti, in ne, kakšen je ta krajevno običajen način. Toda iz svojih dolgoletnih izkušenj sklepam, in kar je v skladu z ustavo in zakonom, da se o tem poroča vaščanom (plačevalcem samoprispevka) in to na zborih krajanov. Zbora krajanov pa na žalost v tem mandatnem obdobju, to je od začetka do danes, še ni bilo (žalostno za krajevni svet in njegove člane).
V tem zgoraj citiranem sklepu uradnega lista je bilo prav tako objavljeno, v kakšne namene se bodo porabila sredstva, zbrana s samoprispevkom, skupaj z dodatnimi sredstvi iz občinskega proračuna. Vse je navedeno v 2. členu Sklepa o razpisu referenduma za krajevni samoprispevek za KS Beltinci: "Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za:
- sofinanciranje pri izgradnji kopalnega bazena pri vrtini tople vode v Beltincih,
- izgradnjo ulične razsvetljave v ulicah, kjer bo Elektro zaradi polaganja el. kablov v zemljo odstranil svoje drogove, na katerih so ulične svetilke,
- polaganje napeljave kabelske televizije v zemljo,
- asfaltiranje ulic (del Kmečke, del Ravenske ceste, dovoz k blokom Ravenska 3, 5 in 6, nove Žitne ulice, potko med Panonsko ulico in Potjo ob Črncu, del Jugovega do Gubčeve),
- asfaltne prevleke v Krožni, Gregorčičevi, delu Kmečke, Finžgarjeve, Gubčevi, delu Mladinske, delu Cankarjeve ulice, Kocljevem naselju in Na kamni,
- dokončanje pričetih del na Ribiški poti in delu Ravenske ceste,
- izgradnjo pločnikov ob Ravenski in Dobelski ulici,
- soudeležbo pri obnovi gradu,
- dotacije društvom in športnim klubom v KS Beltinci,
- sofinanciranje pri izgradnji otroških igrišč in ostalih rekreacijskih objektov,
- vzdrževanje vseh javnih površin, parkirnih prostorov, pokopališča, okolice javnih zgradb, avtobusnih postajališč, brežine Črnca v naselju, izvajanje zimske
službe in vzdrževanje celotne infrastrukture v kraju (vodovodno omrežje, krajevne in poljske poti, ulična razsvetljava, pešpot ob Črncu ...),
- vzdrževanje požarne in prometne varnosti v kraju,
- soudeležbo pri plinifikaciji kraja,
- za dejavnosti, ki se pojavijo sproti in so nujne za nemoteno in varno življenje v kraju."
Vendar do danes, ko teče že peto - zadnje leto plačevanja samoprispevka, nismo bili obveščeni ne o porabi sredstev ne morebitnem popravku programa niti morebitnem rebalansu proračuna krajevne skupnosti Beltinci.
Za leto 2003 je Občina Beltinci v uradnih objavah sicer objavila pregled prihodkov in odhodkov, vendar se iz te objave ne da razbrati, kaj je financirano iz samoprispevka in kaj iz občinskega proračuna.
Mnogi občani krajevne skupnosti (udeleženci pred leti) se boste še spomnili, ko sem na teh zborih (v času predsedovanja g. Kavaša) zahtevala podatke, koliko nas bremeni osebni dohodek, danes že dveh redno zaposlenih oseb v KS Beltinci. Spraševala sem torej po svojem denarju (kot plačevalka samoprispevka) in dobila od vodilnih lep odgovor: "Kaj te briga, ne bremeni ne samoprispevka, ne občinskega proračuna." Zahtevam, da se naj javno pove vsem plačevalcem samoprispevka, če redno zaposlene v KS Beltinci plačuje Karitas, Rdeči križ ali kdo drug.
Prebrala sem, da po izteku samoprispevka v krajevni skupnosti Beltinci ne bo več redno zaposlenih oseb. Nonses od nonsesa je, če ju ne plačujejo občani iz samoprispevka in ne občina, zakaj bi bilo potrebno ukiniti dve delovni mesti, ko pa moramo skrbeti za čim večjo zaposlenost (utemeljeno).
Sprašujem se, če so taka dejanja sploh vredna pohvale, ko svojih zakonskih obveznosti ne izpolnjujejo. Nadalje se sprašujem, če je svet KS s predsednikom na čelu sploh komu odgovoren. O tem presodite sami plačevalci samoprispevka in davkoplačevalci.
Prav tako sem na zboru krajanov predlagala, da se takoj, ko so Sobočani prvič protestirali o prepovedi vožnje tovornjakov skozi mesto, njim pridružimo in s skupnimi močmi dosežemo izgradnjo avtoceste. Tudi tu sem dobila lep odgovor, da je tako dejanje državna nepokorščina. In kako komentirate danes ta promet in nepokorščino?
Namen tega pisanja je predvsem v tem, da gremo v krajevni skupnosti s časom naprej in napake iz preteklosti čimprej odpravimo, ne pa da nazadujemo.
Cilka GLAVAČ
Kdor je v tišini rad z nami in kdor nas ima rad v naši tišini, se je dotaknil strune, ki greje naša srca.
(John C. Laveter)
ZAVODI
ZDRAVA PREHRANA -PRAVICA OTROK IN NAŠA DOLŽNOST
Skupina otrok, starih 5-6 let, ki jo vodim, je v šolskem letu 2004/05 vključena v projekt vrtca "ŽIVŽAV, LEPO JE BITI ZDRAV". Z vso odgovornostjo sem pristopila k uresničevanju projekta. Otroke želim na razumljiv in nevsiljiv način seznaniti z zdravo prehrano, obenem pa spodbujati zdrav način vsakodnevnih dejavnosti. Zdravje je osnova za dobro počutje in uspeh tako otrok kot odraslih. Z otroki sem se najprej pogovarjala o zdravju.
Kaj je zdravje?
"Zdravje je veselje!"
"Da si močan!"
"Da nisi bolan!"
"Da lahko greš v vrtec!"
"Da se lahko igraš!"
"Da greš na sprehod!"
"Da se smeješ!"
Kako skrbeti za zdravje, je bila naša naslednja naloga. Ugotovili smo, da sta za naše zdravje pomembna zdrava prehrana in gibanje, ki sta med seboj tesno povezana. Skupno smo se odločili, da bomo začeli z zdravo prehrano. Otrokom sem predlagala, da naredimo načrt. Bili so navdušeni. Pri oblikovanju načrta so aktivno sodelovali vsi otroci in ga tudi likovno ponazorili. Sklenili smo, da bomo:
- spoznali piramido zdrave prehrane s posameznimi živili in pomen posameznih živil za zdravje,
- poskrbeli za primerno strokovno literaturo,
- zbirali odpadno embalažo posameznih živil,
- izrezovali slike in naredili album slik z naslovom ZDRAVJE,
- zbirali različne recepte in članke ter jih razstavili,
- si ogledali pripravo nekaterih zdravju koristnih jedi in pri tem tudi pomagali,
- doživetje likovno ponazorili in pripravili razstavo.
Ugotovili smo, da za uresničitev ciljev rabimo pomoč, zato smo k sodelovanju povabili starše in zunanje sodelavce.
Plakat smo pritrdili na vidno mesto in začeli z uresničevanjem načrta.
Piramido zdrave prehrane so otroci spoznali kot omarico s šestimi predalčki. Za lažje razumevanje	smo
piramido tudi ponazorili.
Piramido, izdelano iz lesa, smo pritrdili na steno in vanjo prinašali živila. Spoznali smo, da vsak dan jemo živila iz vseh predalčkov, razdeljena na pet manjših obrokov.
Živila iz največjega predalčka: žitarice, testenine, riž dajejo telesu moč za igro in učenje, sadje in zelenjava dajejo vitamine in minerale, ki nas zaščitijo pred boleznimi. Za rast potrebujemo meso in mleko, z maščobami moramo biti varčni. Preko individualnih pogovorov ob različnih slikah in embalažah so otroci spoznavali vrednost posameznih živil. Spoznali so tudi, da hrano ne samo "jemo", ampak tudi vohamo, okušamo, tipamo in celo slišimo - ugriz v jabolko. Spoznali so, da ne morejo jesti vsega, kar bi radi, in da se morajo naučiti uživati zdrave obroke petkrat na dan.
S projektom bomo nadaljevali in uresničevali zadane cilje. V vse doslej omenjene aktivnosti smo vključili še piramido dobrega počutja, katere temelj je smeh. Zato se smejmo čim več.
Ema STRNIŠA
ZAVODI
VRTEC BELTINCI IN FIT SLOVENIJA
FIT SLOVENIJA je projekt, ki združuje največje projekte sveta, ki skrbijo za ZDRAV PSIHOFIZIČNI RAZVOJ OTROK, za izobraževalni program s področja gibalno-športne aktivnosti za zdravje in za strokovni kader vrtcev in OŠ.
Vrtec Beltinci se je v veliko družino FIT vrtcev in OŠ v Sloveniji vključil v šol. letu 2003/04. K sodelovanju smo pristopili v tretji skupini, takrat predvsem iz potrebe po dodatnem izobraževanju strokovnih delavk s področja gibalno-športnih aktivnosti. Kvalitetna izobraževanja niso poceni, zato smo za začetek izbrali sekundarni program - to je en FIT INTERNI SEMINAR I. stopnje, ki smo ga v našem vrtcu izvedli marca 2004 za vse strokovne delavke.
Pridobljeno znanje in praktične izkušnje so strokovne delavke motivirale za konstantno načrtovanje in izvajanje gibalnih dejavnosti v programu oddelkov. Izvedeno je bilo tudi veliko gibalno-športnih aktivnosti s starši: vsi na kolo za zdravo telo, izleti na Tromejnik, Pohorje, predstavitev juda, športne igre otrok in staršev, orientacijski pohodi, gimnastične vaje, vadbene ure, kolesarjenje, pohodi.
V šol. letu 2004/05 smo program sodelovanja s FIT Slovenija še posebej razdelali. Oktobra smo izvedli SEMINAR II. stopnje. V LDN vrtca smo podrobno načrtovali aktivnosti, ki jih strokovne delavke izvajajo v vseh oddelkih prilagojene starosti otrok. Te so:
F - strokovno pripravljene in vodene vadbene ure - aktivni sprehodi I - jutranja vadba - gibalni odmor T - gibalna minuta
Z njimi uresničujemo zadane cilje in naloge. Ob predstavitvi našega celoletnega projekta na nivoju zavoda ne morem mimo FIT HOJE - HOJE ZA ZDRAVJE, v okviru katere smo načrtovali tri srečanja. K sodelovanju vabimo vse starše iz vseh enot vrtca z otroci in strokovnimi delavkami. Izvedli smo dva:
• ORIENTACIJSKI POHOD v treh skupinah, 1-3 let, 1-6 let, 4-6 let, v beltinskem parku 8. 10. 2004, ki se ga je udeležilo 362 udeležencev.
• ZIMSKI POHOD od beltinskega vrtca do čistilne naprave in nazaj smo izvedli 2. 2. 2005 zaradi skromne udeležbe v eni skupini s skupaj 61 udeleženci.
Tretji pohod načrtujemo 7. aprila 2005 na svetovni dan zdravja. Takrat bomo izvedli skupno akcijo PRIHOD V VRTEC PEŠ ALI S KOLESOM za zaposlene, starše in otroke. O podrobnostih izvedbe boste starši še obveščeni. Z omenjenimi nalogami želimo:
• promovirati hojo kot aktivni življenjski slog,
• prenašati pozitivni vzorec na otroke in starše,
• ohranjati in izboljšati zdravje,
• osveščati o varnosti v prometu.
V aprilu bomo organizirali okroglo mizo, o kateri si več preberite v posebnem članku. Za zaključek šolskega leta pripravljamo veliko FIT PLESNO PRIREDITEV, ki bo 16. junija 2005 na igrišču enote Beltinci v plesnih igrah združila vse otroke Vrtca Beltinci na zaključni prireditvi BIBE PRAZNUJEMO.
Tako se v Vrtcu Beltinci trudimo uresničevati osnovni otrokovi potrebi po gibanju in igri. Igra se kot rdeča nit prepleta skozi vse otrokove dejavnosti. Kot vsaka igra je tudi gibalna igra dejavnost, ki je notranje motivirana, svobodna in odprta ter za otroka prijetna. Istočasno pomeni način otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem obdobju.
Miroslava ŠÖMEN
ZAVODI
FIT OKROGLA MIZA
“POMEN GIBANJA V RAZVOJU OTROKA”
Ob mnogih dejavnostih, ki jih vključuje Fit Slovenija, so tudi FIT OKROGLE MIZE. Vrtec Beltinci jo bo organiziral 14. aprila 2005 v prostorih osnovne šole Beltinci. V koledarju prireditev občine Beltinci je bila napovedana za februar, vendar smo jo zaradi zasedenosti nekaterih predavateljev morali žal prestaviti.
Izvedli jo bomo v sodelovanju s Fit Slovenija, z njeno direktorico Barbaro Konda, dipl. fiziologinjo, ter njihovimi priznanimi strokovnjaki. K sodelovanju smo povabili še domače strokovnjake, predstavnike lokalne skupnosti, športne zveze in goste. Naš namen je osvestiti starše ter lokalno skupnost o pomenu redne gibalne športne aktivnosti za normalni in zdrav gibalni razvoj, o prenosu pravilnega vzorca in s tem spodbujanja k redni gibalni športni aktivnosti. Vse prisotne in vse, ki bodo okroglo mizo spremljali preko medijev, želimo opozoriti, kako pomembno je gibanje ne samo v obliki športa, temveč predvsem kot življenjski slog.
K sodelovanju so vabljeni:
• Vrtec Beltinci - organizator: predstavitev programov • ravnateljica Miroslava Šömen, dipl. vzg.
• koordinatorka Fit-a v vrtcu Renata Zver, vzg.
• svetovalna delavka Janja Škripec, univ. dipl. soc.
• Fit Slovenija in njegovi predavatelji:
• Barbara Konda, dipl. fiziolog Fit Club Slovenija,
• dr. Rado Pišot, univ. profesor Pedagoške fakultete v Ljubljani in Kopru,
• dr. Danica Rotar - Pavlič, dr. med.; Inštitut za varovanje zdravja RS,
• dr. Jožica Maučec Zakotnik - Ministrstvo za zdravje,
• Blanka Gerič, dipl. soc. pedag. - Vrtec Lendava.
• Zdravstveni dom Beltinci, ZD Murska Sobota
• Erika Zelko Peterka, dr. med. spec. sploš. med.,
• Marjetka Maroša Meolic, dr. med. spec. ped.
• Občina Beltinci • župan Milan Kerman,
• podžupan Igor Adžič,
• svetovalec župana za družbene dejavnosti Janko Bezjak.
• Osnovna šola Beltinci
• ravnateljica, mag. Marica Horvat,
• pom. ravnateljice, Alojz Škerget,
• učitelji športne vzgoje.
• Športna zveza in športna društva • predsednik ŠZ Jože Horvat,
• tajnik ŠZ Jože Pivar,
• predsedniki športnih društev.
Napoved izvedbe OKROGLE MIZE objavljamo v občinskem informativnem glasilu predvsem zato, ker želimo pritegniti čim več staršev vrtčevskih in osnovnošolskih otrok, strokovne delavce vrtca in OŠ, občinske svetnike, člane športne zveze, športnih društev, skratka vse, ki jim ni vseeno za zdravo gibanje in življenje otrok v naši občini. Vsi sodelujoči in vabljeni bomo okroglo mizo sklenili s temo: Kako bi stanje, gledano s stališča gibanja, v beltinski občini popestrili in izboljšali? Prijazno vabljeni k razpravi in udeležbi!
Miroslava ŠÖMEN
IZLET Z DEDKI IN BABICAMI
Vsako leto organiziramo v vrtcu Melinci srečanje z dedki in babicami. Letos smo se odločili za drugačno obliko srečanja, za izlet z avtobusom na Razkrižje.
Zakaj babice in dedki?
Babice in dedki so vez med preteklostjo in sedanjostjo, so bogat vir starih zgodb, so dodatni podporni steber otrokom ter dodatni vir ljubezni, te pa v življenju ni nikoli preveč. Več ko je prejemamo, več je lahko razdajamo. Vsaka podarjena ljubezen nam veča našo lastno vrednost in nam daje notranjo moč.
Pravijo da je kovačeva kobila zmeraj bosa. Pri takšnem mojstru, kjer se vsak dan sliši “kovaška pesem”, to ne drži.
ZAVODI
Pri Ivanovem izviru smo si z zdravilno vodo namazali oči.
Priprave na srečanje so potekale že ves teden pred izletom. O dedkih in babicah smo se z otroki pogovarjali, jih risali, se učili pesmice, izdelali smo vabila in darila.
Cilj našega izleta je bil ogled zdravilnih točk in Ivanovega izvira ter ogled kovaškega muzeja.
Precej hladno vreme in nekaj kapljic dežja v dopoldanskem času nas ni zaustavilo in vplivalo na naše razpoloženje ter velik obisk dedkov in babic. Z dobro voljo smo premagali vse ovire.
Po obhodu na zdravilnih točkah smo imeli še dovolj moči in poguma, da smo se povzpeli po številnih stopnicah do cerkve in si jo ogledali.
Želje malih nadobudnežev so dedki in babice potešili z obiskom v trgovini, v bifeju pa smo si z različnimi napitki osvežili naša grla.
Po končanem izletu (ob prihodu nazaj v vrtec) smo dedke in babice povabili še v igralnico, jim izročili darila, v katera je bila vtkana iskrena ljubezen njihovih vnukov.
Marija ZADRAVEC
PRAVLJIČNI DECEMBER
Mesec december je čas praznikov in veselih pričakovanj. Tako smo skupaj s starši in otroki okrasili igralnico, smrečico, izdelali pogrinjke, adventni venček, naredili koledar pričakovanj. Prvi zimski mož, ki nas je obiskal, je bil Miklavž. Prinesel nam je skromna darila, otroci pa so mu povedali, da so bili celo leto pridni, kaj smo se čez leto naučili, zapeli smo mu pesmice, na koncu pa smo se še z njim fotografirali.
Zabavala sta nas Pojoči kuhar in čudežni pralni stroj Leonardo.
V pravljičnem decembru ne manjka tudi dobrih slaščic in piškotov. Tako smo tudi pri nas z otroki pripravili slastno testo za medenjake. Otroci so omesili testo, ga z modelčki oblikovali in polagali v pekač. Nestrpno so čakali ob štedilniku, kdaj bodo medenjaki pečeni, kajti vedeli so, da bodo dobri zato, ker so jih sami izdelovali.
Otrokom in staršem smo vzgojiteljice pripravile lutkovno igrico z naslovom TRIJE SNEŽAKI IN EDEN. Zaigrale smo jim pred prihodom Božička, tako da smo nato
ZAVODI
snežaki skupaj z otroki poklicali tega dobrega moža Božička. Božiček je prijahal na konju, otroci so ga navdušeno opazovali in ga komaj pričakali. Ko je Božiček vse obdaril, smo mu zapeli pesmice, se z njim pogovarjali, fotografirali, zaželeli
smo mu srečno pot in ga prosili, da nas drugo leto spet obišče.
Tudi na otroke, ki ne obiskujejo vrtca, nismo pozabili. Bili so vabljeni k nam skozi cel mesec, da se poigrajo, zaigrale pa smo jim tudi lutkovno igrico.
Pravljični, veseli decembrski dnevi so za nami in polni spominov smo stopili v novo leto.
Simona VÖRÖŠ
OTROŠKA DUŠA JE KAKOR ZVON,
KAKOR BOSTE VANJO PELI, TAKO BO ODZVANJALA.
Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko tudi otroci sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo postopoma spoznati bližnje družbeno okolje in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo.
Zato smo se skupno z otroci iz enote "Sodček" Gančani odločili za projekt, ki smo ga poimenovali "MUMIJE V PIRAMIDAH".
Vzpodbuda je prišla s strani nekaterih otrok, ki so si doma ogledali film Mumija. Po skupinah so se začeli družiti in si pripovedovati vsebino filma. Ko so le imeli priložnost, so čas izkoristili za pogovore in ustvarjalno igro v kotičku s kockami. Tako se jim je pridružila večina otrok.
S pomočjo različnih enciklopedij, ki so jih otroci prinašali od doma, so spoznali nastajanje piramid in mumij.
Prinašali so tudi različne škatle, s katerimi smo gradili piramide, z medicinskimi povoji pa so se povijali v mumije. Otroci so bili ustvarjalni, se poslušali, pogovarjali, izražali svoje občutke in doživljanja.
Ob velikem otroškem atlasu smo iskali in ugotavljali, kje na svetu so piramide. Po večkratnem brskanju so otroci osvojili in sami poiskali tiste predele.
Vzporedno smo se spopadali tudi z matematiko - geometrijskimi liki in telesi ter risali in slikali.
Na koncu teme smo naučeno ponovili, zapisali in vložili v portfolijo otroka.
Primer zapisa otroka ob enciklopediji "KULTURE SVETA".
Tutankamon je bil kralj. Ko je umrl, so ga zavili s trakom in ga namazali, da ne bi hitro razpadel. On je bil mumija. Nato so nanj dali svetleče zlato. Dali so ga v sarkofag in v grobnico, ki je bila v piramidi.
Piramide so bile zgrajene iz kamnov. Pred piramido so bili vojaki, ki so jo stražili. Tisti ljudje, ki so bili brez denarja in zlata, so gradili piramide.
V piramidah so na stene risali, ker niso znali pisati. Niso imeli svinčnikov in papirja. Takih piramid pri nas ni, so pa v Afriki.
Meni je bila najbolj zanimiva enciklopedija "KULTURE SVETA" in ko so me zavili s trakom ter sem se pogledal v ogledalo.
Vesna HORVAT
ZAVODI
PRAZNIČNI DECEMBER V VRTCU LIPOVCI
Mesec december, mesec pričakovanj je bil poln doživetij, veselja in tudi presenečenj.
V posebno veselje je bil otrokom Miklavžev večer ob izdelavi okraskov in krasitvi prostorov vrtca. Veselje je bilo popolno, saj so otroci izdelovali okraske s pomočjo staršev, na katere so bili zelo ponosni. Kar hitro je dobil vrtec praznično podobo. Vrhunec miklavževega večera je bil prihod sv. Miklavža. Otroci so mu zapeli, se z njim pogovorili, sv. Miklavž pa je otroke obdaril s skromnim darilcem.
Miklavževanje smo zaključili z rajanjem in s pogostitvijo, ki so jo organizirali predstavniki sveta staršev.
V mesecu decembru smo si ogledali predstavi Pojoči kuhar in Čudežni pralni stroj Leonardo. Zarajali smo z Modrim medvedkom iz revije Cicido. Veseli smo bili obiska otrok, ki niso vključeni v vrtec. Zapeli smo tudi s študentko Moniko. Pravi umetniki - slaščičarji smo bili ob oblikovanju in krasitvi medenjakov s pomočjo slaščičarke Renate. Pripravili smo si tudi bananin napitek. Ob krasitvi jelke smo si ustvarili predpraznično vzdušje in se posladkali z našimi slaščicami.
V decembru ni manjkalo ustvarjanja v likovnih, glasbenih in plesnih delavnicah. Otroci so slikali, izrezovali, lepili, sestavljali, prepevali, rajali...
V lončke smo posejali božično žito, opazovali kalitev, koreninice in nastajajoče liste. Lončki z žitom so kasneje krasili slavnostni pogrinjek ob malici na dan prihoda Božička.
Skozi ves pravljični december so nas kot rdeča nit spremljale pravljice o Božičku oz. zgodbice s praznično vsebino. Vrhunec celotnega decembrskega dogajanja je bil seveda obisk Božička, ki je prišel v vrtec kar s podstrešja. Otroci so se z Božičkom pogovarjali in mu zapeli nekaj pesmic. Seveda pa so se najbolj razveselili daril. Vzdušje je bilo neverjetno veselo in sproščeno.
Praznike smo zaključili z obiskom družine Žižek, kjer smo si ogledali velike jaslice na prostem. Gospod Dušan pa nas je presenetil s pogostitvijo in z darili, ki smo si jih odnesli domov. Na ogled jaslic nas je povabil tudi naš Boštjan oz. njegovi starši, kjer so nas lepo sprejeli in pogostili.
Otroci in delavke vrtca Lipovci se zahvaljujemo TD Lipovci (obisk Miklavža s spremstvom), KS Bratonci in Lipovci (finančni prispevek za nakup kuhinjskega kotička), predstavnikom sveta staršev, staršem, Moniki Obran, Renati Kous, Dušanu Žižku, družini Pavlinjek in vsem, ki so kakorkoli prispevali k obogatitvi prazničnega decembra.
Dušanka ERJAVEC
Blagoslovljeni so tisti ljudje, ki znajo sklepati prijateljstva, saj je to najboljši božji dar.
Za to je potrebno marsikaj, predvsem pa sposobnost, da presežemo sami sebe in cenimo tisto, kar je plemenitega in ljubezni vrednega v sočloveku.
(Thomas Hughes)
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
PESNIŠKA ZBIRKA T. MLINARIČA “PREBEŽNIKI”
Avtor Tine Mlinarič in recenzent zbirke Roben Titan Felix na predstavitvi pesniške zbirke
V obnovljenih prostorih beltinskega gradu, ki vse bolj postaja center kulturnega dogajanja v občini, je bil v petek, 11. 2. 2005, dobro obiskan literarni večer.
Osrednji dogodek večera je bila predstavitev pesniške zbirke domačega pesnika in esejista Tineta Mlinariča iz Ižakovec z naslovom "Prebežniki". To je, poleg zbirke esejev, že njegova tretja pesniška zbirka. Izdal jo je v založbi Edicij revije Separatio. Izdana pesniška zbirka je že enaindvajseta knjiga omenjene založbe, ki praviloma izdaja dela mlajših domačih pesnikov in prozaistov.
Pesniško zbirko "Prebežniki" sta navzočim ob kulturnem programu MoPZ Büjraš Ižakovci predstavila avtor in njegov stanovski kolega Robert Titan Felix, urednik založbe in recenzent izdane pesniške zbirke. V zbirki pesnik objavlja 45 pesmi, razdeljenih v pet ciklov. Prvi cikel z naslovom "Rdeči akvareli" je pesnik posvetil ženi, drugega z naslovom "Migetajoči zrak" je posvetil umetnikom, tretji cikel "Znotraj
pomarančne lupine" je posvečen prebežnikom, četrti cikel "Zdrs v snov" je posvečen rokodelcem, peti "Vpesemvzetje" pa je pesnik posvetil sebi.
V nadaljevanju večera sta se s svojimi deli predstavili še pesnici mlajše generacije Lučka Zorko in Beti Boškovič, ki svoja dela izdajata prav tako v Edicijah revije Separatio ter Tinetov prijatelj Ivan Mesarič, ki
se je, na pozitivno presenečenje prisotnih, prvič javno predstavil s svojo poezijo izpred 30 let.
Literarni večer, ki ga je povezoval Beno Horvat, je simbolično pomenil tudi konec več kulturnih prireditev v občini Beltinci v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
JoP
UTRIP V KUD ŠTEVAN KUHAR BRATONCI
Kot leta poprej je tudi letos KUD Števan Kuhar priredil svoj tradicionalni koncert v vaško-gasilskem domu v Bratoncih, s katerim smo hoteli polepšati že prihajajoče božične praznike. Odvijal se je 19. 12. 2004.
Za začetek smo zapeli nekaj pesmi. Zatem je sledil skeč "NE LAŽI", ki so ga uprizorili člani KUD-a. Zapel je tudi naš mladi zborček pod vodstvom Maje Balažic ob spremljavi Mihe Legena. Zaigrala pa je tudi naša skupina "VZEMI SI ČAS".
Ljudje so bili videti sproščeni in zadovoljni, ko so odhajali domov, mi pa smo bili srečni, da smo to dosegli.
Z velikim veseljem se bomo za
prihodnjič še bolj potrudili in upamo, da naša pesem ne bo pozabljena.
Tudi na sveti večer smo v naši cerkvici v Bratoncih zapeli nekaj
božičnih pesmi, potem smo se pa odpravili peš z baklami k polnočnici v Beltince.
Emilija SRAKA
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
KLOVNESA EVA ŠKOFIČ MAURER V BELTINCIH
V "Prazničnem decembru" smo v beltinskem gradu gostili prvo in trenutno edino profesionalno slovensko klovneso Evo Škofič Maurer.
Eva Škofič Maurer je diplomantka moskovske Akademije za cirkuško in estradno umetnost in Akademije za gledališče, glasbo in film v Sankt Petersburgu.
Pravljičnost, popotovanja, igra in ples zaznamujejo biografijo Eve Škofič Maurer. Odlikuje jo izjemna volja
do življenja, ki se lahko ohranja le skozi fantazijo, ki povezuje svetova otrok in odraslih. Eva se ukvarja tudi z režijo, plesom in pisateljevanjem.
Kot klovnesa MIKA MAKA se je številnemu občinstvu v beltinskem gradu predstavila z izjemno radoživostjo in fantazijo, ki je navdušila ter do solz nasmejala tako mlade po letih kot mlade po srcu.
Elica HORVAT
POET JOŽEF BAŠA - MIROSLAV
Med poeti, rojenimi v Beltincih, je tudi Jožef Baša, ki je svoje spise podpisoval z Miroslav.
Rojen je bil 28. aprila 1894 v Beltincih. Gimnazijo je obiskoval v Köszegu na Madžarskem, nato pa leta 1913 vpisal teologijo na katoliškem bogoslovju v Sombotelu, a študija žal zaradi pljučnice in smrti ni dokončal. Umrl je v dvaindvajsetem letu starosti, in sicer v Sombotelu 25. januarja 1916. Pripeljali so ga v domovino in pokopali v rojstnih Beltincih. Tako si je tudi želel: "Tam, gde spava oča dragi, tam me bote v zemljo djali!"
Družina, v kateri je odraščal, je bila slovensko zavedna, brali so tudi knjige Mohorjeve družbe, saj je bil oče vnet razširjevalec mohorjevk, pa seveda domači prekmurski tisk, kot Novine, Marijin list in Kalendar Srca Jezušovoga. Vemo, da so bili v Prekmurju duša tega narodno buditeljskega dela in narodno ohranjevalnega pomena predvsem Ivanocy, oba Klekla in njegov brat Ivan. Ivan Baša je namreč prišel v
Bogojino za župnika leta 1908 iz Nove Gore na Gradiščanskem in takrat je prišel k njemu v Bogojino tudi brat Jožef z materjo.
Svoje pesmi je začel objavljati že s petnajstim letom v Marijinem listu, in sicer leta 1913, in v Novinah leta 1914. Zbiral je tudi ljudske pesmi. Nanj je zelo vplival slovenski pesnik Simon Gregorčič, kar je zelo jasno razvidno iz njegovih pesmi.
V Novinah je v dveh letih objavil kar 26 pesmi. Te je pozneje zbral Vilko Novak in izdal v samostojni pesniški zbirki.
Baša je v svoji pesmi zajel trpljenje in žalost tistega časa, kajti to je bil čas prve svetovne vojne in številni mladi fantje in očetje so morali v vojno, na fronte. Doma so ostala dekleta, žene, otroci in starci. Veliko se jih ni vrnilo, ker so na bojišču padli, umrli v taborišču ali na poti domov. Iz njegovih pesmi je čutiti nostalgijo po domačih krajih. Iz njegovih pesmi veje prav tako slovenska zavest. Njegova pesem je bila preprosta, prisrčna in v ljudskem
duhu. Celo vojakom, ki so prejemali Novine na bojišče, so bile njegove pesmi v veselje in tolažbo.
Kot gimnazijec je poskušal prevajati v prekmurščino tuje pesnike.
Pisal pa je tudi povesti. Nekaj jih je objavil, na primer Gda mati ženijo (Kalendar Srca Jezušovoga 1913).
Ko je izšel natis Košičevih Starin železnih ino salajskih Slovencev, je o tem poročal v Novinah (1915, št. 14) in izrazil upanje, da bo Prekmurje dobilo svoj muzej, v katerem bo shranjen tudi ta Košičev rokopis.
Baševe pesmi je pozneje, kakor je bilo že rečeno, zbral Vilko Novak in jih izdal v posebni pesniški zbirki z naslovom Prekmurske pesmi (Celje 1936).
Kakor je zapisal Vilko Novak, bodo Baševe pesmi vedno "ostale dokaz naše trdoživosti in ustvarjalnosti v težkih časih tuje nadvlade".
Višek Baševega narodnostnega čustvovanja in mišljenja naj bi bila pesem V spomin.
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
V spomin
Prinesle cvetlice rdeče spomina, prijazno, lübléno cvetoče, ar venec ščem splesti pa ta ga odnesti na grobe, gomile neznanih krajóv, gde žrtve počivlo krvavih bojóv.
Prinesle cvetlice rdeče spomina, naj vsakoga moža, naj vsakoga sina te zemle Slovenije z dišavov obdam, jaz pesnik neznan!
O düh moj, zdaj strüne natégni, po loki živhno mi segni! Zospevli, zaigraj od boja, krvi!
Li močno, li glasno, li divje, živahno,
Naj čüje, naj sliši li vsaki, ki spi, naj zvedijo junaki: njih den se sveti.
A potom pa tiho, kak nočni vetrič, kak tiho šepetanje nežnih cvetlic, tak tiho, tak sladko
zaigraj v spomin pokojnim junakom z neznanih visin!
Pa glas melodij jočečih naj pride, ki v sladko je spanje zazible.
Franc KÜZMIČ
NAJDEVANJA, PESNIŠKA ZBIRKA MLADINSKE SEKCIJE KUD LIPOVCI
"  Svet lega v nevarno dolgo spanje.
A v nas je vendar up in nove sanje.
Nekoč se polje spet zbudi v zeleno"
Tone Kuntner
Razgibano, polno sile, živahno in razigrano ter dinamično okolje nas ovija v nenehni tek. Večna iskanja in navsezadnje najdenja samega sebe so stalni proces življenja. Številne spremembe na gospodarskem, političnem, ekonomskem in družbenem področju so ob pozitivnih učinkih obenem tudi padci osebne rasti.
Nekateri razlivamo svoja čustva na papir. Razgaljen je naš JAZ, nekoliko prekrit, a vseeno odkrit.
V prejšnjih številkah je bilo že nekaj napisanega o delu mladinske sekcije in našem projektu - izdaji pesniške zbirke, v kateri objavljajo Mojca Jerebic, Staša Tušak, Tadej Jerebic, Vera Bezjak, Svetlana Zrinski, Bojan Bohnec, Miroslav Lebar, Renata Ficko, Valentina Novak, Franc Cigan-Caki in Katja Sraka.
Kakor mati z radostjo pričakuje rojstvo otroka, tako smo tudi mi pričakovali izdajo pesniške zbirke.
Končno, 28. november 2004, grajska dvorana v Beltincih, nedeljsko popoldne in skupina entuziastov. Miza ob priložnostni pogostitvi ni bila obložena samo z dobrotami, ampak je imela priokus naših pričakovanj.
Ura je odbila pet popoldan, zaškripala so grajska vrata, skozi njih je prišlo enajst pesnic in pesnikov, nasmeh na obrazu, v rokah mala knjižica, polna čustev in izlivov, ki opeva dušo poeta, njena golota kipi od moči besede. Glasbeni takti profesorja glasbe Gorana Djurica in Matjaža Balažica so nas ponesli v svet iskanj ob branju poezije omenjenih avtorjev. V ozadju video projekcija s fotografijami in življenjepisi.
Najdevanja so doživela novo rojstvo 12. februarja 2005 v dvorani vaškega doma Lipovci. Utrip srca je bil nekoliko počasnejši, a polni upov smo zazrli v zeleno polje in ob kulturnem prazniku predstavili svoja ustvarjanja domači javnosti. Za glasbeno popestritev sta poskrbela Goran Djurić in Miha Kavaš.
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
Ponosni smo na izid pesniške zbirke, še bolj nam je v ponos, da je spremno besedo prispeval Milan Vincetič, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada.
Najdevanja - nova iskanja, nova zelena polja. Šele rojeni smo, negujmo ta zelena polja.
Dragi avtorji, tega nam ne bi uspelo, če vaš up ne bi prišel na plan.
Zahvala Simoni Zadravec, Cvetki Rengeo in Danilu Lebarju.
Renata FICKO
ZIMSKA LIGA OBČINE BELTINCI V MALEM NOGOMETU 2004/2005
Nogometaši najboljših dveh ekip pred velikim finalom
Športna zveza Beltinci je v minuli zimi že šestič zapored organizirala zimsko ligo Občine Beltinci v malem nogometu.
Namen zimske lige v malem nogometu je zapolniti premor med jesenskimi in spomladanskimi deli prvenstev športnih društev, spodbujati športne aktivnosti tudi v zimskem času, ko to na športnih objektih na prostem ni mogoče, ter maksimalno izkoristiti možnosti, ki jih ponuja telovadnica OŠ Beltinci.
Pravila zimske lige občine Beltinci v malem nogometu 2004/2005 so bila oblikovana tako, da so svoje ekipe lahko prijavila športna društva, krajevne skupnosti in druge pravne osebe iz občine. Vse tekme so bile odigrane v telovadnici OŠ Beltinci, in sicer po sistemu 4+1 ter po pravilih NZS za igranje malega nogometa. Tekme so se odigrale
ob prostih sobotah in nedeljah v decembru 2004 in januarju 2005.
Sodelovalo je 11 članskih in 3 veteranske ekipe, ki so v predtekmovanju igrale skupaj. Ekipe so bile
razdeljene v 2 skupini po 7 ekip, kjer so igrale po enokrožnem sistemu "vsak z vsakim". V četrtfinale so se nato uvrstile po 4 najboljše ekipe iz vsake skupine, od četrtfinala naprej pa so ekipe igrale na izpadanje. Po zanimivih tekmah četrtfinala in polfinala so na koncu v tekmi za 3. mesto igralci NK Lipa z 11:8 premagali ekipo KMN Beltinci veterani, v velikem finalu pa so bili igralci NK Beltinci s 5:3 boljši od ekipe Royal Beltinci. Odigrano je bilo tudi finale v veteranski konkurenci, kjer so KMN Beltinci veterani z 8:5 premagali veterane NK Gančani.
Končne uvrstitve ekip v članski konkurenci:
1. mesto: NK Beltinci 2. mesto: Royal Beltinci 3. mesto: NK Lipa 4. mesto: KMN Beltinci veterani
KMN Beltinci - zmagovalec v veteranski kategoriji, stojijo: Jože Hartman, Jože Zver, Franc Sušec, Andrej Baša, čepijo: Anton Šajher, Zdenko Zver, Jože Mesarič.
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
V kategoriji veteranov so bile končne uvrstitve naslednje:
1. mesto: KMN Beltinci veterani 2. mesto: NK Gančani veterani 3. mesto: KMN Meteor Melinci veterani
Ob koncu tekmovanja je vodstvo zimske lige izbralo tudi najboljše posameznike:
- najboljši strelec: Aleš Zver (NK Lipa) - 24 golov,
- najboljši vratar: Gregor Kerman (NK Beltinci),
najboljši igralec:	Borut
Zadravec (Royal).
Zimska liga občine Beltinci v malem nogometu je k ogledu pritegnila veliko število gledalcev, kar jo je naredilo še zanimivejšo in privlačnejšo.
Zimska liga občine Beltinci v malem nogometu je postala tradicionalna in jo bo Športna zveza
Beltinci organizirala tudi naslednjo zimsko sezono.
JoP
NK Beltinci - zmagovalec v članski kategoriji, stojijo:
Danijel Duh, Borut Balažic, Cvetko Antolin, Dejan Slana, čepijo: Danijel Zlatar, Gregor Kerman, Gorazd Erjavec, Denis Kutoš.
MEDOBČINSKA VETERANSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - BELTINCI 2004/2005
V letu 2002 je bila na pobudo nekaterih društev in posameznikov pri Športni zvezi Beltinci ustanovljena medobčinska veteranska liga v malem nogometu. Vanjo so bile povabljene veteranske ekipe iz občine in tudi ekipe iz sosednjih občin.
Tako poteka že tretja sezona lige, v katero je trenutno vključenih 5 ekip
iz občine Beltinci in 3 ekipe iz sosednjih občin. Končan je bil jesenski del prvenstva v sezoni 2004/2005, po katerem je v vodstvu veteranska ekipa Meteor Melinci pred KMN Beltinci in ekipo Lipe. V ligi sodelujejo še veteranske ekipe Odranci, Polana, Ižakovci, Bolero Bistrica in Gančani.
Veteranska liga pomeni lepo obliko rekreacije za nogometaše, ki so zaključili z aktivnim igranjem v članski kategoriji, ne morejo pa se povsem odpovedati nogometu in športnemu načinu življenja.
JoP
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI OBČINE BELTINCI V LETU 2004
O izboru najboljših športnikov občine za leto 2004 je po pooblastilu župana občine Beltinci Milana Kermana odločalo predsedstvo Športne zveze Beltinci. Na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov, ki je bil javno objavljen v občinskem informativnem glasilu, je predsedstvo Športne zveze Beltinci na svoji 3. seji, dne 13. 1. 2005, izbralo najboljše športnike med posamezniki, najboljše športne kolektive in perspektivne športnike.
Pri izboru za proglasitev perspektivnih športnikov so se upoštevali tekmovalni uspehi posameznika
kakor tudi odnos do športa, marljivost in vztrajnost. Podeljeno priznanje naj bo nagrajencem predvsem vzpodbuda za delo vnaprej. Za perspektivne športnike so bili proglašeni Dominik Mesarič, Gorazd Zajc in Dejan Sreš.
Dominik Mesarič, dijak iz Lipovec, član Hokejskega kluba LEK Lipovci, izhaja iz hokejske družine in je že zelo mlad vzel v roke hokejsko palico, pokazal velik talent, željo po uspehu in voljo do treniranja. Že nekaj časa je nepogrešljiv član mladinske klubske ekipe ter slovenske mladinske reprezentance,
v letu 2004 pa se je povsem uveljavil in ustalil v članski ekipi matičnega kluba ter bil zelo zaslužen za velike uspehe tega kluba v slovenskem in mednarodnem merilu. Skratka, velik potencial.
Gorazd Zajc, prav tako dijak iz Lipovec, je začel z igranjem hokeja na travi z desetimi leti. Je nepogrešljiv član mladinske ekipe, mladinske slovenske reprezentance, z marljivim delom in željo po napredovanju se je prebil tudi v člansko ekipo svojega kluba in si z njo nabral veliko izkušenj, tudi mednarodnih. Sodeloval je v mednarodni hokejski
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
šoli v Zagrebu, kjer je še izpopolnil svojo tehniko, ki mu obeta lepo športno prihodnost.
Dejan Sreš je dijak iz Melinec, ki se je odločil za igranje nogometa, pri nas najbolj popularnega športa. Prve nogometne korake je naredil v domačem okolju, kmalu pa so ga opazili nogometni strokovnjaki iz edinega pomurskega prvoligaša. Prestopil je v NK Mura, kjer je nepogrešljivi član kadetske ekipe, s katero uspešno nastopa v državnem prvenstvu. Svoje nogometno znanje dokazuje tudi z uspešnim igranjem malega nogometa za ekipo iz domačega kraja. Dejana prav gotovo čaka lepa nogometna prihodnost.
V posamični konkurenci je bil upoštevan individualni uspeh posameznika in odnos do športa nasploh, rang tekmovanja oz. tekmovalni uspehi ekipe, iz katere športnik prihaja ter njegov prispevek k uspehom svoje ekipe ne glede na to, da so se nekateri odločili za športe, ki jih društva iz občine ne gojijo, oz. so nekateri s svojo kvaliteto prerasli okvire društev, iz katerih
izhajajo. Za najboljšega športnika občine v preteklem letu je bil proglašen Tomislav Ternar, drugo mesto je osvojil Robert Mesarič in tretje mesto Damjan Ošlaj.
Štirinajstletni Tomislav Ternar iz Beltinec se je že zelo zgodaj odločil za tenis in že zelo zgodaj nakazal, da gre za nadarjenega športnika. Najprej se je vključil v Teniški klub Radenci, zdaj je član Teniškega kluba Branik Maribor, kjer vidno napreduje. Bil je član slovenske reprezentance v kategorijah do 12 in do 14 let, zdaj je nepogrešljivi član reprezentance do 16 let, s katero je med najboljšimi ekipami v Evropi. Sodeloval je na nekaj mednarodnih turnirjih v Italiji in na Hrvaškem, kjer je v močni konkurenci dosegel nekaj odmevnih rezultatov. V letu 2004 je v svoji starostni kategoriji postal državni prvak med posamezniki in med dvojicami. Visoko je uvrščen tudi na evropski teniški lestvici.
Robert Mesarič, član Hokejskega kluba LEK Lipovci, je vrhunski hokejist, ki ga odlikujeta odlična
telesna pripravljenost in vrhunska tehnika. Je eden najboljših, če ne celo najboljši hokejist, v Sloveniji ter standardni član slovenske hokejske reprezentance. Ekipi svojega kluba je bistveno pripomogel pri doseganju imenitnih uspehov doma in na mednarodni sceni. Poleg tega, da je aktiven igralec, je tudi tajnik kluba, sodnik in trener mlajših selekcij v klubu. Skratka, izvrsten igralec in športni delavec, ki je povsem predan hokeju na travi.
Damjan Ošlaj je nogometno pot začel v rodnem Dokležovju, pozneje pa je s svojo kvaliteto in željo po napredovanju pristal pri NK Mura, kjer se je preko mlajših selekcij prebil v člansko ekipo. Zaradi želje po še večji afirmaciji je prestopil v NK Olimpijo in pozneje v NK Maribor. Občasno so ga selektorji vabili tudi v slovensko reprezentanco. Pri NK Maribor se je dokončno uveljavil kot eden najboljših in najbolj koristnih klubskih igralcev v Sloveniji.
Pri izboru najboljših športnih kolektivov občine Beltinci se ni gledalo izključno na popularnost
Najboljši športniki občine Beltinci na slavnostni podelitvi v beltinskem gradu
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
panoge in na rang tekmovanja posamezne ekipe, temveč tudi na druge stvari: tekmovalne uspehe, organizacijo društev, organiziranje športnih prireditev, sodelovanje z okolico, posodabljanje športne infrastrukture.
Vrstni red med ekipami je bil naslednji:	1. mesto: HK LEK
Lipovci, 2. mesto: OK Beltinci in 3. mesto NK Beltinci.
Hokejski klub LEK Lipovci, vsekakor eno od najuspešnejših športnih društev občine, je v svoji dolgoletni zgodovini nanizal že številne uspehe. Ostalim društvom je lahko vzor organiziranosti. V letu 2004 je klub dosegel največje tekmovalne uspehe v zgodovini. Zasedli so 1. mesto na Evropskem pokalnem prvenstvu skupine C v Brestu v Belorusiji, kar je prav gotovo največji uspeh slovenskega hokeja na travi nasploh. Poleg tega so osvojili naslov prvaka v mednarodni Interligi. Ob velikem mednarodnem uspehu pa je klub osvojil tudi vse
članske naslove v slovenskem merilu: naslov državnega prvaka, naslov pokalnega prvaka in naslov dvoranskega prvaka. Uspeh so dopolnili še mladinci in pionirji, ki so prav tako dosegli zelo dobre rezultate. Hokejski klub LEK Lipovci je bil proglašen tudi za najboljši športni kolektiv Pomurja.
Odbojkarski klub Beltinci je od začetka svojega delovanja pa do danes vzgojil že veliko število odličnih odbojkarjev, sedaj članov drugih, tudi prvoligaških moštev in državnih reprezentantov. Članska ekipa kluba, ki že vrsto let tekmuje v ligah Odbojkarske zveze Slovenije, je v letu 2004 uspela osvojiti naslov prvaka v 3. slovenski ligi, vendar so se zaradi finančnih problemov odpovedali igranju v višjem rangu tekmovanja. Po jesenskem delu tekmovanja v tekočem prvenstvu so zopet na 1. mestu in imajo velike možnosti, da ponovno osvojijo naslov prvaka 3. slovenske odbojkarske lige.
Nogometni klub Beltinci je pred leti dosegel največje uspehe beltinskega športa nasploh. Zaradi razmer v slovenskem nogometu pa se je ekipa kmalu znašla v nižjem rangu tekmovanja. Vendar to ni ustavilo beltinskih nogometnih delavcev, da ne bi še naprej vztrajali in delali. Trenutno uspešno nastopajo v Pomurski nogometni ligi. So tudi zmagovalec zadnje občinske zimske lige v malem nogometu. Lepe uspehe dosegajo tudi mlajše klubske selekcije, kar kaže na dobro in načrtno delo z mladimi. Klubu, v katerem pod strokovnim vodstvom vadi čez 100 registriranih igralcev vseh kategorij, se ni treba bati za prihodnost.
Plakete najboljšim sta na slavnostni prireditvi 29. 1. 2005 v prostorih beltinskega gradu ob glasbenem programu mladih harmonikarjev Alena in Vida podelila župan občine Beltinci Milan Kerman in predsednik Športne zveze Beltinci Jože Horvat.
JoP
PUSTNA POVORKA V LIPOVCIH
Ob letošnjem pustu je bila prava zimska idila s precej nizko temperaturo. Maske v krajevni skupnosti Lipovci so bile na takšni hladni pustni torek dobro pripravljene. Pustna povorka v domači vasi je, kot po navadi, bila zelo pestra. Vsaka maska je bila zanimiva in svojevrstna, nekatere med njimi zelo šegave. Mrzli zimski dan je posebno prijal večji skupini severnih pingvinov (na sliki spodaj), ki so bili razigrani in dobro razpoloženi. Bili so prvič na pustnem obisku v Lipovcih. Sicer so doma tam, kjer je sneg in led. Takt poskočnemu koraku pustne povorke so dajale harmonika, trobenta in boben. Seveda so naši pisani pozvačini in njihove ježevke na čelu povorke skrbeli za varnost severnih pingvinov in vseh ostalih mask.
Letošnja pustna prireditev je bila v znamenju 10-letnice vsakoletne pustne povorke v KS brez prekinitve.
Naše maske ponavadi kličejo pomlad. Prinašajo smeh in dobro voljo. Zaradi tega jih naši krajani vedno radi sprejmejo. Nagradijo jih tudi tako, da jih pričakajo pred svojimi domovi s hladno in toplo pijačo, pustnimi krofi in drugimi dobrotami. Takšni sprejemi so letos bili pri slaščičarni Pikapolonica, pri Mlinaričevih, pri trgovini Jeneš, pri Erjavčevih, pri baru AS (Slavic in Žalig), pri Slavicovih (novo naselje), pri Maučecovih (mizar) in na koncu še z okrepčilom organizatorja pustne prireditve, to je turističnega društva, v vaškem domu.
Invazija virusov in gripe ter nizka temperatura, kljub občasno sončnem vendar zasneženem pustu, je za okenskimi šipami zadržala najmlajše maske, ki so iz toplega zavetja spremljale pustni živžav po lipovskih ulicah.
Lepa zahvala vsem, ki ste naše maske pogostili in jim namenili prostovoljne prispevke, maskam pa za vztrajanje.
Janko BEZJAK
Severni pingvini so pozirali kar v vaškem domu.
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
V TEJ ZIMI SO ZRASLI SNEŽAKI
V turističnem društvu Lipovci smo v letni program aktivnosti 2004 vključili tudi postavljanje snežakov. Seveda je uresničitev zamisli možna samo v zimskem času, takrat, ko je zadostna količina snega. Tega je v našem kontinentalnem podnebnem pasu v zadnjih letih sicer zelo malo, včasih komajda za vzorec. K sreči ga je bilo v zadnji zimi toliko, da so člani našega turističnega društva in nekatera gospodinjstva poskrbela za nekaj novih prebivalcev naše krajevne skupnosti. Snežaki - sneženi možje, večji ali manjši, so krajši čas razveseljevali otroke, pa tudi odrasle. Sprva ponosni sneženi možje niso dolgo kljubovali sončnim žarkom. Zjokali so se tako zelo, da jih je kaj kmalu pobralo.
Veselja njihovih "stvariteljev", mlajših in starejših, je bilo tako konec. Seveda vsi skupaj čakamo na novo priložnost.
Janko BEZJAK
Eden izmed belih mož zadnje zime v Lipovcih
V GANČANIH VELIK ODZIV NA PRVO MAŠKARADO
Skupina članov TD, ki jo je vodil Jože Puhan, je več kot mesec dni pripravljala "scenarij" za maškarado. Pripravili so tudi člane PGD Gančani, da so se nam pridružili. Po vasi se je novica hitro razširila in ljudje so iskali primerna oblačila in maske.
Odziv je bil velik, saj je prišlo od 50 do 60 zelo domiselnih maškar (slika 1). Ljudi ni motilo niti zelo mrzlo vreme. Na vozovih smo pred-
stavljali: kmečka opravila (luščenje koruze, česanje perja, luščenje bučnega semena), domače obrti (sodarstvo) in koline.
Ljudje na teh vozovih so bili oblečeni primemo delu in nalogi. Razen tega so vozove spremljale male in velike čarovnice, vragičke, mlajši in starejši pari, klovni, princi, razne živali itd.
Presenečeni smo bili le, da verjet-
no zaradi vremena ali "sramu" po vasi nismo doživljali pričakovanega spontanega sprejema.
Po dobri uri obhoda po vasi so bile maškare pogoščene s čajem in krofi. Najboljše tri maske oziroma skupine so bile nagrajene.
Naslednje leto vabimo še druge sovaščane z dobro voljo, da se nam pridružite.
Ana BUGAR
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
TD SODAR GANČANI NADALJUJE PROJEKT “KORUZA”
V TD Sodar Gančani že četrto leto oživljamo stara opravila v zvezi s spravilom koruze. Po prijetnem opravilu in druženju ob "lüjpanju kukorce" (na fotografiji) smo prikazali še mletje koruze v obnovljenem starem mlinu na kamen.
Novembrske razstave in šaljivih iger v zvezi s koruzo ter dobrih žgancev z golažem se še marsikdo spominja.
Čez leto ne mirujemo, saj se pripravljamo že za naprej. Že od novembra se predvsem članice TD družimo vsak torek in izdelujemo najrazličnejše "umetnine" iz koruznega bilja, koruzinja, koruznega zrna, raznih semen ipd. V času prvomajskih praznikov bo v stari šoli spet na ogled razstava ročnih izdelkov z "drugačno" vsebino. Vabljeni na ogled!
Ana BUGAR
FRANC JEREBIC -
NAGRAJENEC POMURSKE TURISTIČNE ZVEZE
Kot otrok sem se bal treh stvari, in sicer vsako leto 6. decembra oziroma večer prej parkeljnov in Miklavža, Drakule z televizije in Pozvačina. Vsekakor sem pozvačinofobijo prevzel od svoje mame, katero so pozvačini večkrat podili in jo z ježi "blagoslavljali". Spominjam se dogodka, ko je pozvačin vabil na poroko. Z mamo sva ga srečala na cesti, potem pa je mamina noga ostala polna bodic. Takrat je pozvačin svoji sestri bil zdajšnji predsednik KS Lipa, Jože Ferčak.
Spominjam se osemdesetih let, ko sem bil cel dan skrit v ligustrovi ograji, medtem ko je v kuhinji naša družina sveto pričakovala pozvačina z narezkom "čebrovine" in drugimi jedmi, tako recimo, kot če bi čakali botro. Moje pričakovanje pozvačina v živi ograji, ki raste še danes in imam na njo številne bujne spomine, je bilo strahopetno. Čeprav sem pred tem edinstvenim likom, človekom, ki vabi na "gostüvanje" trepetal od bojazni, sem po drugi strani od njega pričakoval bonbone in radovedno premišljeval ter tuhtal, kar sem nekoč od njega že bil slišal, kaj naj bi pomenilo "snejino mlejko", o katerem je moder pozvačin razlagal. Takrat je moja otroška logika o
slišanih besedah ustvarjala čudne dogme, ki so se kasneje potrjevale s fantastičnimi teorijami. Ko se je pozno popoldne na začetku naše ulice zaslišalo cingljanje zvoncev, zarogovilil je pozvačinski "frlük", cviljenje otrok, ki so lovili cukre, sem vedel, da se bliža nevarnost. Grozno slabo mi je postalo že ob samem zvoku "frlüka", to je seveda pozvačinski rog. Ha, takrat je pozvačin bil namenjen k nam. Ostal sem skrit in negiben kot polh med zimskim spanjem tudi potem, ko je gospod pozvačin v naši hiši momljal evangelije in se mastil ob bogato obloženi mizi.
Z leti je strah pred pozvačinom izginjal. Nekoč sem kot osnovnošolec in član šolske folklore, ki jo je vodila učiteljica Jelka Breznik, nastopil v Ljubljani ob turistični promociji naše melanholične in enkratne dežele. V obleki pozvačina, ki je bila takrat meni silno težka, sem izgovarjal filmsko naučen pozvačinski guč. Potem, ko sem doživel močan aplavz, sem dobil še večjo zavest o moji prekmurski nacionalnosti, če temu smem takole reči.
Vesel in zadovoljen sem, da se je med nami pojavil mož, ki ne želi biti pozvačin samo pred poroko, da bi
samo takrat požel veliko pozornost nasprotnega spola in radovednežev iz dežele Krajnske, ki se ob tem pojavu sprašujejo: "Kua to je?" Zakaj se pa ne bi bil kdo pripravljen specializirati in včasih tudi zares kaj zaslužiti na področju kulture tudi v naši deželi, ko pa že živimo v tem, meni in še neštetim drugim, tako čudnem kapitalizmu? Saj vemo, da gledališčniki, kakor tudi drugi amaterski igralci, ne morejo obogateti oziroma ne morejo obogateti skozi noč, vsaj v Sloveniji je tako.
Franc Jerebic iz naše beltinske občine, rojen kot Beltinčan in zdaj poročeni Liplančar, je kot dolgoletni član beltinske folklore že v sedemdesetih letih postopoma kot folklorist sprejemal vlogo pozvačina. Čez nekaj let sta gospod Franc in gospod Pozvačin v eni osebi postala nepogrešljiva prijatelja na festivalu v Beltincih, kjer je pozvačin ostal v spominu marsikateremu obiskovalcu, ki je prišel od daleč.
Nedolgo nazaj sem v Ljubljani prišel v kontakt s človekom, ki je pred skoraj dvema desetletjema obiskal folklorni festival v Beltincih in v Moravcih užival kot turist. Med prvimi stavki, potem ko sem mu izdal, da sem Prekmurec, me je
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
povprašal, če smo še ohranili Pozvačina in če še ta res vabi na poroke. Seveda sem pritrdil, da pozvačin živi, obenem sem bil ponosen, da nekaj ve o deželi, v kateri sem se rodil in katere del sem. Zanimivo za ljudi, turiste, popotnike, ki se ustavijo v naših krajih in jim dobrodošlico zaželi ne kurent ne zeleni Jurij in ne kaki megalomanski izposojenec preko luže, ampak naš unikaten pozvačin, ki je nam Prekmurcem vedno zanimiv. Govori nam o simbolih naših prednikov, ki so ga ti vzeli za svojega in ga stoletja dopolnjevali.
Franc Jerebic je v teh letih svojega poslanstva sodeloval na sejmih in številnih predstavitvah celovite turistične ponudbe Pomurja. Ne le samo v Sloveniji, ampak tudi izven meja na Madžarskem, Avstriji, Italiji, Nemčiji, Hrvaški, Češki. Leta 1998 je bil na predstavitvi Slovenije na Japonskem. Redko je še mesto v Sloveniji, kjer Franc ne bi hodil v svoji pisani odpravi in vabil na prekmursko gostüvanje. Izjemno velikodušnost je spet kot pozvačin dosegel leta 2004 na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer je skupaj s turistično zvezo Pomurja pred vodilnimi slovenskimi delavci v turizmu predstavljal deželo ob Muri.
Ne le pozvačin in folklorist, Franc je dejaven tudi v turizmu, saj je predsednik in vodilni član turističnega društva v Lipi in sodeluje
tudi s kulturnimi društvi. Povem lahko, da ima Franc Jerebic karakterno žilico za delo na področju turizma in jo na dober način tudi izpopolnjuje.
Letošnji 28. januar je za večnega Pozvačina bil poseben dan, ki ga ni pričakoval, vendar njegovo delo izžareva že dolgo v klopi Pomurske turistične zveze, zato mu je ta še ob dvema drugima nagrajencema podelila priznanje POMURSKE TURISTIČNE ZVEZE. Tako je edino prav, človek si je priznanje končno že zaslužil. Velikokrat ni lahko kot maskota stopiti pred publiko, si znova in znova izmišljati
nova besedila ter z enosmernim humorjem in improvizacijo v smeh spraviti staro in mlado.
Nalog in obveznosti, ki jih bo imel v prihodnje na področju kulture in turizma ne bo malo, kajti prošnje za nastope ob najrazličnejših dogodkih, kjer pričakujejo pozvačina, se vrstijo. Eno izmed teh bo moral po tem vsem izpolniti tudi meni, takrat ko bom mladoženec in bom dejansko želel, da svate na mojo poroko vabi pravi pozvačin, ki zna pozvačinski "guč".
Bojan ZADRAVEC
Franc Jerebic sprejema priznanje. Podeljujeta mu jo predsednik PTZ Štefan Dravec in tajnica PTZ Darinka Pucko.
SNEŽNE SKULPTURE V BELTINSKEM PARKU
Ena izmed akcij TD Beltinci je tudi postavljanje umetnin iz snega oz. snežnih skulptur. Na žalost nam te akcije ne uspe izvesti vsako leto iz preprostega razloga, ker ni snega oz. ga je premalo. Zato smo se ga pa letos razveselili. A kvaliteta snega se je že drugi dan spremenila, sneg je bil presuh in se ni dal kotaliti. Pridni javni delavci pa so nam pred gradom v Beltincih pripravili večje kupe snega. Na povabilo je prišlo več staršev z otroki, ki so te snežne kupe "klesali" in iz njih so začeli nastajati gradovi, igluji, divje živali.
V lepem sončnem sobotnem popoldnevu je druženje na snegu uspelo. In to je bil namen te akcije, snežne umetnine pa so nekaj časa krasile prostor pred beltinskim gradom - vse do prve odjuge.
Darinka ŠČAVNIČAR
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
PO “NAPORNEM” DELU POČITEK IN PAJANI KRÜH
V preteklem letu se je število članov TD Sodar Gančani precej povečalo, saj nas je sedaj že okrog 50.
Imamo pa še t.i. "podporne" člane, ti se nam pridružijo ob določenih akcijah. Družimo se z namenom, da nekaj ustvarimo, da to postavimo na ogled in veseli smo vsakršne pohvale.
Na naši "skrivni" poti iščemo in urejamo razne zanimive točke. Ena takih je skoraj 100-letna, razvejana in še vedno rastoča hruška na travniku "Tomašovih". Ob tej zanimivi hruški, ki daje poleti čudovito senco, so Tomasov dedek klepali koso, počivali, jedli. Travnik ob njej je namreč velik 2 ha.
Člani TD smo lepega novembrskega popoldneva "počistili" okolico hruške (slika 1).
Po končanem delu se nam je prilegel počitek ob ognju. Okrepčali smo se s "pajanim krüjon" in "rdečko" (slika 2). Bilo je lepo. Čaka nas pa še postavitev klopi in mize ob hruški.
Na omenjeni poti najdete še druge zanimivosti (rastišče zaščitenih rumenih in modrih "irisov", razvejano staro visoko jablano ...), da ptičkov niti ne omenjam.
Ana BUGAR
BONSAJ
Bonsaj je umetnost vzgoje dreves v plitkih posodah. Da se za to umetnost zanimajo tudi naši ljudje so pokazali s tem, da so se udeležili predavanja, ki ga je organiziralo TD Beltinci.
Predavanje in praktični prikaz je vodil predsednik slovenskega Bonsaj kluba Tomaž Kovšca (poznamo ga
tudi kot športnega reporterja na TV Slovenija 1), pomagal pa mu je inštruktor David Gregorič.
Tako so udeleženci v več kot triurnem predavanju spoznali, da prvotno izhaja bonsaj iz Kitajske, nato pa iz Japonske. Poznamo okrog 30 oblik oz. slogov, kot so npr. prosti slog, metlasti, vetlovni, na kamen ... Najstarejši bonsaji dosežejo do 1000 let, prenašajo pa se iz roda v rod. Slovensko društvo s sedežem v Kamniku pripravlja tudi vsako drugo leto mednarodno razstavo (vsako drugo leto pa je razstava v Celovcu).
Najbolj zanimiv pa je bil na predavanju praktični prikaz. Tako so udeleženci lahko videli, kako se drevo, ki ga hočemo vzgajati kot bonsaj, obrezuje, nato pa z žičevjem oblikuje deblo in veje in mu s tem da končno obliko.
Pravijo, da te bonsaj "zastrupi" in če se je kaj "prijelo" tega tudi udeležencev predavanja, bomo to lahko videli v naslednjih letih, saj je bonsaj rastlina, ki jo moramo vzgajati zunaj na prostem.
Darinka ŠČAVNIČAR
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
FAJNŠČEK V BÖLTINCAJ
Povorka iz Lipe je pripeljala pozvačina s konji.
Pozvačin je pozdravil voditelja prireditve dr. Franceta Prešerna.
Povorka je obhodila središče Beltinec.
Z veselim rajanjem, polnim šegavosti, slastnih pojedin in velikih krofov je letošnji pust zaznamoval dolgoletno tradicijo, s katero tudi v Beltincih ohranjamo izročilo šeg in navad. Pust je pri nas že pravi ljudski praznik. To je čas, ko se poslavlja zima in se začenja pomlad. Narava se začne prebujati. Pustno praznovanje je povezano z maskiranjem, s plesom v maskah in sprevodih v skupinah. Že od nekdaj pa je bil vrh vsakoletnega veselja in norenja pustni karneval. Tudi Beltinci počasi pridobivajo svoje pravo pustno rajanje. Z oživitvijo dogajanja skozi celo vaško jedro z različnim animacijskim in uličnim programom ter sprevodom mask dodajamo rajanju večjo pomembnost.
Pri Zavodu za turizem in kulturo Beltinci smo se zato letos skupaj s turističnim društvom Beltinci in krajevno skupnostjo Beltinci potrudili, da smo v sklopu pustovanja pripravili bogat program, ki je zajemal vso populacijo, od otrok iz vrtcev do starejših. Začetek pustnih norij se je pričel na pustni torek ob 11.00 s pustnim prihodom pozvačina, ki se je pripeljal s koleslinom in pozdravil	udeležence.
Nadaljevali smo s povorko po ulicah Beltinec, članice turističnega društva so delile brezplačni čaj in krofe za vse maske, le-te pa so imele možnost, da se popeljejo z vlakcem po središču Beltinec. Povorke pustnih mask iz vasi naše občine so prišle iz
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
Lipe, Bratonec in Melinec, ostale vasi pa so si pripravile pustne povorke v svoji vasi. Zabavali in zaplesali smo lahko ob zvokih skupine Veški dečki, najbolj izvirne maske pa so bile nagrajene z bogatimi nagradami, ki so jih prispevali PRAH TEAM iz Murske Sobote, turistična agencija Klas iz Murske Sobote, KG Rakičan, Klub podjetnikov občine Beltinci in gostilna Tonček iz Beltinec.
Pričakovali smo veliko število pustnih mask, med njimi tudi povorke iz vseh vasi naše občine, vendar so nam nizke temperature in epidemija gripe malo pokvarile načrte. Pustne maske pa so vseeno v ritmu glasbe neumorno preganjale zimo.
Vse skupaj in vsakega posamezno vljudno vabimo, da se fajnščeka naslednje leto udeležite, ker bomo le s skupnimi močmi lahko izvedli pustovanje, ki se je v preteklosti že pokazalo kot popestritev zabavnega in tudi kulturnega življenja v naši občini.
Lidija BALIGAČ
Pozvačinova povorka je županu podarila racaka, ker je njihovima samskima ženskama našel moža, da pozvačin ne bo brez dela.
Maske so zaplesale, da bi pregnale zimo in mraz.
PUSTNA
Danes bomo krofe cvrli, kakšno smešno še razdrli, masko pisano nadjali in s kraguljčki pocingljali.
Z masko si oči zakrili v svet se šeme zapodili, žalost vso naj nori šment pohrusta danes šli se bomo pusta.
Tudi otroci so kljub nizkim temperaturam uživali.
KULTURA, ŠPORT, DRUŠTVA
PREDSTAVITEV OBČINE BELTINCI V LJUBLJANI
Na skupni stojnici so obiskovalci lahko kupih izdelke iz slame, medičarske izdelke, prekmurska vina, bučno olje, med, prekmurske dobrote, kot so prekmurska šunka, meso iz tünke, krvavice, ocvirki, zaseka, bograč, gibanica ...
V Ljubljani, v Maxijevi kletni etaži, je od 24. 11. do 1. 12. 2004 potekala promocijsko-prodajna predstavitev pod skupno blagovno znamko "Diši po Prekmurju".
Predstavitve se je v soboto, 27. 11. 2004, udeležil tudi Zavod za turizem in kulturo Beltinci. V sobotni predstavitvi so sodelovali še Terme 3000, Šunkarna Koudila, Medičarstvo Celec, Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot in Društvo vinogradnikov Goričko.
Občino Beltinci smo promovirali s prekmurskim pozvačinom, pleten-
jem slamnatih izdelkov, sodarstvom, izletniško točko "Otok ljubezni" ter obiskovalce s promocijskimi gradivi in informacijami vabili v naše kraje, gostilne, na prireditve itd.
Za pristno in še prijetnejše prekmursko vzdušje je ves čas trajanja predstavitve skrbel beltinski cimbalist Dani Kolarič.
Številni obiskovalci, med katerimi je bilo največ Prekmurcev, ki živijo v Ljubljani in okolici, so bili navdušeni nad predstavitvijo ter pokupili skoraj vse dobrote, ki so bile v prodaji.
Elica HORVAT
Posebej za objavo v “Malem rijtaru” so pozirali (z leve proti desni): Vlado Kreslin, pozvačin Franc Jerebic, Zoran Jankovič.
DRUŠTVA
KLUB TAJNIC IN POSLOVNIH SEKRETARJEV POMURJA
Namen mojega članka je spodbuditi Vas, da se pridružite našemu klubu, ki deluje že tretje leto.
Novembra leta 2002, ko je bila skupščina, smo glasovale o njegovi ustanovitvi, sedaj z veseljem ugotavljamo, da deluje zelo uspešno in nas izvrstno združuje.
Delo nas tajnic in poslovnih sekretark širom Pomurja je kljub raznolikosti ustanov, kjer smo zaposlene, zelo podobno in prav je, da smo povezane, da si izmenjujemo izkušnje, da se nenazadnje tudi spoznavamo.
V družbi stanovskih kolegic je zelo prijetno in članice si težko predstavljamo svoj vsakdan brez našega kluba.
V mesecu januarju letos smo izvedle že 3. skupščino v hotelu Diana v Murski Soboti. Skupščini sta prisostvovali tudi predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije, Jerica Pezdič, in predsednica Kluba tajnic Ormož, Milena Milosavljevič. Izvoljeno je bilo novo vodstvo kluba, in sicer je predsednica postala Mira Varga, podpredsednica pa Irena Ducman. Pregledali smo tudi poročilo dela za prejšnje koledarsko leto in finančno poročilo ter ugotovile, da je bilo leto 2004 zelo uspešno. Poleg vseh aktivnosti, ki jih klub izvaja, so se naše članice udeležile tudi izbora tajnice leta 2004 v Portorožu in z velikim veseljem smo lahko ponovno čestitale naši članici Nadi Verdev za doseženo tretje mesto na tem izboru.
Pozivam Vas torej, drage kolegice, da se nam pridružite, da se včlanite in tako s svojo cenjeno prisotnostjo sodelujete pri oblikovanju njegovega poslanstva.
Tajnice in poslovne sekretarke smo pomemben člen v vsaki ustanovi, pa naj bo to podjetje, zavod, lokalna
skupnost - občina, državna uprava. Zato je nujno, da smo povezane, da si zaupamo, da znamo opozoriti na našo pripadnost, na naše delo, ki je zelo pomembno in vredno pozornosti.
Kajti na tej poti skozi življenje smo namreč le povezane dovolj močne in uspešne. Zdaj je čas!
Za vse podrobnejše informacije (pristopna izjava, članarina) pišite na naslov:	KLUB TAJNIC IN
POSLOVNIH SEKRETARJEV POMURJA, sedež: POMURSKE LEKARNE MURSKA SOBOTA, Kocljeva 2, 9000 Murska Sobota. Pokličite našo predsednico Miro VARGA, na tel. št: 02/512-44-00, faks: 02/512-44-30 ali ji pišite na elektronski naslov: mirav@pomurske-lekarne.si.
Lilijana ŽIŽEK
DAN SAMOSTOJNOSTI V DOKLEŽOVJU
Žar teh planin, sinjina tega dne, zvonovi od vseh strani, kot da zemlja poje, kot da skrivnosti svojega srca govori med otroke svoje.
(Oton Župančič)
V nabito polni dvorani vaškega doma v Dokležovju smo v mesecu decembru pripravili osrednjo slovesnost v počastitev (26. december) dneva samostojnosti. O pomenu praznovanja je spregovorila predsednica DPM Dokležovje, Marija Zver. Skozi preteklost našega kraja pa se je sprehodila Tina Zver, ki je predstavila svoj projekt "Zgodovina Dokležovja". S predsednikom KS Dokležovje, Simonom Horvatom, smo podelili priznanja mladim krajanom, ki so v preteklem obdobju dosegli izjemne uspehe na najrazličnejših področjih. Dobitnikom priznanj bo to prav gotovo pomembna motivacija in spodbuda za nadaljnje delo.
Priznanja DPM Dokležovje so prejeli: plesalca Sanja Balažic in Borut Ropoša, šahist Denis Gjuran in njegov mentor Boris Kovač, odličen dijak, zdaj študent matematike in fizike Boštjan Hamler, brat Denis, izjemen atlet,
Priznanje za mentorsko delo na šahovskem področju je prejel Boris Kovač za izredne uspehe pri delu z mladimi šahisti.
DRUŠTVA
in sestra Monika za številna priznanja v šoli in za delo v našem društvu.
Za vsestransko delo v šoli in v našem društvu (delavnice, projekti, petje, nastopi...) pa so priznanja prejeli: Urška Balažic, Urška Ropoša, Mihaela in Klavdija Banfi, Maja Fras, Tina Zver, David Lukač, Tadeja in Tamara Hajdinjak, Krista Balažic, Matija Šiško, Iztok Sreš in Tamara Jerič.
V prisrčnem kulturnem programu so se s pesmijo, plesom in besedo sprehodili skozi našo bogato preteklost in se dotaknili prihajajočih praznikov osnovnošolci, pevska skupina Upanje iz Bistrice, ki je za večletno sodelovanje prejela posebno priznanje, česar so bili deležni še učenci šole ter člani moškega pevskega zbora. Priznanja so prejele še Patricija Vrbančič, Irena Brunec in Metka Erdelji za delo v društvu pri njegovem ustanavljanju.
Po slovesnosti je sledila še pogostitev za vse obiskovalce v dvorani, kjer se je razvil zanimiv klepet. Za aranžiranje je poskrbelo cvetličarstvo Jurič.
Marija ZVER
Priznanja številnim nagrajencem ob dnevu samostojnosti v Dokležovju
LJUDSKE PEVKE IZ DOKLEŽOVJA IZDALE DVD IN VIDEOKASETO
Projekt, ki smo ga pripravljali dve leti, "Lepšega poula nej, kak je prekmursko", smo predstavili 28. novembra 2004 v nabito polni dvorani v Dokležovju. Pri uresničitvi projekta je sodelovalo DPM Dokležovje, pomagali sta KS in občina Beltinci ter številni posamezniki, podjetja in organizacije.
Video posnetke je režiral in posnel naš neutrudni Srečko Horvat, ljubiteljski snemalec, ki si je močno prizadeval, da je s posnetki pokazal lepote prekmurskega "poula" in naše okolice. Snemanje skladb je potekalo v studiu Draga Jošarja, za fotografije je poskrbel Dušan Legen, umetniški vodja pa je bil Leon Kuzma. Naslovnico za videokaseto in priznanja, ki smo jih ob tej priložnosti podelili, so nam natisnili v tiskarni Klar v Murski Soboti.
Snemanje posameznih pesmi na kaseti smo uvrstili v primerno okolje, ki se dobro dopolnjuje z razpoloženjem in besedilom pesmi. Pevke pojo že pozabljene pesmi, ki so jih tako iztrgale iz pozabe in
ohranile našim zanamcem. Ljudska pesem je ljudi vedno družila in povezovala tako med delom, kakor tudi ob zabavi in počitku. Besedila pesmi pričajo, da so ljudje ob Muri vedno znali ceniti in občudovati pokrajino. S pesmijo in obredjem so se ji zahvaljevali za darove, ki so jih bili deležni.
Na predstavitvi so kot gostje nastopile tudi Beznovske vrtnice, moški zbor iz Gančanov in domačini iz Dokležovja. Za cvetlične aranžmaje je poskrbela cvetličarna Valentina iz Beltinec in cvetličarstvo Matko iz Kapce.
Marija ZVER
Usoda nas je naredila brate; nihče ne hodi po svetu sam; vse, kar pošljemo v življenja drugih ljudi, se vrne v naša.
Edwin Markham
DRUŠTVA
SKUPINA ZA SAMOPOMOČ “JESENSKO LISTJE”
Skupina za samopomoč deluje že nekaj let. Sestavljajo jo članice, ki izhajajo iz okolja, v katerem se nikoli ni živelo v izobilju in zato še toliko bolj začutijo težave in trpljenje ljudi, ki so potrebni pomoči. Skupina je za svoja dobra in plemenita dela novembra prejela pohvalo, ki jo že nekaj let podeljuje revija Naša žena in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je od začetka pokrovitelj te plemenite akcije.
Kulturna prireditev je potekala v Narodni galeriji in jo je vodila Ida Baš. V bogatem kulturnem programu so se predstavile tudi naše pevke, ki so zapele dve pesmi ter požele velik aplavz. Priznanje, ki sta ga podeljevala urednica revije Marta Krpič in zdaj že bivši minister Vlado Dimovski, pomeni našim članicam velik izziv za nadaljnje delo in so ponosne nanj. Čestitamo jim!
Marija ZVER
UMRL JE JANEZ BITENC
Pikapolonica,
Pikapolonica, sestrica sonca, hudo odnaša, srečo prinaša.
Prelepa pesmica Janeza Bitenca mi je velikokrat prinesla srečo. Z veseljem sem jo zapela, še posebno takrat, ko mi je resnična drobcena pikapolonica lezla po roki in sem jo dvignila proti nebu, da je odletela. Takrat sem si močno zaželela, naj odnese vse hudo, vse tegobe, ki jih doživljajo otroci po svetu.
Čeprav Janeza Bitenca ne bo več med nas, pa nas bodo spremljale njegove čudovite pesmice, ki nam jih je zapustil. Iz njih bomo črpali moč, da bomo zmogli korak v življenje, ki je pred nami. Velikokrat vzamem v roke njegovo knjigo s posvetilom in preberem prijazno pisemce. Rada imam njegove pravljice s pesmicami, ki jih sedaj prebiram bratcu Marku in mu zapojem pesmico: Bambrbam, bambram, bobenček mi je ime. Bambrbam, bambrbam, tu sta še pa palčki dve ...
Tina ZVER,
DPM Dokležovje, (literarna delavnica)
DRUŠTVA
“SLAVČKI” V LETU 2004
Društvo za varstvo in vzgojo ptic “Slavček” Beltinci je bilo v letu 2004 zelo uspešno.
V mesecu februarju smo izobesili valilnice po parku, bližnjih gozdičkih in vaseh. Učenci OŠ Beltinci in bližnjih šol so v akciji “Izdelajmo valilnice in krmilnice” prinesli lične in domiselne izdelke, ki so jih izobesili okrog svojih domov in gozdičkov. Bili so nagrajeni s knjigo o pticah. Pozimi smo izdelali lojevke za ptice in jih izobesili po drevju.
V mesecu maju smo člani društva organizirali poslušanje ptic v nočnem času v Jaušju.
V novembru smo v Beltincih organizirali društveno razstavo ptic, ki so jih gojitelji vse leto vzgajali doma. Najboljše ocenjene ptice smo nagradili s pohvalami in priznanji. Teh je bilo 71.
V društvu deluje pevski kvartet “Slavček”, ki nastopa na prireditvah v občini Beltinci in izven nje. Sodeloval je na Murskem valu v oddaji “Kak je inda fajn bilou”. Posneli smo tudi CD ploščo s starimi ljudskimi pesmimi.
V društvu negujemo tudi stare običaje. Ob prazniku sv. Martina smo prikazali krst mošta v Murski Soboti in Bogojini.
V decembru smo na državnem prvenstvu ptic v Novi Gorici sodelovali s 57 pticami in dobili 11 medalj.
Društvo Slavček deluje že 32 let. V njem je 16 gojiteljev in 11 ljubiteljev zunanjih in sobnih ptic. Želeli bi, da bi se v društvo vključilo čim več mladih, šolarjev in ostalih ljubiteljev pernatih pevcev.
Na žalost ugotavljamo, da nekateri nimajo pravilnega odnosa do živalskega sveta in ne vedo, koliko koristnega ptice naredijo na drevju, posebno v sadovnjakih.
Hvala vsem, ki ljubite živalski svet, posebno te male ptičice, ki krasijo naše domove in okolico.
Ivan MAUČEC
ZA NAMI SO ŠTIRI LETA ISKANJ
Letos minevajo štiri leta, ko smo z izvirno idejo, ki jo že in jo bodo morda še posnemali rodovi pre nasičenih, izmučenih veljakov, da se vrnejo zopet k zemlji, sočloveku, sosedu in prijatelju, da vse, kar je bilo, ni za kontejnerje modeme dobe. Zapisali smo v svoji zgibanki, morda enem izmed redkih produktov, izdanih v občini, ki ima rep in glavo naslednje:
“Spoznavamo, da je rekreacija, kjer ima veliko prednost prav kolesarjenje, izrednega pomena za naše počutje. Ob tem se je rodila ideja o zbiranju in restavriranju tistih koles, s katerimi so se vozili naši predniki. Lepo je videti kolesa preteklosti brez mnogih prestav in drugih
modnih dodatkov, kako še vedno lahko premagujejo razdalje in nosijo svojega jezdeca.”
Tako se je tudi začelo, bilo je šest zasanjanih jezdecev, ki so pisali zgodovino starodobne kolesarske novitete. To ni bilo tekmovanje med nami, začelo se je tekmovanje s časom, z zgodovino in nostalgijo. Začeli smo, bilo nas je nekaj, ne navajamo imen, dejstva so jasna, tudi pisni in drugi dokumenti govorijo o našem delu. Prijadrali smo do konca prvega mandatnega obdobja. Če bi hoteli povedati s pisno in fotodokumentacijo vse, bi ta naš Rijtar imel kar precej strani več kot sicer.
DRUŠTVA
Od začetka 18 članov, danes društvo šteje 45 članov in članic in verjetno še nekaj sramežljivih sopotnikov ali drugače ljubiteljev, ki doma hranijo in spoštujejo starodobna kolesa. Začeli smo pravzaprav iz nič, in sicer s članarino iz lastnega žepa, svojimi sredstvi in z veliko dobre volje.
Ime društva, naselja Beltinci in občine smo s svojo prisotnostjo in prek medijev ponesli tudi izven meja Prekmurja in Slovenije. Enkratnih doživetij smo bili deležni na zaključku etape kolesarske dirke Giro d'Italija v Puli, srečanju “Oldtimerjev” v Čakovcu, v Martinu na Muri, Murski Soboti ter drugod.
Že takoj na začetku leta 2000 smo s svojo izvirnostjo pritegnili pozornost na Lendavski trgatvi, z doseženim prvim mestom na povorki, novembra 2001 pa s četrtim mestom. Leta 2002 smo na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni zasedli drugo mesto, leta 2003 pa tretje. Odmevni smo bili tudi na maratonih v Banovcih, Radencih, Moravskih Toplicah. Poznajo nas v Termah Lendava. Bili smo gostje prestižnih Guinnessovih preizkušenj v 24-urni vožnji (g. Fredi Virag).
Poskrbeli smo za strokovno izobraževanje članov z ekskurzijami - Vransko, Bistra ...
Tudi v občini smo po začetnem sramežljivem razumevanju dobili zaupanje in veljavo. Redno se udeležujemo tradicionalnega Dimek-Hrovatovega memoriala” in nato s svojo prisotnostjo obudimo čustva, popestrimo prireditve tudi v domačih krajih. Poznajo nas Ižakovski “Büjraši”, melinčki “Ciglari”, pozna nas turniška “Marija po logom”, skratka vsi, razen tisti, ki nas še niso ali nočejo prepoznati.
Bili smo na številnih svečanostih, kjer smo skupaj z množicami oboževalcev popestrili otvoritve in pridobitve zasebnih in družbenih firm. Krasili smo uvodne trenutke rekreacijskih in dobrodelnih prireditev. Tudi našemili smo se in na ta način dokazali, da obvladujemo vse tisto, kar sodi k človeku, ki poseduje dobro v srcu in duši.
Začeli smo s takozvanimi rally-ji in spravili že drugega pod streho. Ideja s podkrepljeno željo je bila, da v občini oziroma kraju Beltinci, ki je slovel po kolesarski tradiciji, dodamo še to “starinsko rekreacijsko vožnjo”. Rodila sta se dva: prvi nedonošenček in drugi brat potrebujeta še veliko dobre volje, potrpljenja in poglobljenega dela, da bo nataliteta nosila dostojno, pravo ime. Prava ekipa, s pravo mero moči in poguma lahko tudi to stori.
Ves čas se zavzemamo, da naše delo, že opravljeno in tudi v bodoče, sodi v delokrog posebne obravnave v delovanju občinske turistične in etnokulturne ponudbe. Z veliko lastnega angažiranja in truda ob pomoči nekaterih donatorjev, občine Beltinci in KS smo izdali zgibanko, ki še do sedaj ni naletela na večji odmev. Je pa lepo in pravo ogledalo za promocijo našega turizma. Zato zopet priha-
jamo z željo in zahtevo, da bi v gradu čimprej dobili prostor za hrambo naših starodobnih koles in drugih starih predmetov, ki bi jih prispevali naši člani in s tem bi začela nastajati muzejska zbirka.
Kdo je lahko naš član? Vsak, ki sprejema naša pravila, poravna članarino, sodeluje z nami in se udeležuje mnogoterih aktivnosti. V štiriletnem obstoju društva smo se kar 124-krat pojavili na raznoraznih prireditvah.
Vrata so odprta, pridite s pravim obrazom in močno voljo!
Avgust FARKAŠ, društvo starodobnikov, ljubiteljev starih koles DIMEK Beltinci
DRUŠTVA
CELIAKIJA ... KAJ ZDAJ?
Zdravnik nam je postavil diagnozo “celiakija” in nam podal osnovne informacije, česa ne smemo uživati v naši prehrani. Največkrat so to edini napotki v zvezi s celiakijo.
Napotimo se v trgovino in tukaj se začnejo prve težave. Za osvežitev, v prehrani “celiakaša” so prepovedane žitarice, kot so pšenica, rž, ječmen in oves. Torej vemo, da ne smemo uživati pšenične moke, kruha, testenine...; ajdovo moko pa lahko. Če želimo v trgovini kupiti ajdovo moko, smo lahko prepričani, da večina ajdovih mok ni čista. Proizvajalci lahko prodajajo ajdovo moko kot čisto, čeprav vsebuje nekaj odstotkov pšenične moke (ni navedeno na deklaraciji), ampak za nas je teh nekaj odstotkov že preveč.
Želite kupiti klobase? Pozor! Lahko vsebujejo škrob, spet moramo biti pazljivi. Ponavadi ni točno deklarirano, kakšen škrob je uporabljen, lahko je pšenični. Spet je to za nas prepovedano. Enako velja za razne aditive oziroma konzervanse (po domače E-je). Kaj zdaj? Najkasneje tukaj je vsak novi bolnik zmeden. Pri vsaki kršitvi stroge brezglutenske diete, če je zavestna ali ne, delamo škodo našemu zdravju.
Kdo nam lahko pomaga? Odgovor je enostaven - Slovensko društvo za celiakijo, ki ima v Pomurju svojo podružnico. Zakaj se včlaniti v podružnico oziroma društvo? Kaj ima od tega posamezni bolnik? Zelo veliko. Naloga društva je pomagati vsakemu bolniku, mu svetovati, ga opozarjati in seznanjati z novostmi na področju celiakije.
Vsi člani slovenskega društva za celiakijo, ne glede, v katero podružnico so včlanjeni, prejmejo enkrat letno “Bilten”, v katerem so zanimivi članki tudi glede raziskav te bolezni.
V letu 2004 smo bili v naši podružnici zelo aktivni. Meseca aprila smo organizirali na srednji kmetijski šoli v Rakičanu samopomoč pri peki pic. Iz brezglutenske moke je zelo težko narediti kvašeno testo. Naše članice z večletnimi izkušnjami
so praktično prikazale, kako speči brezglutenske pice. Vsak udeleženec je prejel tudi recepte, katere so doma pridno preizkušali. Povratne informacije so zelo vzpodbudne, vsem je uspelo doma speči okusne pice.
Meseca junija smo v okrepčevalnici Zelko v Pečarovcih organizirali klepet ob kavici za odrasle bolnike, starše mladoletnih otrok in tiste, ki bi radi kaj več zvedeli o celiakiji. Klepetalnica je bila namenjena splošni izmenjavi mnenj. Na strokovna vprašanja pa je odgovarjala Marjeta Maroša-Meolic, dr. med. spec. pediater. Udeleženci so klepet pozitivno sprejeli in predlagali, da naj takšna srečanja še ponovimo.
V sklopu društva za celiakijo so se naši najmlajši člani udeležili rehabilitacije v Poreču, kjer so se učili pomena brezglutenske diete in se seznanjali s posledicami pri kršenju. Odrasli bolniki smo letos imeli rehabilitacijo v Zdravilišču Rogaška Slatina, kjer smo imeli tudi strokovna predavanja o zdravi prehrani z upoštevanjem brezglutenske diete in posledične bolezni pri kršenju le-te.
V septembru je podružnica za Koroško organizirala športne igre za prehodni pokal Slovenskega društva za celiakijo. Udeležili smo se z lastno ekipo in zasedli 5. mesto. Za naše člane smo organizirali brezplačen avtobusni prevoz.
Jesensko srečanje članov podružnice smo imeli v preču-
dovitem kraju v ribiško-športno rekreacijskem centru v Zgornjem Konjišču. V prelepem okolju smo izpeljali še eno klepetalnico, ki je bila namenjena izmenjavi izkušenj in medsebojnemu druženju naših članov z družinami.
V mesecu decembru smo izvedli tudi prednovoletno srečanje, kjer smo združili koristno z zabavnim. Strokovno predavanje za vse prisotne je izvedla Evelin Puklavec, dr. med. spec. pediater, na temo “Celiakija in zdrava prehrana”. Po kratkem zabavnem programu, ki so ga izvedli naši najmlajši člani, smo vse člane - bolnike obdarili z brezglutenskim paketom.
Našim članom želimo ponuditi čim več aktivnosti: izobraževanja, druženja in izmenjave izkušenj. Informacije nudimo tudi po telefonu 041/469 476 ali po e-pošti: pomurje@drustvo-celiakija.si .
Smo humanitarno društvo, ki deluje v javnem interesu. Vsi aktivni člani podružnice delamo brezplačno in v svojem prostem času. Kljub temu smo odvisni od donatorjev, ki s svojimi prispevki omogočajo aktivnosti podružnice. Veseli smo vsakega denarnega prispevka ne glede na njegovo višino. Vsa denarna sredstva, ki jih nakažete na račun 10100-0035580468 našemu društvu, predstavljajo za vas dohodninsko olajšavo.
Robert LETNAR
Peka brezglutenskih pic
DRUŠTVA
ŽIVIMO ZDRAVO 2004/2005
V mirnih, dolgih jesenskih popoldnevih se je v Pomurju začel nov krog dogajanj v zvezi s promocijo zdravja. Promocija zdravja pokriva kar nekaj najpomembnejših področij človekovega življenja -
zdravo prehrano, gibanje, stres, duševnost, družabnost...
Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota in partnerji izvajajo številne edukativne in praktične
delavnice po lokalnih skupnostih, svetovanja in predavanja o zdravi prehrani in zdravem življenjskem slogu, kuhanje in pripravo zdravih jed z degustacijo, določanje in kontrolo dejavnikov tveganja, delavnice o stresu in metodah sproščanja, pohode, testiranja telesne zmogljivosti ... Srečanja so priložnost za druženje, ki je tudi del zdravega življenja.
Za naš odnos do zdravja je značilno mnenje večine zdravih ljudi, da se bolezen dogaja drugim. Samodestruktivnost je postala del sodobnega življenjskega ritma zaradi nepravilne prehrane, premalo gibanja, stresa, naglice, premalo prostega časa. Splošno poslabšanje zdravstvenega stanja je rezultat nezdravega življenjskega sloga.
Ali se določenim boleznim lahko izognemo? Nastanek in razvoj večine teh bolezni res lahko preprečimo, ali že nastale težave omilimo z zdravim življenjskim slogom. Za spremembe se je pomembno odločiti. Za začetek je dovolj, da začnemo spreminjati stare navade in opustimo škodljive razvade. Za najboljši učinek upoštevajmo prehranske nasvete in navodila za aktivno preživljanje prostega časa.
Dan začnimo z zajtrkom, uživajmo veliko sadja in zelenjave, sprostimo se, ko smo pod stresom, pijmo dovolj tekočine in gibajmo se ... Recept za uspeh: dobra volja in
Delavnica kuhanja v KS Bratonci
Delavnica o stresu v KS Melinci
Stres in metode sprostitve v KS Gančani
DRUŠTVA
vztrajnost. Naš optimizem je zelo nalezljiv. Ob vsakem vremenu lahko opazimo sosede, prijatelje, someščane in sovaščane kako s hitrimi in lahkotnimi koraki hitijo naprej - krepijo svoje zdravje. Čudovito! In vse več nas je.
Odzovite se vabilom na dogajanja v vaših krajevnih skupnostih. Naredimo nekaj koristnega zase in svojo družino, nekaj, kaj se najbolj obrestuje - vlaganje v zdravje, kar pomeni v prihodnosti več življenjske radosti, aktivna in razgibana zrela leta ter srečne trenutke z družino.
Veliko zdravja.
Jadranka JOVANOVIĆ, prof.
Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
NORDIJSKA HOJA - TELESNA AKTIVNOST ZA VSE
Vzemite zdravje v svoje roke!
Nordijska hoja je v zadnjem času v razvitem svetu večji, če ne največji rekreativni “boom”. Kako tudi ne, saj je ena najcenejših naj dostopnejših, najučinkovitejših in najvarnejših oblik telesne aktivnosti, primerna za vsakogar, izvedljiva kdaj koli in kadarkoli.
Pogled na zadovoljne ljudi, ki strumno pohajkujejo s podaljšanim korakom ob odločnem odrivanju z ergonomsko oblikovanimi palicami lahko srečamo zelo pogosto pri naših sosedih Avstrijcih. Nekaj tega pa lahko opazimo že tudi pri nas v Pomurju.
V projektu “Pomurje v gibanju”, katerega nosilec je Pomursko društvo za boj proti raku, in partner, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, katerega sofinancira EU, smo že izšolali nekaj vodnikov za nordijsko hojo. Posebno pozornost smo namenili praktičnemu in teoretičnemu spoznavanju nordijske hoje.
V ta namen nas je že nekaj navdušencev, ki vam lahko pomagamo k osvojitvi nordijske hoje, katera bo osvojila tudi vas.
Prizadevamo si, da bi utrjene hodce in tudi druge posameznike, predvsem pa čimveč tistih, ki redne telesne aktivnosti še niso vključili v svoj življenjski slog, navdušili za nordijsko hojo. Želimo torej, da bi se čimveč Pomurcev pri hoji, na katero se največkrat podamo kar izpred domačega praga oziroma jo izvajamo dokaj blizu doma, v roke prijelo posebne, lahke in ergonomsko oblikovane palice (še najbolj so podobne najkakovostnej-
DRUŠTVA
šim palicam za tek na smučeh, le da so krajše) in bi svoje osnovno gibanje obogatili in nadgradili z dodatno obremenitvijo zgornjega dela telesa.
Hoja s palicami je primerna tudi za ljudi, katerih zdravje je že nekoliko načeto.
Redna hoja s palicami zmanjšuje prizadetost in bolečine na področju vratu in ramen, primerna je pri rehabilitaciji srčno žilnih bolezni, ima veliko perspektivo tudi za ljudi v starejših letih, saj jim pomaga ohranjati sposobnosti samostojnega funkcioniranja v vsakdanjem
življenju. S pomočjo palic, ki jih uporabljamo pri hoji, ves organizem vključimo v gibanje.
S palicami razbremenimo noge in sklepe (kolenski in skočni sklep).
Pri pravilni tehniki hoje je vključeno 90 odstotkov mišic.
Z nordijsko hojo ne razvijamo samo vzdržljivosti, temveč moč, gibljivost ter koordinacijo.
Povečamo porabo energije za 20 do 26%. To potrjujejo tudi številne raziskave.
Nordijska hoja ni sezonski šport in se lahko vadi v naravi v katerem koli letnem času na različnih terenih. Je najhitreje rastoča oblika rekreacije.
Nordijska hoja je šport za vse generacije, za popolne začetnike, za dobre športnike, izredno primerna pa je tudi za ohranjanje psihofizične kondicije v tretjem življenjskem obdobju.
Telo potrebuje gibanje v vseh starostnih obdobjih, od otroštva do pozne starosti. Zato bodite telesno dejavni danes tudi zaradi zdravja jutri.
Ema MESARIČ
PROJEKT ZA DVAJSET KRAJEV
Območno združenje Rdečega križa Slovenije v Murski Soboti je na razpisu Ministrstva za zdravje Republike Slovenije uspelo s prijavljenim projektom pod delovnim naslovom Zagotovimo kvaliteto življenja ostarelim. 17. januarja so se pričele ustvarjalne delavnice v kar dvajsetih krajih na obeh bregovih reke Mure.
Na področju Območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota so delavnice potekale v Beltincih, Dokležovju, Lipi, Lipovcih, Martjancih, Puconcih, Rakičanu, Tišini in Veščici pri Murski Soboti; na področju Območnega združenja Rdečega križa Lendava v Črenšovcih, Dobrovniku, Gaberju, Kobilju in Odrancih; na področju Območnega združenja Rdečega križa Ljutomer v Razkrižju, Stročji vasi in Veržeju ter na področju Območnega združenja Rdečega križa Gornja Radgona v Apačah, Hrastju Moti in Svetem Juriju ob Ščavnici.
Za vsako delavnico je bilo predvidenih šest srečanj v skupinah od 12 do 15 slušateljev, ki so prisluhnili
predavateljem ob ponedeljkih in sredah oziroma torkih in četrtkih ter izvajali praktične vaje v okviru naslednjih tem: Bolnik v družini; Nega bolnika v ožjem smislu; Znaki staranja in gibanje starostnika; Nega pri različnih boleznih ter Prehrana in nalezljive bolezni. Predavale so Vida Pirling, Zvonka Brus, Cvetka Mlakar, Davorka Makovec in Metka Matjašič. Slednja, Metka Matjašič, je bila tudi koordinatorka projekta, ki ima svoj sedež na Območnem združenju Rdečega križa Slovenije v Murski Soboti. Skrbela je za delo s
koordinatorji projekta v posameznih krajih, ki pa so se povezovali tudi s predsedniki krajevnih organizacij Rdečega križa na terenu. Zaključno srečanje je bilo namenjeno izmenjavi mnenj ter razdelitvi diplom udeležencem usposabljanj.
Nosilec projekta je Območno združenje Rdečega križa Murska Sobota, ki je vsebino projekta predstavilo 12. januarja v salonu Murska republika restavracije Zvezda v Murski Soboti, ob tem pa je voditeljica projekta, prim. mag. Branislava Belovič, dr. med. z
DRUŠTVA
Zavoda za zdravstveno varstvo v Murski Soboti ter istočasno v vlogi predsednice Območnega združenja RKS v Murski Soboti, dodala, da s skupino več strokovnjakov pripravlja tudi poseben priročnik s tega področja, ki ga bo izdalo Območno združenje RKS v Murski Soboti za potrebe vse Slovenije.
Kot je znano, je upadanje funkcij neizogibna posledica starosti, a se
hitro staranje med posamezniki razlikuje. Dejavniki, ki vplivajo na hitrost staranja, so tudi znani. Dednost ima pri tem pomembno vlogo, vendar obstajajo še drugi dejavniki staranja, ki so občutljivi na spremembe dejavnikov okolja. Med temi je še najbolj znan pač način življenja. Ta vključuje prehrano, uživanje alkohola, kajenje, navade oz. razvade ter telesno in umsko
dejavnost. S tokratnim projektom je torej treba preseči večjo vlogo negativnih dejavnikov staranja, saj bodo udeleženci usposabljanj pozneje v svojem okolju lahko poskrbeli za kvaliteto življenja starostnikov v Prekmurju in Prlekiji ter morda celo ovrgli trditev, da se populacija Pomurcev hitro stara.
Filip MATKO
SPOMIN NA STRIČKA JANEZA
Pred kratkim se je tiho poslovil od nas skladatelj, pesnik, umetnik in velik ljubitelj otrok, profesor Janez BITENC. Kdo ne pozna njegove pesmi “Naša četica” in številnih drugih pesmic, ki so jih prepevale številne generacije otrok po vsej Sloveniji. Nekatere so že skoraj ponarodele, saj so postale del vsakdanjega življenja naših malčkov v vrtcih, šolah in tudi doma jih babice prepevajo s svojimi vnuki. In striček Janez je bil najbolj vesel, ko
je slišal mlade pevce, ki so s takim žarom in srčnostjo prepevali. Poslušal jih je na prireditvah Veselega tobo-
gana, na obiskih po šolah in vrtcih  ter se veselil z njimi in jih jemal v naročje. Očetovsko jih je prižel na prsi in jih pobožal po laseh ter ljubeče zašepetal: ”Oh, moji ljubi
mamenki!” Sam ni imel otrok, zato pa so bili vsi otroci, ki so prepevali njegove pesmice njegovi otroci, ljubljenci in zanje je vedno nastajalo najboljše, saj so pesmice privrele iz srca. Prav zato so postale njegove pesmice tako priljubljene in dobro sprejete.
Naše prijateljstvo s stričkom Janezom sega zelo daleč nazaj, ko nam je poslal pesmico s posvetilom in prijazno pismo. Od tega je minilo že skoraj štirideset let. In od takrat smo se srečevali na naši šoli skoraj vsako leto. Lepi so spomini na srečanja z njim v Ljubljani, ko smo se sprehodili skozi živalski vrt in nam je pripovedoval pravljice. Veliko pravljic pa nam je tudi napisal in nam z njo posvetil pesmico “Dva bratca”.
DRUŠTVA
Da bratca,
bratca dva iz Dokležovja, v naše mesto sta prišla.
Tri dni že postopata, službico si iščeta.
Dajte nam delo,
metlo in omelo...
jaz ometam dimnike,
jaz pa pečem žemljice,
dajte nama delo, metlo in omelo...
Zelo smo bili veseli, ko smo lutkarji zaigrali njegovo pravljico “Sonce na potepu” in ga prijetno presenetili, ko nas je obiskal v Dokležovju.
Od takrat naprej je bilo njegovo sonce vedno z nami in pesmico so otroci prepevali v šoli in doma:
“Jaz sonce sem svetlo, toplo, bi rado se potepalo.
Na nebu dolgčas je bilo, prišlo sem na zemljo.
Z otroki rado bi bilo, igralo se in žogalo do mraka, ko bom spet odšlo, počivat za goro.”
Sledilo je še veliko njegovih pesmic, pravljic in obiskov, vsakega posebej smo bili zelo veseli. Najbolj srečni pa smo bili prav gotovo takrat, ko smo se predstavili z njegovo pravljico “Trije petelinčki”, ki je doživela največji uspeh. Z igrico smo se predstavili tudi v KUD-u France Prešeren in tudi striček Janez je bil med obiskovalci. Prisrčno je zaploskal našim lutkarjem in bil vesel uspeha, ko je bila predstava izbrana kot najboljša lutkovna predstava. Z njo smo prepotovali lep del naše domovine, gostovali pa smo tudi na festivalu na Poljskem.
Napisal nam je tudi pesmico k igrici “Mesto cvetja -Drevesce posadimo”. Ko smo ga obiskali z igrico “Ciciban teče v zeleni dan”, je bil že malce bolan. Toda dobri striček je skupaj z ženo Majdo privolil v skupno fotografijo, ki je nastala ob tej priložnosti. Vsi skupaj smo bili presrečni, saj smo obogatili drug drugega in ti spomini so se trajno zapisali v naša srca.
In ko smo bili žalostni, smo se spomnili kakšne njegove pesmice in sonce je zopet zasijalo v očeh: “Sonce se smeje, rožice šteje, ki na polju že cveto...”
Našega strička Janeza Bitenca ne bo več med nas, ostale pa so njegove čudovite pesmice, njegove pravljice in knjige, ki nas bodo spremljale v vsakdanjem življenju. Srečni in ponosni smo, da smo ga poznali, se družili z njim in veselili, saj smo iz njegovih del črpali spoznanja, da je za srečo potrebno zelo malo, da jo najdemo.
Dragi mladi prijatelji,
pred nekaj dnevi mi je sporočila tov. Branka Jurca, urednica "CICIBANA", da želite mojo fotografijo.
Še to mi je povedala, da radi pojete moje pesmice kar me iz srca veseli, saj sem pravzaprav vse svoje delo posvetil vam, mladim pevcem. Nisem pa pričakoval, da je moje skladateljsko delo seglo tako daleč, v daljno Prekmurje, kamor me, na žalost, pot zelo redko zanese. Če bo tako naneslo, pa bi v prihodnjem šolskem letu zelo rad prišel na obisk, da mi sami poveste kako živite, kaj delate in da mi ob tej priložnosti zapojete kakšno novo pesmico. Mogoče to, ki vam jo prilagam s posvetilom in ki poje o pajku.
Toliko za danes. Ob koncu pa še vsem skupaj, vam otroci in tovarišicam učiteljicam lep pozdrav z iskreno željo, da bi uspešno končali šolsko leto in počitnice preživeli brezskrbno kot ptički na veji.
Če pa mi boste kaj pisali, da si naše prijateljstvo še bolj   utrdimo, bom vesel. Prilagam naslov:
Janez Bitenc, Ljubljana, Celovška 420 - 61000.
Vaš,
Ljubljana, sreda, 4. II. 97
Draga moja deca,
poglejte kakšna smola. Tako sem se veselil, da se bomo videli in slišali, pa se je vmes vrinila gripa. Saj gotovo tudi vi poznate to grdo zahrbtno bolezen, ki pride, da ne veš ne od kod ne kdaj, pa te poleže v posteljo in to prav takrat, ko je najmanj treba.
Jaz pa sem imel za vas pripravljeno čisto  novo pravljico in pesmico, ki vam bi bila gotovo všeč.
Sicer pa pravljica ne uide! Ko bo posijalo toplo spomladansko sonce se bomo videli in takrat, upam, bo mimo tudi kašljanje, kihanje in še kakšni drugi neprijetni glasovi, ki jih prinaša gripa in se nam smeje za hrbtom.
O, ne ne bo se nam dolgo smejala. Jo bomo že ugnali takrat pa pas iz hlač in gripo po riti, Če jo sploh ima.
Ko vam bo gospa Marija brala to pismo, pomislite name z najboljšimi željami, saj dobre želje, če so iz srca, vselej pomagajo. Jaz pa ne dvomim, da so v vaših dobrih srcih najboljše želje za strica Janeza in za vse, ki jih imate radi.
Tako, zdaj pa kliče gripa na ves glas: V posteljo!
Že grem pravim gripi in že ležim. In na koga mislim? Uganite! Res je, uganili ste. Na vas in vas lepo pozdravljam,
Vaš
KORENINE
Kot sam pravi v svoji pesmici, ki mi jo je za voščilo poslal na lanski Božič:
Zdaj vemo, zdaj vemo, kje sreča tiči, kje sreča tiči, tecimo, tecimo, da nam ne ubeži.
Zapojmo veselo Zdaj sreči naglas:
“Hej, sreča ljubeča, saj ti si že v nas.”
Marija ZVER
POHOD PO POTI DŽEMSOVE ČETE
V začetku oktobra 1944 je Prekmurje razgibal drzen pohod čete obveščevalnega kapetana Ivana Majnika - Džemsa, ki ga je štab IV. operativne cone poslal, naj si v severni Štajerski ogleda, kakšne so možnosti za partizansko vojskovanje. Ker je že bil na tem koncu, je Džems sklenil, da bo skočil še čez Muro v Prekmurje in naredil malo zmede med Madžari, Prekmurcem pa vlil upanje na skorajšnjo osvoboditev. Bilo je to 23 dobro izurjenih in oboroženih partizanov iz Lackovega odreda, ki so pod vodstvom komandirja Rudija Maglice - Danila in komisarja Jožeta Duha - Silvestra delovali na območju Bistric, Črenšovec, Polane, Turnišča, Bogojine in Fokovec.
Četa se je v začetku gibala celo podnevi. Kmalu pa so jo s številno vojsko začeli zasledovati Madžari. Šestega dne je prebila obroč madžarske vojske in se brez izgub po skupinah umaknila preko Mure na Štajersko. Vest o Džemsovi četi se je hitro razširila po Prekmurju in celo v
notranjost Madžarske. Domačini, ki so četo videli, pa so dobili pravo predstavo o partizanski vojski.
Krajevno združenje ZZB NOB Beltinci je na pobudo Elizabete Zadravec ter v sodelovanju s Kolesarskim klubom Tim Mlin v spomin ob 60-letnici prihoda Džemsove čete v Prekmurje organiziralo 18. decembra prvi pohod od Beltinec do Dobrovnika, ki se ga je v
poznojesenskem neprijaznem vremenu in na poledenelem terenu udeležilo devet pohodnikov, med temi tudi Cvetka Maglica in Danilo Maglica, hči in sin komandirja Džemsove čete, Rudija Maglice -Danila. Pohod so zaključili na prireditvi ob 60-letnici konference OF in 60-letnici Prekmurske čete, kjer je govoril dr. Janez Stanovnik.
Filip MATKO
Pohodniki na startu pohoda, pred poštnim poslopjem v Beltincih
60-LETNICA SMRTI JOŽETA ČEHA - POLDETA
Zgodovinarji so že dolgo tega zapisali: 2. januarja 1945 je bila ustanovljena 1. prekmurska partizanska četa in borec te enote je bil tudi partizan Jože Čeh - Polde. Doma je bil iz Nedelice (danes v občini Turnišče), od koder je bil po rodu tudi prekmurski narodni heroj Štefan Kovač - Marko, ki je padel pod streli madžarskih okupatorjev že 18. oktobra 1941 pri Gančanih.
Jože Čeh - Polde je bil 13. januarja 1945 zvečer na poti iz Lipovec v Beltince, z njim pa je bila tudi aktivistka Slava Mihelič. V bližini Beltinec, kjer stoji danes spomenik, sta naletela na zasedo okupatorjevih madžarskih vojakov. Zasedi sta se hotela izogniti, a je bil umik nemogoč. Madžarski orožniki so Jožeta Čeha -Poldeta hudo ranili ter ga ujeli, kakor tudi Slavo Mihelič.
KORENINE
Poldeta so odpeljali v murskosoboško bolnišnico, kjer je v treh dneh umrl, Slavo pa odgnali v murskosoboške zapore v gradu.
Ob 60-letnici tragičnega dogodka je 13. januarja letos krajevna organizacija ZZB NOB Beltinci pripravila spominsko slovesnost pri spomeniku ob cesti Murska Sobota - Beltinci. O pomenu opominjanj ter prenašanju tradicij narodnoosvobodilnega boja Slovencev v letih 1941 - 1945 na mlajše rodove je spregovorila predsednica beltinske borčevske organizacije Elizabeta Zadravec, med ostalimi udeleženci pa so bili navzoči borec 1. prekmurske partizanske čete Štefan Sreš iz Radenec, župan občine Turnišče Jože Kocet ter predsednik in podpredsednica Območnega združenja ZZB NOB v Murski Soboti, Štefan Žekš in Mileva Veren.
Filip MATKO
S prapori ob 60-letnici tragičnega dogodka, a na spomeniku Jožetu Čehu - Poldetu so vidni sledovi, da je bil pomnik večkrat porušen s strani neznanih (morda celo znanih?) storilcev.
DOKLEŽOVJE V ZGODOVINI
Kraj Dokležovje se v zgodovinskih virih prvič omenja 8. maja 1322 kot Doklesi, pozneje še večkrat tudi kot Duclisy, Doclisy ali Doklysyn. Samo ime pa je bistveno starejšega, verjetno slovanskega izvora.
Od vključitve današnjega prekmurskega ozemlja v ogrsko civilno in cerkveno upravo v 12. stoletju je zahodno od Dokležovja potekala meja med Železno in Zalsko županijo ter med leti 1176 in 1777 tudi meja med györsko in zagrebško škofijo. Dokležovje je civilnoupravno spadalo pod zalsko županijo, cerkvenoupravno pa pod zagrebško škofijo, dokler ni bilo celotno katoliško Prekmurje leta 1777 združeno v škofiji Sombotel, leta 1923 pa je pripadlo lavantinski škofiji v Mariboru. Kraj je do leta 1267 spadal v okvir obsežnega zemljišča, imenovanega Črnec, po največjem kraju Črnec ali Turnišče, kjer je bil tudi sedež župnije. Večji kraj znotraj zemljišča so bili tudi Beltinci. Lastnik zemljišča je bila staroslovanska rodbina Jura, ki ga je tega leta s pogodbo predala dolnjelendavskim gospodom Haholdom. Ti
so bili od leta 1192 lastniki Dolnje Lendave in so si zelo prizadevali razširiti svojo posest. Potem, ko so se povzpeli še do funkcije hrvaško-slavonskih banov so postali ena izmed dveh najpomembnejših fevdalnih rodbin na območju današnjega Prekmurja. Županijska in škofijska meja je tako za kar nekaj stoletij postala tudi meja med gornjelendavskim in dolnjelendavskim fevdalnim zemljiščem. Tradicija samostojnega zemljišča Črnec pa je ostala in znotraj same družine Hahold ali Banffy /Banič/ - kot so se imenovali po svoji funkciji banov - je bila pogosto predmet vojn in družinskih sporov. V sporih je moral večkrat posredovati sam kralj in posameznim dedičem potrjevati njihove pravice nad posestjo. Znan je podatek, ko je leta 1343 kralj Ludvik I. potrdil pravice nad Dokležovjem dolnjelendavskemu grofu Nikolaju. Zgodilo se je tudi, da je gospod zaradi dolga moral zastaviti kakšen del posesti upniku, kot se je to zgodilo leta 1598, ko je Krištof Banič zastavil Dokležovje nekemu Juriju Sobotinu, vendar ga je po poravnavi dobil nazaj. Spori za dediščino so se po
smrti poslednjega izmed Baničev leta 1644 še zaostrili. Del dolnjelendavske posesti z Dokležovjem, ki je imel svoj sedež v Beltincih, pripadala pa mu je tudi turniška pražupnija, je dedoval Ferenc Nádasdy, ki pa je zaradi sodelovanja v zrinsko-frankopanski zaroti le kratek čas užival v posesti. Tako imenovano beltinsko gospodstvo je prešlo v last györskega škofa Jurija Széchenyija in njegovih poznejših naslednikov rodbin Ebergényi, Gyka in Zichy.
Vmes je Dokležovje doživelo še nekaj razburljivih srečanj z različnimi vojskami. Tako so ga v vojni med ogrskim kraljem in nemškim cesarjem leta 1480 močno opustošile cesarske čete. Kralj Matija Korvin je zato kraj naslednje leto oprostil vseh bremen in dajatev. Prizanesli mu niso niti Turki niti uporni Kruci. 19. maja 1641 naj bi Turki plenili v Dokležovju, 22 ljudi odvedli v sužnost, 4 pa razsekali. Kot turški podložniki naj bi tudi hodili na delo vse do Nagykanizse.
Vizitacijski zapisniki beksinskega arhidiakonata omenjajo od leta 1669 v Dokležovju leseno kapelico
KORENINE
Janeza Krstnika, ki naj bi bila bogato opremljena. Leta 1760 je bil kraj dodeljen novoustanovljeni župniji v Beltincih. V naslednjem stoletju je dobil novo zidano cerkev, sedaj posvečeno sv. Štefanu, ogrskemu kralju, ki je bila leta 1942 povzdignjena v sedež samostojne župnije.
Delitveni spor med dediči dolnjelendavske posesti pa je bil zaključen šele leta 1822 z dokončno določitvijo meje beltinskega gospodstva. To je obsegalo kraje: Beltinci, Bistrica, Bratonci, Brezovica, Črenšovci, Dokležovje, Gančani, Gomilica, Ivanci, Ižakovci, Lipa, Melinci, Nedelica, Mala Polana, Velika Polana, Trnje, Žižki in Turnišče.
Marčna revolucija leta 1848 je sprožila zahteve po zemljiški odvezi. Kljub odvezi pa je obsežna dominikalna posest ostala v lasti veleposestnikov, kakršni so bili tudi grofje Zichy. V njihovo posest je prvič temeljito posegla agrarna reforma v Kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev, ki pa je Mariji Zichy ohranila precej velik obvezni maksimum. To in dejstvo, da je država velik del zemljišča iz sklada agrarne reforme namenila novi semenogojni postaji v Beltincih, je med Dokležovčani povzročalo veliko nejevolje. Nekaj dodatne zemlje je razdelila druga agrarna reforma v Socialistični ljudski republiki Jugoslaviji, ki pa je prav tako velik del posesti namenila zadrugi.
Dokležovje je bilo vedno dokaj pomembno komunikacijsko naselje. Opredeljevala ga je lega ob križišču pomembnih cest in ob reki Muri. Sploh slednja in njen neuravnani tok sta bila pogosto predmet spora
avstrijskih in madžarskih zemljiških gospodov in prebivalcev z obeh strani reke. Beltinske graščake so samovoljnega spreminjanja meje največkrat obtoževali Veržejčani, saj so jim pogoste povodnji povzročale nemalo škode. V spore je dokončno posegla šele Marija Terezija, ki je leta 1755 določila mejo med Štajersko in Madžarsko, in ukazala regulacijo Mure. Za območje med Dokležovjem in Veržejem do Dolnje Bistrice sta načrt za regulacijo reke leta 1799 izdelala Janez Tomažič, geometer zalske županije in Gottfried Totzauer, inženir in kraljevi cesarski asistent. Reka je seveda še vedno poplavljala, dokler je ni razbremenil prekop, vasi pa so leta 1965 zavarovali z novimi obrambnimi nasipi.
Že leta 1524 naj bi med Dokležovjem in Veržejem vozil brod in tudi sicer so bili med krajema, kadar se seveda niso kregali zaradi zemlje ob Muri, številni stiki. Ti so se najbolj okrepili v obdobju narodnega prebujanja v 19. stoletju, ko so pričeli štajerski Slovenci iskati pogostejših stikov z rojaki preko Mure. Živahna komunikacija je bila tudi v prevratnem obdobju, ko so se ogrski Slovenci z brodom vozili na projugoslovanska	politična
zborovanja. Versko povezanost so v poznejših letih najbolj vzdrževali salezijanci iz Veržeja, ki so v kraju pripravljali misijone, duhovne vaje in predavanja. Komunikacijo je vsekakor utrdil leta 1922 zgrajeni leseni most in leta 1924 železniška proga med Ormožem in Mursko Soboto, ko je Dokležovje tudi dobilo svojo železniško postajo. Postaja je
bila ukinjena leta 1969. Cestni in železniški most sta bila leta 1941 ob umiku jugoslovanske vojske skoraj uničena, spomladi leta 1945 pa so za ti komunikaciji potekali hudi boji med nemško in sovjetsko vojsko. V času trajanja fronte na Muri so bili stanovalci Dokležovja evakuirani, kraj pa je utrpel tudi veliko materialno škodo.
Prva šola v kraju je bila leta 1889 odprta katoliška ljudska šola, na pobudo učitelja Ivana Benkoviča pa so sezidali novo poslopje z eno učilnico in stanovanjem za učitelja. Šola je v naslednjem stoletju opravila skromen razvoj od enorazrednice do štirirazredne osnovne šole danes. Kraj ima od leta 1963 tudi vrtec in še iz časov udarniškega grajenja različnih vaških domov tudi vaško-gasilski dom.
Dvajseto stoletje nam je postreglo s številnimi spremembami administrativnih meja. V Kraljevini Jugoslaviji je Dokležovje upravno spadalo pod lendavski okraj ali srez, v povojnem obdobju pa po mnogih spremembah pod občino Murska Sobota, dokler ni bila leta 1994 ustanovljena nova občina Beltinci.
Dokležovje je starodavno naselje, ki mu sicer ne moremo pripisati velikih zgodovinskih dogodkov ali enkratnih spomenikov. So pa njegovi prebivalci tako zelo odvisni od zemlje in muhaste reke Mure doživeli svoj enkraten košček zgodovine, ki ima svojo vrednost in pomen za vsakogar, kdor si želi varne povezanosti s svojim domom in svojimi predniki.
Metka FUJS
PUZLE
Tisoč koščkov barvitih odtenkov. Oris, delček motiva.
Vztrajnost.
Oblikovanje celote. Nasmeh.
Ključni delček zloženke. Veselje otroka, ko je sestavil puzle.
Renata FICKO
ZA NAJMLAJŠE
Gradim scenarij, izživljam baročni stil.
Postajam vsemogočna.
Iščem nesmrtnost posameznika.
V očeh gradim mostove prijateljstva. Skušam čutiti tvojo bolečino. Spoznanje, da te potrebujem postaja makrosežnost.
Tvoje emocije so moje.
Moje emocije postajajo del tebe, del baročnosti.
Brezmejna puščava se preliva v oazo življenja.
Vlagam v tvojo bilanco.
Zanesljiva naložba.
Prijateljstvo.
Renata FICKO
NAJMANJŠI REPEK
V starih časih so živali hodile brez repov. Konj ga ni imel, da bi si z njim odganjal muhe, veverica ni mogla gibčno skakati z veje na vejo in tudi lisica je bila brez repa le pol tako lepa, kot je zdaj z repom.
Zato se je lev, kralj živali, odločil, da bo vsaki živali dal rep. Razglasil je, naj vse živali pridejo popoldne tega in tega dne na jaso, kjer bo delil repe.
Ko je slišala razglas lisica, je koj pohitela, da bi bila prva na jasi. Takoj za lisico so prihiteli konj in veverica in pes in mačka. Ti so vselej prvi na mestu, kjer se kaj deli. Za njimi so šle ostale živali in na koncu vrste še slon in svinja. Čisto zadnji je pritekel zajček.
Ko so živali prišle na jaso, je pričel lev deliti repe. Sam si je vzel prelep dolg rep, cel zlat in s šopom na koncu.
Lisica je dobila krasen košat rep in takega tudi veverica; konj si je izbral dolg rep iz čiste žime; čedna repa sta dobila tudi pes in mačka. Za slona pa je ostala le še tenka vrvica s ščetinami. To ga je tako užalostilo, da se mu je do danes povesil rilec prav do tal. Svinja je dobila repek, velik kot deževnik. Zato si ga je vsaj nakodrala in tak ji je ostal do danes. Za zajčka pa ni ostal noben repek več.
Takrat se je pričel pes z mačko prepirati, kdo ima lepši rep. Pričkala sta se, pričkala, dokler ni pes zgrabil mačke za rep in ji ga košček odgriznil. Mačka je urno splezala na drevo in od takrat zmeraj najraje zbeži pred vsakim psom.
Zajček pa je pobral odgriznjeni košček mačkinega repa, pritrdil si ga je na zadek in tako je dobil vsaj majčken repji okrasek.
Uzbeška pravljica Iz knjige Zlata ptica, Mladinska knjiga, 1988
OTROCI,
POBARVAJTE ZAJČKA IN NAJ VAM PRINESE VELIKO DARIL!
STRAN ZA NAJMLAJŠE
KRIŽANKA
rešitev v naslednji številki
VOŠČILO
VELIKA NOČ
Največji in najstarejši krščanski praznik, praznik Velike noči (nekateri jo imenujejo tudi vuzem), se praznuje vedno po prvi spomladanski polni luni. Po krščanskem prepričanju ravno vera v Kristusovo vstajenje od mrtvih daje življenju smisel. Ta praznik je nadomestil staro poganski pomladanski praznik - praznovanje prihoda Vesne, praznik proslavljanja pomladi, ko se po dolgi zimi mrtva narava spet prebudi v življenje.
Po slovenskem podeželju so redko kje še ohranjene šege in navade, povezane z velikonočnimi prazniki. Ena od takih šeg je tudi ‘strašenje Boga’, imenovane tudi ‘strašnice’. Ta šega ponazarja potres, ki naj bi se zgodil ob času smrti Kristusa na križu. V ta namen (za zganjanje hrupa v cerkvi od srede do petka do tretje ure popoldne, ko je na križu umrl Kristus) so med drugim uporabljali raglje, uporabili pa so tudi staro leseno šaro, po kateri so tolkli s koli, da se je spremenila v trske. Te so potem v soboto zjutraj porabili za kurjenje posvečenega ognja.
Na velikonočno soboto zjutraj poteka blagoslov ognja in vode. Ta običaj se imenuje tudi obnavljanje ognja. V ta namen se že jeseni ali pozimi odtrgajo v gozdu drevesne gobe in se posušijo na kmečkih pečeh in podstrešjih. Suha goba se potem predre in skoznjo se napelje žica, ker jo je med potjo od posvečenega ognja pri cerkvi do doma treba ves čas vrteti, da ne ugasne. Je pa zelo slikovito videti mladca na motorju pri raznašanju ognja, ki drvi s tlečo drevesno gobo (od katere se kadi in nosi iskre). Žegnani ogenj raznašajo po domovih mladi fantje (proti plačilu, danes v denarju, včasih pa so bili zadovoljni s pirhom ali pomarančo) in na velikonočno soboto zjutraj se v peči in ‘šporgetu’ zakuri s tem (novim) ognjem, z njim se pokadi tudi hišo, s čimer se izvede čiščenje prostorov.
Streljanje z možnarji v soboto zvečer je (bilo) dokaj nevarno početje, in tega običaja v naših krajih skorajda ni več.
V čast Velike noči se zvonovi na veliki četrtek ‘zavežejo’ ali pa ‘pošljejo v Rim’, kot so včasih rekli. Odvežejo se na velikonočno soboto popoldne. Takrat se konča tudi čas štiridesetdnevnega pred velikonočnega posta. Postni čas je daljši kot 40 dni, vendar pa se vanj ne štejejo nedelje, ker naj bi post za te dni ne veljal.
Znana velikonočna postna jed je ‘aleluja’, ki so jo gospodinje dale na mizo v soboto dopoldne. To so skuhani posušeni repni olupki (ponekod dodajo vanjo kašo ali pa jo zalijejo z juho, v kateri se je kuhalo suho meso), in ta jed se je obdržala v čast in spomin na hudo lakoto, ki je vladala po slovenskih deželah več stoletij nazaj.
Na velikonočno soboto popoldne poteka žegnanje jedil, ki so se v starih časih zložila v jerbas - ta se je nosil na glavi na posebnem svitku. Hrana se je pokrila z lepo izvezenim prtičkom. Včasih so jerbas k žegnu nosila dekleta, ponavadi naj starejša neporočena hči pri hiši. Živa je bila vraža, da se bo tisto leto prvo omožilo dekle, ki prvo pride od blagoslova domov. In se je rado zgodilo, da je bila želja (po poroki) prevelika, pazljivost pa premajhna, jerbas je zgubil ravnotežje na glavi, pa so se stresla velikonočna jedila po tleh vsem na ogled, ponekod pa se je med njimi znašel tudi kak star ‘škarpet’, ki je umetno povečal bogastvo naložene-
ga jerbasa.
Danes se jedila nesejo k žegnu v košaricah, prekrita pa so z izvezenimi prtički, ki predstavljajo spomladanski ali pa velikonočni motiv.
K žegnu se vedno nesejo točno določena živila: suho meso kot simbol Kristusovega telesa, hrenova korenina ponazarja žeblje, ki so Kristusa pribili na križ, potica (ki je bila včasih vedno pečena v okroglem šarklju) predstavlja trnovo krono, rdeči pirhi pa kaplje Kristusove krvi.
Danes se skriva po košaricah še marsikaj drugega: pomaranče (te lahko predstavljajo tudi gobo, po kateri so dali rimski vojaki Kristusu na križu kis), poleg pravih pirhov ležijo tisti čokoladni, iz kake otroške košarice pa moli ušesa tudi kak čokoladni velikonočni zajček.
Blagoslovljena jedila so se dala na mizo v nedeljo zjutraj za zajtrk, na kmetijah pa so bile koščka blagoslovljenega kruha (ali potice) deležne tudi vse živali. Razen mačke, ker ima menda v repu skritega hudiča.
Od kje izhajajo velikonočni zajčki? Menda so bili Tevtoni (keltski narod v Franciji) prepričani, da za veliko noč jajca namesto kur nesejo zajčki. Tudi čokoladna jajčka izvirajo iz Francije - tam so v 18. stoletju izpihali surovo jajce in vanj nalili stopljeno čokolado. In iskanje pirhov po vrtovih tudi izhaja iz Francije (13. stoletje). Takrat so podhranjeni študentje in duhovniki iskali po vrtovih skrita velikonočna jajca. Približno v tistem času so začeli jajca blagoslavljati tudi v cerkvi. Francoski kralj je imel navado, da je blagoslovljena zlata jajca v velikonočnem času podarjal dvorjanom.
Vremenski pregovor za velikonočni petek pravi, da dež na ta dan pomeni sušno (ali nerodovitno) leto.
Veliki petek je tudi edini dan v celem letu, ko v cerkvah ni maše.
Na velikonočno nedeljo popoldne so otroci s pirhi radi štruncali, jih ‘sekali’, ali pa valucali. Pri valucanju po travi je zmagal tisti, ki je najdalj časa ohranil pirh cel. To igrico opisuje v svoji pesmi tudi Jelka Bakula:
Pisanica, pisanka, kakor mini risanka, zajčki se na njej igrajo, veselijo, se trkljajo.
V koških nosijo pogače in velikanske krače.
Pisanica, pisanka, zavijati na levo zna, zavijati na desno zna.
Moja pa le trmoglavi, vedno obtiči na travi.
Se trkljati več ne grem, jo olupim in pojem.
Povzeto z interneta: wwwpozitivke.net
Slovenski kulturni praznik v občini
Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v OŠ Beltinci
Igra »Povodni mož« v Dokležovju ob slovenskem kulturnem prazniku
Nastop mladih pevcev v KS Lipa ob kulturnem prazniku
Pustno vzdušje v vrtcu Beltinci
Pustna povorka v Lipovcih
OBČINA
BELTINCI URADNE OBJAVE
MAREC 2005	št. 5
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 19. redni seji, dne 01.02.2005 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2005
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
S tem odlokom se za proračun Občine Beltinci za leto 2005 (v nadaljevanju proračun) določajo struktura in višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna, obseg zadolževanja in poroštev na ravni občine ter upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter občinskim premoženjem.
2. člen
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo:
- davčne prihodke,
- nedavčne prihodke,
- kapitalske prihodke in - transferne prihodke.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo:
- tekoče odhodke,
- tekoče transfere,
- investicijske odhodke in - investicijske transfere.
V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih naložb ter odhodki iz naslova povečanja finančnih naložb.
V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanja, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (njihove možnosti in potrebe), ki se kažejo v proračunu občine in zagotavljajo sredstva po zakonodaji.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki se jih ustrezno letno dopolnjuje glede na kazalce planiranja in eventualne spremembe kriterijev in normativov z upoštevanjem sprememb prednostnih nalog.
3. člen
S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakoni in odloki opravlja občina Beltinci.
II. VIŠINA PRORAČUNA 4. člen
Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja, v splošnem delu zbirno in posebnem delu proračuna analitično po neposrednih proračunskih uporabnikih in so sestavni del proračuna Občine Beltinci.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v tisoč tolarjih		
7	PRIHODKI	1.074.264
70	DAVČNI PRIHODKI	468.040
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	336.350
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	90.675
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	41.015
71	NEDAVČNI PRIHODKI	76.183
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI IZ PREMOŽENJA	10.400
		
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	4.392
712	DENARNE KAZNI	11
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	10.060
		
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	51.320
72	KAPITALSKI PRIHODKI	51.500
720	PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV	6.500
722	PRODAJA ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA	45.000
		
74	TRANSFERNI PRIHODKI	478.541
740	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INŠT.	478.541
		
4	ODHODKI	1.524.063
40	TEKOČI ODHODKI	253.206
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	51.919
401	PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	8.933
		
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	183.650
4020	PISARNIŠKI IN SPLOŠNI MATERIAL IN STORITVE	14.607
		
4021	POSEBNI MATERIAL IN STORITVE	10.787
4022	ENERGIJA VODA. KOMUNALNE STORITVE IN KOMUNIKACIJE	34.656
		
4023	PREVOZNI STROŠKI IN STORITVE	1.845
4024	IZDATKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA	510
4025	TEKOČE VZDRŽEVANJE	74.170
4028	DAVEK NA IZPLAČANE PLAČE	2.160
4029	DRUGI OPERATIVNI ODHODKI	44.915
409	REZERVE	8.705
41	TEKOČI TRANSFERI	377.290
410	SUBVENCIJE	22.000
411	TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	201.190
		
412	TRANSFERI NEPROFITNIM ORG. IN USTANOVAM (DRUŠTVA)	33.460
		
413	DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	120.640
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	457.750
420	NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	457.750
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	435.817
430	INVESTICIJSKI TRANSFERI	435.817
RAZLIKA - PRIHODKI - ODHODKI PO BILANCI A		-449.799
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB		-2.500
KREDITI FIZIČNIM OSEBAM IN POSAMEZNIKOM (DEPOZITI)		5.000
VRAČ. KREDITOV/DEPOZITOV		2.500
C. RAČUN FINANCIRANJA		230.000
NAJEM KREDITA		250.000
ODPLAČILA KREDITA		20.000
STANJE NA RAČUNIH 1/1		222.299
PRORAČUNSKI PRESEŽEK - PRIMANJKLJAJ		-222.299
SKUPAJ PRESEŽKI/PRIMANJKLJAJI IN STANJE 31/12		0
III. POSTOPKI ZA IZVRŠEVANJE PRORAČUNA IN UPRAVLJANJE S PRIHODKI IN ODHODKI PRORAČUNA
5. člen
Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proračun v skladu s predpisi. Namenski prihodki proračuna so: prihodki iz naslova najemnin, prodaje premoženja, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, požarne takse, republiške takse, samoprispevki in drugi prihodki krajevnih skupnosti ter drugi namensko vplačani prejemki.
6. člen
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračuni ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg namenskih izdatkov.
7. člen
V proračunu so zagotovljena sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave, sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, otroškega varstva, socialnega varstva, kulture, športa, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti, sredstva za pospeševanje gospodarstva, komunalno-cestno gospodarstvo, stanovanjsko dejavnost, urejanje prostora, požarno varstvo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mrliško ogledno službo in druge javne potrebe.
Proračun zajema tudi prihodke in odhodke krajevnih skupnosti kot ožjih delov občine in Razvojnega sklada Občine Beltinci.
8. člen
Financiranje krajevnih skupnosti.
V okviru proračuna se za potrebe krajevnih skupnosti zagotovijo tekoči nenamenski transferi po tabeli iz priloge tega odloka. Nakazila se vršijo po dvanajstinah -do 20. v mesecu za tekoči mesec.
Pobrana nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od fizičnih oseb se uporabijo v posamezni krajevni skupnosti za naslednje namene:
KONTO	NAMEN	NAZIV
420401	451	INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE VAŠKIH CEST - KS
420401	490	DRUGA KOMUNALA IN JAVNA RAZSVETLJAVA - KS
431100	630	INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE VAŠKIH VODOVODOV - KS
Naročnik porabe iz navedenih postavk je posamezna krajevna skupnost. Postopke, kjer je potrebno zbiranje ponudb ali javni razpis vodi občinska uprava v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Krajevna skupnost s sklepom prerazporeja ocenjeno porabo do skupne višine pobranih nadomestil med navedenimi postavkami.
V dogovoru z županom lahko posamezna krajevna skupnost izjavi, da bo pobrana sredstva porabila za drug investicijski namen in namenskost pobranih nadomestil zagotovi Občina s svojimi komunalnimi investicijami. Tako postavko župan uvrsti v proračun in ustrezno zmanjša postavko s katero razpolaga krajevna skupnost po predlogu krajevne skupnosti.
9. člen
Občina Beltinci v letu 2005 razpolaga s sredstvi, ki bodo vplačana v njen proračun do konca leta. Sredstva proračuna za leto 2005 se nakazujejo proračunskim porabnikom do konca proračunskega leta, to je do 31.12.2005. V proračun se vključijo tudi postavke iz obdobja morebitnega začasnega financiranja.
10. člen
Sredstva se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti, če ni v zakonu, posebnem aktu občine, splošnem delu proračuna ali s pogodbo med občino in uporabnikom drugače določeno.
Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne prejemke delavcev občinske uprave in delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno z zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom.
11. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisanimi pogoji za uporabo sredstev.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 50 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Prevzete obveznosti iz prejšnjih let plačane v tekočem letu so vključene v postavkah tekočega leta.
Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav. Dogovarjanje predplačil je možno le ob primarnem zavarovanju predplačil.
Sredstva, ki se dodelijo na podlagi javnih razpisov, dodeljuje s sklepom župan na predlog komisije, ki jo imenuje župan.
12. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Pooblaščeni finančnik kontrolira in odgovarja za pravilnost nalogov in odredb.
Za izvrševanje finančnih načrtov KS so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
13. člen
Sredstva tekoče proračunske rezerve za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti zadostnih sredstev, se oblikujejo v višini 3,380.150,5 SIT za občinski del proračuna in 324.728,08 SIT za proračune krajevnih skupnosti.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan, ki o porabi sredstev obvešča občinski svet. Za proračune posamezne KS o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča predsednik KS in o tem obvešča svet krajevne skupnosti.
14. člen
Sredstva obvezne proračunske rezerve se oblikujejo v višini 5,000.000,00 oz. največ v višini do 1,5 % prejemkov proračuna po bilanci prihodkov in odhodkov.
Izločanje v rezervo se izvršuje praviloma mesečno, najkasneje pa do konca leta.
Rezerve se uporabljajo:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja;
4. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.
Sredstva za namene iz 1., 3. in 4. točke se dajejo brez obveznosti vračanja, sredstev iz 2. točke pa morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta.
O uporabi sredstev obvezne rezerve za namene iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka odloča občinski svet, za namene iz 2. točke pa župan.
IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
15. člen
Župan je pooblaščen, da deponira prosta likvidna sredstva proračuna pri finančnih organizacijah ob upoštevanju načela varnosti, donosnosti in likvidnosti naložbe.
16. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Beltinci, se smejo dolgoročno zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, v skladu z zakonom.
O soglasju in poroštvu iz prvega in druge odstavka tega člena odloča občinski svet.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
17. člen
Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila.
18. člen
Nabava opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve je potrebno oddajati s pogodbo in v skladu z zakonom o javnih naročilih.
19. člen
Nadzorni odbor, župan in občinska uprava opravljajo nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskih poslovanjem uporabnikov glede na namen, obseg in dinamiko porabe sredstev in smotrnost uporabe sredstev proračuna.
Če se pri proračunskem nadzoru ugotovi, da se sredstva ne uporabljajo za namene, za katere so bila dodeljena, morajo zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v proračun ter o tem obvestiti občinski svet.
Za zakonitost, upravičenosti in namembnost porabe sredstev zavodov oziroma drugih porabnikov proračuna odgovarjajo direktorji oziroma predstojniki in vodja
računovodstva pri zavodu oziroma drugem porabniku proračuna.
20. člen
Uporabniki proračuna so dolžni uskladiti in predložiti finančne načrte za leto 2005 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. V finančnem načrtu mora biti za vsak podatek dana primerjava s preteklim letom. Uporabniki so dolžni do 28.2.2006 občini predložiti poročilo o delu, zaključne račune za leto 2005 in realizacijo finančnega načrta za leto 2005 s primerjavami podatkov s planiranimi in s podatki iz preteklega leta.
21. člen
Župan je pooblaščen, da spremeni namen in višino sredstev posamezne proračunske postavke, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva, vendar največ do 5%. O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami krajevne skupnosti odloča svet krajevne skupnosti. O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami razvojnega sklada odloča upravni odbor sklada do višine 50 %, nad tem pa s sklepom občinskega sveta Občine Beltinci.
22. člen
Tabelarni pregledi po proračunskih uporabnikih so sestavni del tega odloka.
23. člen
V obdobju začasnega financiranja Občine Beltinci v letu 2006, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o začasnem financiranju.
24. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1/1-2005 dalje.
Štev.: 032/-01/2005-19-295/III
Beltinci, dne 01.02.2005
Župan:
Milan KERMAN
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 19. redni seji, dne 01.02.2005 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2006
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
S tem odlokom se za proračun Občine Beltinci za leto 2006 (v nadaljevanju proračun) določajo struktura in višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna, obseg zadolževanja in poroštev na ravni občine ter upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter občinskim premoženjem.
2. člen
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo:
- davčne prihodke,
- nedavčne prihodke,
- kapitalske prihodke in - transferne prihodke.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo:
- tekoče odhodke,
- tekoče transfere,
- investicijske odhodke in - investicijske transfere.
V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih naložb ter odhodki iz naslova povečanja finančnih naložb.
V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanja, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (njihove možnosti in potrebe), ki se kažejo v proračunu občine in zagotavljajo sredstva po zakonodaji.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki se jih ustrezno letno dopolnjuje glede na kazalce planiranja in eventualne spremembe kriterijev in normativov z upoštevanjem sprememb prednostnih nalog.
3. člen
S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakoni in odloki opravlja občina Beltinci.
II. VIŠINA PRORAČUNA 4. člen
Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja, v splošnem delu zbirno in posebnem delu proračuna analitično po neposrednih proračunskih uporabnikih in so sestavni del proračuna Občine Beltinci.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v tisoč tolarjih		
7	PRIHODKI	1.007.628
70	DAVČNI PRIHODKI	468.600
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	346.441
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	80.191
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	41.968
71	NEDAVČNI PRIHODKI	28.431
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI IZ PREMOŽENJA	8.178
		
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	4.524
712	DENARNE KAZNI	11
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	10.213
		
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	5.505
72	KAPITALSKI PRIHODKI	87.000
720	PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV	2.000
722	PRODAJA ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA	85.000
		
74	TRANSFERNI PRIHODKI	423.597
740	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INŠT.	423.597
		
4	ODHODKI	1.209.128
40	TEKOČI ODHODKI	209.065
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	48.205
401	PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	8.055
		
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	149.685
4020	PISARNIŠKI IN SPLOŠNI MATERIAL IN STORITVE	14.927
		
4021	POSEBNI MATERIAL IN STORITVE	14.212
4022	ENERGIJA VODA, KOMUNALNE STORITVE IN KOMUNIKACIJE	27.496
		
4023	PREVOZNI STROŠKI IN STORITVE	1.920
4024	IZDATKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA	380
4025	TEKOČE VZDRŽEVANJE	42.416
4028	DAVEK NA IZPLAČANE PLAČE	2.230
4029	DRUGI OPERATIVNI ODHODKI	46.104
409	REZERVE	3.120
41	TEKOČI TRANSFERI	376.135
410	SUBVENCIJE	22.000
411	TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	206.540
412	TRANSFERI NEPROFITNIM ORG. IN USTANOVAM (DRUŠTVA)	31.835
413	DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	115.760
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	184.571
420	NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	184.571
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	439.357
430	INVESTICIJSKI TRANSFERI	439.357
RAZLIKA - PRIHODKI - ODHODKI PO BILANCI A		-201.500
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB		-3.500
KREDITI FIZIČNIM OSEBAM IN POSAMEZNIKOM (DEPOZITI)		6.000
VRAČ. KREDITOV/DEPOZITOV		2.500
C. RAČUN FINANCIRANJA		205.000
NAJEM KREDITA		250.000
ODPLAČILA KREDITA		45.000
STANJE NA RAČUNIH 1/1		0
PRORAČUNSKI PRESEŽEK - PRIMANJKLJAJ		0
SKUPAJ PRESEŽKI/PRIMANJKLJAJI IN STANJE 31/12		0
III. POSTOPKI ZA IZVRŠEVANJE PRORAČUNA IN UPRAVLJANJE S PRIHODKI IN ODHODKI PRORAČUNA
5. člen
Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proračun v skladu s predpisi. Namenski prihodki proračuna so: prihodki iz naslova najemnin, prodaje premoženja, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, požarne takse, republiške takse, samoprispevki in drugi prihodki krajevnih skupnosti ter drugi namensko vplačani prejemki.
6. člen
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračuni ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg namenskih izdatkov.
7. člen
V proračunu so zagotovljena sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave, sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja,
otroškega varstva, socialnega varstva, kulture, športa, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti, sredstva za pospeševanje gospodarstva, komunalno-cestno gospodarstvo, stanovanjsko dejavnost, urejanje prostora, požarno varstvo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mrliško ogledno službo in druge javne potrebe.
Proračun zajema tudi prihodke in odhodke krajevnih skupnosti kot ožjih delov občine in Razvojnega sklada Občine Beltinci.
8. člen
Financiranje krajevnih skupnosti.
V okviru proračuna se za potrebe krajevnih skupnosti zagotovijo tekoči nenamenski transferi po tabeli iz priloge tega odloka. Nakazila se vršijo v dvanajstinah -
do 20. v mesecu za tekoči mesec.
Pobrana nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od fizičnih oseb se porabijo v posamezni krajevni skupnosti za naslednje namene:
KONTO	NAMEN	NAZIV
420401	451	INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE VAŠKIH CEST - KS
420401	490	DRUGA KOMUNALA IN JAVNA RAZSVETLJAVA - KS
431100	630	INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE VAŠKIH VODOVODOV - KS
Naročnik porabe iz navedenih postavk je posamezna krajevna skupnost. Postopke, kjer je potrebno zbiranje ponudb ali javni razpis vodi občinska uprava v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Krajevna skupnost s sklepom prerazporeja ocenjeno porabo do skupne višine pobranih nadomestil med navedenimi postavkami.
V dogovoru z županom lahko posamezna krajevna skupnost izjavi, da bo pobrana sredstva porabila za drug investicijski namen in namenskost pobranih nadomestil zagotovi Občina s svojimi komunalnimi investicijami. Tako postavko župan uvrsti v proračun in ustrezno zmanjša postavko s katero razpolaga krajevna skupnost po predlogu krajevne skupnosti.
9. člen
Občina Beltinci v letu 2006 razpolaga s sredstvi, ki bodo vplačana v njen proračun do konca leta. Sredstva proračuna za leto 2006 se nakazujejo proračunskim porabnikom do konca proračunskega leta, to je do 31.12.2006. V proračun se vključijo tudi postavke iz obdobja začasnega financiranja.
10. člen
Sredstva se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti, če ni v zakonu, posebnem aktu občine, splošnem delu proračuna ali s pogodbo med občino in uporabnikom drugače določeno.
Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne prejemke delavcev občinske uprave in delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno z zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom.
11. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene,
ki so določeni s proračunom.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisanimi
pogoji za uporabo sredstev.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 50 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Prevzete obveznosti iz prejšnjih let plačane v tekočem letu so vključene v postavkah tekočega leta.
Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav. Dogovarjanje predplačil je možno le ob primarnem zavarovanju predplačil.
Sredstva, ki se dodelijo na podlagi javnih razpisov, dodeljuje s sklepom župan na predlog komisije, ki jo imenuje župan.
12. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Pooblaščeni finančnik kontrolira in odgovarja za pravilnost nalogov in odredb.
Za izvrševanje finančnih načrtov KS so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
13. člen
Sredstva tekoče proračunske rezerve za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti zadostnih sredstev, se oblikujejo v višini 3,120.000,00 SIT.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan, ki o porabi sredstev obvešča občinski svet.
14. člen
Sredstva obvezne proračunske rezerve se oblikujejo v višini 0,00 oz. največ v višini do 1,5 % prejemkov proračuna po bilanci prihodkov in odhodkov.
Izločanje v rezervo se izvršuje praviloma mesečno, najkasneje pa do konca leta.
Rezerve se uporabljajo:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja;
4. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.
Sredstva za namene iz 1., 3. in 4. točke se dajejo brez obveznosti vračanja, sredstev iz 2. točke pa morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta.
O uporabi sredstev obvezne rezerve za namene iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka odloča občinski svet, za namene iz 2. točke pa župan.
IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
15. člen
Župan je pooblaščen, da deponira prosta likvidna sredstva proračuna pri finančnih organizacijah ob upoštevanju načela varnosti, donosnosti in likvidnosti naložbe.
16. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Beltinci, se smejo dolgoročno zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, v skladu z zakonom.
O soglasju in poroštvu iz prvega in druge odstavka tega člena odloča občinski svet.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
17. člen
Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila.
18. člen
Nabava opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve je potrebno oddajati s pogodbo in v skladu z zakonom o javnih naročilih.
19. člen
Nadzorni odbor, župan in občinska uprava opravljajo nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskih poslovanjem uporabnikov glede na namen, obseg in dinamiko porabe sredstev in smotrnost uporabe sredstev proračuna.
Če se pri proračunskem nadzoru ugotovi, da se sredstva ne uporabljajo za namene, za katere so bila dodeljena, morajo zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v proračun ter o tem obvestiti občinski svet.
Za zakonitost, upravičenosti in namembnost porabe sredstev zavodov oziroma drugih porabnikov proračuna odgovarjajo direktorji oziroma predstojniki in vodja računovodstva pri zavodu oziroma drugem porabniku proračuna.
20. člen
Uporabniki proračuna so dolžni uskladiti in predložiti finančne načrte za leto 2006 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. V finančnem načrtu mora biti za vsak podatek dana primerjava s preteklim letom. Uporabniki so dolžni do 28.2.2006 občini predložiti poročilo o delu, zaključne račune za leto 2006 in realizacijo finančnega načrta za leto 2006 s primerjavami podatkov s planiranimi in s podatki iz preteklega leta.
21. člen
Župan je pooblaščen, da v okviru posameznega področja spremeni namen in višino sredstev za posamezne namene, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva, vendar največ do 5%. O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami krajevne skupnosti odloča svet krajevne skupnosti. O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami razvojnega sklada odloča upravni odbor sklada do višine 50 %, nad tem pa s sklepom občinskega sveta Občine Beltinci.
22. člen
Tabelami pregledi po proračunskih uporabnikih so sestavni del tega odloka.
23. člen
V obdobju začasnega financiranja Občine Beltinci v letu 2007, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o začasnem financiranju.
24. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1/1-2006 dalje.
Štev.: 032-01/2005-19-296/III
Beltinci, dne 01.02.2005
Župan:
Milan KERMAN
Na podlagi 96. In 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 19/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in na podlagi 114. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. l. RS, št. 46/00), je občinski svet Občine Beltinci na svoji 19. redni seji dne 01.02.2005 sprejel
ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE BELTINCI ZA LETO 2003
1. člen
S tem odlokom se sprejeme zaključni račun proračuna Občine Beltinci za leto 2003, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, Občine Beltinci, krajevnih skupnosti Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci ter Razvojnega sklada Občine Beltinci za leto 2003.
2. člen
Zaključni račun proračuna Občine Beltinci za leto 2003 je realiziran v naslednjih zneskih:
A) Bilanca prihodkov in odhodkov
I. Skupaj prihodki 915,365.620,44 sit
II. Skupaj odhodki 875,740.932,65 sit
III. Proračunski presežek/primanjkljaj (I.-II.)
39,624.687,79 sit.
B) Račun finančnih terjatev in naložb IV. Prejeta vračila danih posojil in Prodanih kapitalskih deležev 2,110.027,90 sit V. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 3,858.333,00 sit
VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe kapitalskih deležev (IV. - V.) -1,748.305,10 sit VII. skupni presežek (primanjkljaj) - 37,876.382,69 sit.
C) Račun financiranja
VIII. Zadolževanje proračuna
IX. Odplačilo dolga
X. Neto zadolževanje (VIII. - IX)
XI. Povečanje (zmanjšanje) sredstev na računih 37,876.382,69 sit.
Ostanek sredstev na računih - 108,834.895,06 sit se razporeja s proračunom za leto 2004
Št.: 032/01-2005-19-297/III Beltinci, 01.02.2005
Župan Občine Beltinci: Milan KERMAN
Na podlagi Nacionalnega programa socialnega varstva (Ur. list. RS št. 31/00) in 20. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS št. 46/00, 118/00, 67/01) je Občinski svet Občine Beltinci na seji dne 01.02. 2005 sprejel
PRAVILNIK
o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Beltinci
I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen
Ta pravilnik določa upravičence, pogoje in postopek za pridobitev ter višino enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka z območja Občine Beltinci.
II. UPRAVIČENCI
2. člen
Pravico do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka lahko uveljavljata starša otroka, če je otrok državljan Republike Slovenije in če ima vsaj eden od staršev stalno bivališče na območju Občine Beltinci.
Pri eno starševskih družinah lahko pravico do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka pod pogoji iz prejšnjega odstavka uveljavlja eden od staršev.
Pravico do enkratne denarna pomoči ob rojstvu otroka lahko uveljavlja tudi druga oseba, ki je zakoniti zastopnik otroka na podlagi odločbe pristojnega organa.
3. člen
Upravičenec nima pravice zahtevati enkratno denarno pomoč po tem pravilniku, če prejme denarno pomoč ob rojstvu otroka v drugi občini.
Če je denarna pomoč, ki jo ob rojstvu otroka prejme v drugi občini, nižja od denarne pomoči, ki jo določa ta pravilnik, lahko upravičenec zahteva plačilo razlike.
III. PREJEMNIK
4. člen
Enkratna denarna pomoč se izplača enemu od staršev, ki ga upravičenca v vlogi navedeta kot prejemnika denarne pomoči.
Pri eno starševskih družinah se enkratna denarna pomoč izplača tistemu od staršev, pri katerem otrok živi, če se starša s pisnim sporazumom izrecno ne dogovorita drugače.
V primeru iz 3. odstavka 2. člena se enkratna denarna pomoč izplača zakonitemu zastopniku otroka.
IV. VIŠINA 5. člen
Višina denarne pomoči znaša 30.000,00 SIT za vsakega živorojenega otroka. O spremembi višine
denarne pomoči odloča Občinski svet Občine Beltinci s sklepom.
V. POSTOPEK
6. člen
Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka se izplača na podlagi popolne vloge upravičenca, ki obsega:
-rojstni list in dokazilo o državljanstvu otroka,
- dokazilo o stalnem bivališču staršev,
-ime, priimek in naslov prejemnika denarne pomoči, -številko transakcijskega računa prejemnika in -banko, pri kateri ima prejemnik odprt transakcijski račun.
Po izteku 6 mesecev od dneva rojstva otroka, upravičenec ne more več dobiti enkratne denarne pomoči po določbah tega pravilnika. Vloge, ki jih prejme pristojni občinski organ po preteku tega roka, zavrže s sklepom kot prepozne.
7. člen
O izplačilu enkratne denarne pomoči odloči pristojni organ s sklepom, ki vsebuje naslednje podatke o prejemnikih pomoči:
- ime, priimek in naslov prejemnika,
- ime in priimek otroka oziroma otrok,
- višino enkratne denarne pomoči,
- številko transakcijskega računa prejemnika,
- banko, pri kateri ima prejemnik odprt transakcijski račun.
8. člen
Sklep o izplačilu enkratne denarne pomoči izda pristojni organ najkasneje v roku 30 dni za popolne vloge, prejete v preteklem mesecu. Denarna pomoč se izplača prejemniku najkasneje v roku 30. dni od dneva izdaje sklepa.
Pristojni organ mora pred izdajo sklepa o izplačilu enkratne denarne pomoči zahtevati dopolnitev vloge, če iz vloge niso razvidne vse okoliščine, ki so podlaga za uveljavitev pravic po določbah tega pravilnika. Nepopolne vloge se zavržejo s sklepom.
9. člen
O zavrnitvi zahteve za izplačilo enkratne denarne pomoči odloči pristojni občinski organ z upravno odločbo.
Če je uveljavitev pravice do izplačila enkratne denarne pomoči odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, odloči pristojni organ o zadevi z upravno odločbo.
Če je bila o zahtevku izdana odločba, se denarna pomoč izplača prejemniku najkasneje v roku 15 dni od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodelje-
na enkratna denarna pomoč po določbah tega pravilnika.
V postopku dodeljevanja denarne pomoči za novorojence se smiselno uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku.
10. člen
Pomoč za novorojenega otroka se izjemoma lahko dodeli tudi v funkcionalni obliki, v enaki višini kot je znesek enkratne denarne pomoči po tem pravilniku.
Za zagotovitev enotne evidence o dodeljenih socialnih pomočeh, se o dodeljeni pomoči obvesti Center za socialno delo M. Sobota.
11. člen
Prejemnik je dolžan vrniti prejeto denarno pomoč skupaj z zamudnimi obrestmi, če se ugotovi, da jo je prejel na podlagi neresničnih podatkov oziroma v nasprotju z določbami tega pravilnika.
VI. KONČNA DOLOČBA
12. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2005 dalje.
Št. 032-01/2005-19-299/III
Beltinci, 01.02.2005
Župan Občine Beltinci Milan Kerman
OBČINA BELTINCI Mladinska ul. 2 9231 BELTINCI
VLOGA
ZA UVELJAVITEV ENKRATNE DENARNE POMOČI ZA NOVOROJENCE
Spodaj podpisan-a ______________________________
(ime in priimek matere ali očeta), rojen-a__________.
s stalnim prebivališčem_____________________________
državljan-ka Republike Slovenije, mati/oče novorojenca-
ke__________________________________________________,
(ime in priimek novorojenca/ke, datum in kraj rojstva)
uveljavljam pravico do enkratne denarne pomoči za novorojenca po Pravilniku o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Beltinci.
Denarno pomoč nakažite na osebni račun, odprt pri
(naziv in naslov banke oz. hranilnice), št. računa:
K vlogi prilagam (obkrožite listino, ki jo prilagate):
* potrdilo o državljanstvu,
* potrdilo o stalnem prebivališču,
* rojstni list za otroka (oz. izpisek iz rojstne matične knjige za novorojence, ali odločbo o priznavanju očetovstva),
* potrdilo o stalnem prebivališču za novorojenca,
* obojestransko kopijo bančne kartice.
Zavod za turizem in kulturo BELTINCI
Zavod za turizem in kulturo Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, tel. št.: 02 541 35 52, 040 835 017, faks: 02 541 35 70, e-pošta: obcina@beltinci.si, www.beltinci.si
JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV S PODROČJA “MARKOVSKEGA”
V LETU 2005
Zavod za turizem in kulturo Beltinci razpisuje javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov s področja “Markovskega” v Prekmurju v letu 2005.
Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo območje “Markovsko”, jih je možno izdelati v poljubni količini za prodajo ter so prvič javno predstavljeni in še niso bili v prodaji doma ali v tujini.
Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije:
1. umetniško-etnološka vrednost (prenos in nadgradnja), 2. turistično promocijska vrednost kraja (predstavitev geografskega področja, občine, krajev, vasi),
3. aplikativnost (uporabnost, dekorativnost),
4. tehnološki proces (ročno, strojno),
5. komercialna vrednost.
Spominki, ki bodo v skupni oceni glede na vsa ocenjevalna merila dosegli največ točk, bodo prejeli denarne nagrade:
PRVA NAGRADA	50.000,00 SIT
DRUGA NAGRADA	30.000,00 SIT
TRETJA NAGRADA	10.000,00 SIT
Na natečaj se lahko prijavijo pravne in fizične osebe. Posebnih pogojev za sodelovanje ni. Spominke bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija, ki jo imenuje direktor zavoda.
Spominke za natečaj bomo sprejemali v prostorih Zavoda za turizem in kulturo Beltinci, na Mladinski ulici 2, do 29.06.2005.
Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta z napisom NATEČAJ - TURISTIČNI SPOMINEK, z naslednjimi podatki:
* ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja,
* ime izdelka - spominka,
* kratka opisna predstavitev spominka,
* dve fotografiji spominka,
* izjava, da je spominek prvič predstavljen,
* izjava, da spominek še ni v prodaji doma ali v tujini,
* izjava, da je izdelovalec oz. avtor spominka.
Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Zavoda za turizem in kulturo Beltinci.
Razglasitev rezultatov natečaja bo javna hkrati z razstavo vseh prispelih spominkov.
Zavod za turizem in kulturo Beltinci si pridržuje pravico, da se nagrada ne izplača oz. mora nagrajenec nagrado vrniti, če se naknadno ugotovi, da avtor ne izpolnjuje vseh pogojev razpisa.
Podrobnejše informacije v zvezi z natečajem lahko dobite na sedežu Zavoda za turizem in kulturo Beltinci ali po telefonu 02 541 35 52, GSM: 040 835 017.
Beltinci, 10. marec 2005
	DOTACIJE DRUŠTVOM
OBČINE BELTINCI ZA LETO 2004
Občinski svet Občine Beltinci je na 18. redni seji Občinskega sveta Občine Beltinci, ki je bila 22.12.2004 sprejel razdelitev sredstev turističnim dru-
štvom, kulturnim društvom, društvom za področje sociale in zdravstva ter ostalim društvom za leto 2004 v višini:
Turistična društva: 
1. TD Beltinci	72.980,00	 SIT
2. TD Büjraš Ižakovci	247.380,00	 SIT
3. TD Sodar Gančani	82.280,00	 SIT
4. TD Bratonci	208.320,00	 SIT
5. TD Zvonček Dokležovje	26.040,00	 SIT
6. TD Lipa	161.820,00	 SIT
7. TD Lipovci	226.920,00	 SIT
8. TD Brod Melinci	172.980,00	 SIT
SKUPAJ:	1.398.720,00	 SIT
Kulturna društva: 
1. KUD	Beltinci	2.025.000,00	 SIT
2. KUD	Dolinec Gančani	172.000,00	 SIT
3. KUD	Števan Kühar Bratonci	187.800,00	 SIT
4. KUD	Dokležovje	197.800,00	 SIT
5. KUD	Lipa	172.000,00	 SIT
6. KUD	Lipovci	415.000,00	 SIT
7. KUD	Melinci	272.000,00	 SIT
8. DKLI	Ižakovci	315.000,00	 SIT
9. Društvo za napredek umetnosti 
AQUILA Lipovci	218.800,00	 SIT
SKUPAJ:	3.975.400,00	 SIT
Sociala in zdravstvo v Občini Beltinci: 
1. Župnijska karitas Beltinci	306.540,00	 SIT
2. Župnijska karitas Dokležovje	68.120,00	 SIT
3. KORK Beltinci	52.400,00	 SIT
4. KORK Ižakovci	39.300,00	 SIT
5. KORK Gančani	39.300,00	 SIT
6. KORK Bratonci	39.300,00	 SIT
7. KORK Dokležovje	39.300,00	 SIT
8. KORK Lipa	39.300,00	 SIT
9. KORK Lipovci	39.300,00	 SIT
10. KORK Melinci	39.300,00	 SIT
11. Društvo Korak naprej	81.220,00	 SIT
SKUPAJ:	783.380,00	 SIT
Društva izven Občine Beltinci:
1. DMSZT Pomurja	22.750,00	 SIT
2. Društvo paraplegikov Prekmurja
in Prlekije	45.500,00	 SIT
3. Pomursko društvo za cerebralno
paralizo Murska Sobota	45.500,00	 SIT
4. Združenje multipleks skleroze
Slovenije, prekmurska podružnica 49.000,00	SIT
5. Rdeči križ Slovenije, OZ M. Sobota 57.750,00	SIT
6. Slovensko društvo za celiakijo
podružnica Pomurje                                     36.750,00	SIT
7. Društvo onkoloških bolnikov
Slovenije - podružnica M. Sobota	21.000,00 SIT
8. Društvo socialnih delavcev
Prekmurja in Prlekije                                   10.000,00	SIT
9. Medobčinsko društvo slepih in
slabovidnih                                                   61.250,00	SIT
10. Društvo gluhih in naglušnih Pomurja                                                        61.250,00	SIT
SKUPAJ (sociala+zdravstvo):	1.194.630,00 SIT
Ostala društva:
1. Društvo Slavček in kvartet                           90.000,00	SIT
2. Društvo gojiteljev malih živali                     45.000,00	SIT
3. Projekt živimo zdravo - po merilih
zdravstvo                                                    100.000,00	SIT
4. Društvo starodobnikov ljubiteljev
starih koles Dimek Beltinci                         85.000,00	SIT
5. KO Zveze borcev Beltinci                            40.000,00	SIT
6. Društvo upokojencev Beltinci                    250.000,00	SIT
7. DPM Dokležovje                                        200.000,00	SIT
8. Društvo upokojencev Melinci                      50.000,00	SIT
9. Oratorij - Zavod sv. Cirila in Metoda 200.000,00 SIT 10. Kolesarski klub TIM Mlin Beltinci 60.000,00 SIT 11. Skupine za samopomoč                             180.000,00	SIT
SKUPAJ:	1.300.000,00	SIT