Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja
vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96' , celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegn. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
Kua
74.
kos.
V LJUBLJANI dne 14. septembra 1938.
Letnik
IX.
45
V S Ii II I N A
Uredba o dopolnilnem zapisniku k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Ureijo.
455, Navodilo za izvrševanje uredbe o dopolnilnem zapisniku k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu med Jugoslavijo in Grčijo.
450. Uredba o opravljanju manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrtov.
457. Navodila za pobiranje izrednega cestnega prispevka od prekomernih uporabnikov javnih cest.
Uzance za trgovanje z repico na Ljubljanski borzi za blago in vrednote in določbe glede mixed-koruze;.
458.
Uredbe osrednje vlade.
454.
Na podstavi člena 105. finančnega zakona za leto 1938./39. z dne 28. marca 1938. predpisuje ministrski svet na predlog gospoda predsednika n>i n istrskega sveta in ministra za zunanje posle in gospoda ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo*
o dopolnilnem zapisniku k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu z dne 22. avgusta 1936. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo, podpisanem v Atenah dne 29. junija 1938.,
ki se glasi:
§ L
Za izvrševanje se objavlja dopolnilni zapisnik k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu z dne 22. avgusta 1936. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo, podpisan v Atenah dne 29. junija 1938., čigar besedilo se v izvirniku in prevodu glasi:
Dopolnilni zapisnik
k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu z dne 22. avgusta 1936. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo.
Trgovinski in kompenzacijski sporazum z dne 22. av-Rusta 1930.** se podaljšuje do konca decembra 1938. in
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8o- julija 1938., št. 170/LVI/444.
** >Službeni lisU št. 735/94 iz 1. 1936.
se podaljša molče za 6 mesecev, če se ne odpove pred 1. decembrom 1938. Razume se, da se bo ta sporazum uporabljal s spodaj navedenimi spremembami in dopolnitvami:
Člen 1.
Dogovorjeno je, da se bodo poravnavale terjatve, ki izvirajo iz izvoza spodaj naštetega jugoslovanskega blaga v Grčijo, takole:
Žita vobče: 100 "/n v devizah;
konoplja: 60 °/o v devizah in 40% v kompenzacijskih bonih;
tesani les, namenjen za izdelovanje zabojev za vkla-danje suhega sadja, pomaranč in limon: 60% v devizah in 40% v kompenzacijskih bonih; •
lesno oglje: 50% v devizah in 50% v kompenzacijskih bonih.
Člen 2.
Kompenzacijski boni se smejo uporabljati, razen za plačila po sporazumu z dne 22. avgusta 1936., tudi:
1. za stroške jugoslovanskih (ali v Jugoslaviji stanujočih grških) potnikov in turistov, ki potujejo v Grčijo, do zneska po 1000 drahem na dan in osebo, z vnaprednim izplačilom 3.000 drahem v Solunu in 6.000 drahem v Atenah po izprevidnosti Grške banke;
2. za stroške jugoslovanskih študentov ali grških študentov, stanujočih v Jugoslaviji, ki pa študirajo v Gr-r čiji, do zneska po 6.000 drahem na mesec.
člen 3.
Kar zadeva blago, čigar izvoz spada sedaj pod devizne utesnitve, dovoli grška vlada po plačilnih pogojih, določenih v členu 3. trgovinskega in kompenzacij-
skega sporazuma z dne 22. avgusta 1936., tele šestme-
sečne kontingente:
Bombaževa preja....................... 150.000	paketov,
surove kože........................... 30	ton,-
oljikovo olje v sodih ali v vrčih	. ,	30	ton.
Člen 4.
Obe stranki pogodnici sta sporazumno dopolnili seznam v členu 9. trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z dne 22. avgusta 1936., čigar sestavni del je
ta zapisnik, s temile postavkami:
Štev. jugosl.	Carina
carinske	Imenovanje	v zlatih
tarife	dinarjih
Jz 242/1	Aktivno oglje za rafinerije, nazvano
fitokarbon, za količino 300 metrskih centov  .............................. 5'—
Jz 331/1	Grobe tkanine iz svilenih odpadkov,
nazvane kukularika, ki so težke 240 g in več na 1 m2, za količino
2.000	kg...............................  600	—
Člen 5.
Jugoslovanska vlada in grška vlada sta se sporazumeli, da se nadaljuj likvidacija blokiranih terjatev po tridelnem računu z vsemi sredstvi, ki so določena v dopolnilnem zapisniku z dne 22. avgusta 1936. k začasnemu trgovinskemu sporazumu z istega dne.
Razen tega izjavlja grška vlada, da dovoljuje, da se opravijo po tem računu izplačila, ki jih opravlja Jugoslovanska narodna banka za račun jugoslovanske vlade v dobro jugoslovanskega konzulata na Krfu do skupnega zneska 2,500.000 dinarjev, ki naj se uporabi za gradbo grobnic srbskim vojakom na Krfu, ki so umrli na Krfu med svetovno vojno.
Člen 6.
Potrdila o izvoru za proizvode po izvoru iz ene države pogodnice, izvožene v drugo državo pogodnico, bo sprejemala le-ta brez konzularnega viza. Konzularni vizum, ki bi se mogel zahtevati za potrdila o ocarinitvi, se mora dajati brezplačno.
člen 7.
1. Jugoslovanska narodna banka in Grška banka določita med seboj 'tehnične načine delovanja sporazuma, ki je v veljavi, kakor tudi vse podrobnosti bančnega značaja, ki izhajajo iz tega delovanja.
2. Grška banka priobči Jugoslovanski narodni banki vsakih 10 dni stanje računa blagajniških bonov.
3. Kompenzacijski boni, ki bodo na dan izteka tega sporazuma še v prometu, veljajo kot naslovi terjatev, katerih vnovčevanje se bo odobrovalo samo za izvoz grškega blaga v Jugoslavijo in za potrebe jugoslovanskih potnikov in turistov v Grčiji.
4. Zneski faktur se pretvarjajo na podstavi srednjega borznega tečaja v Londonu na dan pred dnem vplačila.
člen 8.
Mešana komisija, predvidena v členu 12. trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z dne 22. avgusta
1936.,	se takoj vzpostavi, da bi proučila možnost razširitve osnov grško-jugoslovanskih izmenjav kakor tudi ustanovitve prostejšega sistema za trgovinska plačila med obema državama. Komisija se snide meseca decembra tega leta, 4a prouči goile.dhe teh proučevanj in določi bistvene
smernice, ki naj služijo za osnovo novi ureditvi trgovine med obema državama.
Člen 9.
Ta dopolnilni zapisnik je sestavni del trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z dne 22. avgusta 1936. in stopi v veljavo z dnem 1. julija 1938. V potrditev tega je bil sestavljen v dveh primerkih v Atenah danes dne 29. julija 1938.
(M. P.) M. Lazarevič s. r.
(M. P.) S. Obradovič s. r.
(M. P.) Mavrudis s. r.
(M. P.) A. J. Argyropoulos s. r.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, skladno s členom 9. dopolnilnega zapisnika.
V Beogradu dne 9, julija 1938.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Predsednik ministrskega sveta
in minister za zunanje posle dr. M. 51. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
455.
Navodilo
za izvrševanje uredbe o dopolnilnem zapisniku k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu z dne 22. avgusta 1936. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo.*
V »Službenih novinah« st. 170/LVI z dne 30. julija 1938. je bila objavljena uredba o dopolnilnem zapisniku k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu z dne 22. avgusta 1936. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo, podpisanem v Atenah dne 29. junija 1938.,** in se priporoča vsem carinskim oblastvom, da po tej uredbi postopajo, kolikor se nanaša nanje.
Kontingenti iz člena 4. dopolnilnega protokola se dodeljujejo v smislu spisa ministrstva za trgovino in industrijo II. št. 25.290/S z dne 2. julija 1938., takole:
a) Aktivno oglje za rafinerije, nazvano fitokarbon, iz štev. 242/1 uvozne carinske tarife po stopnji din 5'— v zlatu smejo ocarinjati carinarnice v Beogradu, Zagrebu in Skopljti v količini po 100 metrskih stotov vsaka;
b) grobe tkanine iz svilenih odpadkov, nazvane kukularika, ki so težke 240 g in več na 1 m*, iz štev. 331/1 uvozne carinske tarife po stopnji din 600'— v zlatu, smeta ocarinjati carinarnici v Beogradu in Zagrebu v količini po 600 kg vsaka, carinarnica v Skoplju pa za količino 800 kg.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dD0 19. avgusta 1938., št. 187/LX/477.
’* »Službeni list« št. 454/74 iz J, 1938.
Rok trajanja dopolnilnega zapisnika z dne 29. junija 1938. je naveden v njegovem uvodnem delu.
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, dne 15. avgusta 193S.; št. 17.672/IV.
■— I —
456.
Na podstavi § 49., odst. 3., zakona o obrtih predpisujem sporazumno z ministrom za gradbe tole
uredbo
o opravljanju manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrtov.*
Člen 1.
(') Obrti, ki se bavijo z manjšimi zidarskimi, tesarskimi in kamnoseškimi posli po predpisih te uredbe, se nazivajo manjši zidarski, tesarski in kamnoseški obrti.
(2) Za manjše zidarsko-tesarske obrte je imeti tudi tesarske (dunderske) obrte, ki se opravljajo v območju veljavnosti prejšnje naredbe o opravljanju obrta z dne 3. februarja 1909., št. 217.222/1—1908.
(s) Pogoji za pridobitev pravice, opravljati te obrte, in njih področje so navedeni v naslednjih členih.
O) Z določbami te uredbe se ne utesnjuje področje drugih gradbenih obrtov (§ 36. zakona o obrtih).
Člen 2.
(') Manjši zidarski, tesarski ali kamnoseški obrt (člen 1., odst. 1.) sme opravljati, kdor dobi od pristojnega oblastva pooblastitev za opravljanje takega obrta. Pooblastitev se izda posebej za vsako posamezno stroko, če spolnjuje oseba, ki želi opravljati tak obrt, splošne Pogoje za opravljanje obrta in dokaže, da je bila pri zidarskih, tesarskih ali kamnoseških delih zaposlena najmanj 2 leti kot učenec in da je delala v dotični stroki Praktično najmanj 3 leta. Čas učenja in praktičnega dela se dokazuje praviloma s potrdilom o trajanju učenja (§ 280. zakona o obrtih) in s poslovno knjižico (§ 307. *akona o obrtih). To delo se more izučevati samo v gradbenih obrtih, navedenih v § 36. zakona o obrtih, praktično delo pa razen v teh obrtih opravljati tudi pri imetnikih manjših zidarskih, tesarskih ali kamnoseških obrtov. Dokaza o napravljenem pomočniškem izpitu ni treba Predlagati (§ 49., odst. 3., zakona o obrtih).
(5) Za opravljanje manjšega zidarsko - tesarskega (dunderskega) obrta (člen 1., odst. 2.) se zahteva dokaz strokovnega dela za najmanj 5 let v tesarskem (dunder-skem) obrtu ali v gradbenih obrtih, navedenih v § 36. 2akona o obrtih.
(3) V pooblastilu za opravljanje manjšega zidarskega, oziroma tesarskega ali kamnoseškega obrta (člen 1., °dst. 1.) je tudi navesti, da je imetnik pooblastitve upra-v*čen opravljati samo manjša zidarska, tesarska ali kamnoseška dela, določena s to uredbo.
(4) Ista oseba sme opravljati istočasno manjši zidarji, tesarski oziroma kamnoseški obrt, če je dobila za opravljanje teh obrtov pooblastitev po tej uredbi; do-
. J^ati pa mora, da se je vsakega takega dela izučila in
.	* >Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne
aprila 1938., št. S6/XXV1II/211.
da je predpisano dobo praktično delala pri delu, ki ga želi opravljati.
(5)	Manjši zidarski, tesarski in kamnoseški obrti (člen 1.) se vpišejo v register II za rokodelske obrte z izrečno označbo, da gre za manjše obrte. Pristojna oblast* va morajo predložiti banski upravi vsako leto do 15. januarja poročilo o pooblastitvah, izdanih v minulem letu; prepise izdanih pooblastil za te obrte pa morajo poslati vsem ustanovam, navedenim v § 98. zakona o obrtih.
Člen 3.
(’) Če se po odstavku 2. tega člena ne predpišejo druge utesnitve, smejo imetniki manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrtov (člen11., odst. 1.) opravljati samo tista dela, ki so s to uredbo za dotično stroko določena, in to:
1. Imetnik manjšega zidarskega obrta je upravičen opravljati dela, za katera se po določbah gradbenega zakona ne zahteva gradbena dovolitev, in sicer:
a) v mestih: vsa dela, ki ne segajo v konstruktivne dele zgradbe, kakor n. pr.: ometavanje in beljenje zidov, ometavanje stropov, popravljanje ometa, oblaganje z opeko, kamnom, cementnimi ploščami, kjer se ne uporablja beton ali druga podloga, zidanje in popravljanje štedilnikov, manjših ognjišč in kotlov, zidanje odprtin, izdviganje in vzidavanje okenskih in vratnih okvirov v manjšem obsegu, železnih in drugih manjših predmetov pri obstoječih zgradbah, manjše zidane ograje, druga popravila in prezidave, ki se ne tikajo konstruktivnega dela zgradbe;
b) na deželi: razen del, navedenih pod točko a), tudi zidarska dela pri postavljanju pritličnih stanovanjskih hiš preproste konstrukcije in podobnih preprostih zgradb, popravila in prezidave, ki spadajo v zidarski posel, ki pa ne posegajo v konstruktivni del zgradbe in pri katerih ni potrebno sestavljati ali postavljati oder, ki bi segal nad višino pritličja.
2. Imetnik manjšega tesarskega obrta je upravičen opravljati dela, za katera se po določbah gradbenega zakona ne zahteva gradbena dovolitev, in to:
a) v mestih: manjša tesarska dela, ki ne posegajo v konstruktivne dele zgradbe, kakor n. pr.: obletvanje in pokrivanje streh s skodlami, oblaganje stropov in sten, polaganje podov, naprava ograj iz prostic (staketov), pregradnih sten iz letev, naprava plotov, manjša dela ob oknih in vratih, izdelovanje vratnih in okenskih okvirov na tesarski način, naprava okvirov za jame, jasli, lestve, stranišča, kurnike, manjše svinjake, kolnice in lesenjače, za katere ni potrebna gradbena dovolitev, in podobna manjša dela:
b) na deželi: razen del, označenih pod točko a), tudi tesarska dela pri postavljanju pritličnih stanovanjskih hiš preproste konstrukcije, strehe do največ 10 metrov raz-petine, dalje opravljanje manjših popravil in dovrševanje podov pri novih zgradbah, preproste ograje, vhodna vrata, okenske in vratne okvire in hleve.
3. Imetnik manjšega kamnoseškega obrta je upravičen opravljati vsa kamnoseška dela, ki se ne opravljajo na konstruktivnih delih zgradbe in pri katerih ob pritrjevanju ali vzidavanju ni potreben zidar, in ostala kamnoseška dela nekonstruktivnega značaja.
(s) Manjši zidarsko-tesarski obrti (člen 1., odst. 2.)' smejo izvajati preproste male gradbe navadne konstrukcije, ki so običajne v območju veljavnosti prejšnje naredbe o opravljanju obrta z dne 3. februarja 1909., št. 217.222/1—1908. Natančuo področje teh obrtov določi
ban v okviru področja iz odstavka 1. tega člena. Ban sme opravljanje del teh obrlov v mestih utesniti.
(:|) Če se pokaže v posameznih banovinah po tem potreba, sme ban po zaslišanju pristojne zbornice dovoliti, da smejo imetniki manjših zidarskih in manjših tesarskih obrtov (člen 1., odst. I.) opravljati dela, navedena pod točko l.a) in pod točko 2. a) v krajih z več ko
10.000	prebivalci, dela, navedena pod točko 1. b) in pod točko 2. b) pa v krajih do 10.000 prebivalcev, in to ne glede na to, ali so ti kraji mesta ali vasi. Prav tako sme ban za posamezne kraje, kjer je zadostno število kamnoseških mojstrov, po zaslišanju pristojne zbornice dovolili, da smejo imetniki manjših kamnoseških obrtov opravljati samo manjša popravil;^ iz kamnoseške stroke.
(4) Če nastane glede področja posameznih obrtov kak spor, odloči v tem sporu ban po zaslišanju pristojne zbornice.
Člen 4.
(') Če ne predpiše ban utesnitve po odst. 3. § 49. zakona o obrtih, smejo imetniki manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrtov (člen 1., odst. 1.) izvajati dela, za katera so upravičeni, v območju vse banovine. V takem primeru smejo v območju vse banovine opravljati dela tudi imetniki manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrtov, ki imajo sedež svojega obrta v drugi banovini.
(2) Ban sme glede na razmere v banovini po zaslišanju pristojne zbornice po odst. 3. § 49. zakona o obrtih odrediti, da se smejo opravljati manjši zidarski, tesarski in kamnoseški obrti samo v nekih okrajih, predelih ali krajih banovinskega območja. V takem primeru daje pooblastitev za opravljanje manjšega zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta imetniku tega obrta iz območja iste ali druge banovine pravico, da izvaja vsa dela, ki spadajo v področje teh obrtov, samo v tistih krajih, predelih in okrajih, ki jih je ban določil. V pooblastilu za opravljanje teh obrtov je določiti kraje, predele in okraje, kjer je izvrševanje teh obrtov dovoljeno. Imetniki teh obrtov zunaj banovine, ki žele opravljati dela v drugi banovini, morajo prijaviti opravljanje del upravnemu oblastvu prve stopnje, v čigar območju bodo dela opravljali.
(3) Ban sme prepovedati izdajanje novih pooblastitev za izvrševanje manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrtov v območju banovine in v takem primeru odrediti, da smejo te obrte v območju banovine izvrševati samo osebe iz območja banovine, katerim so bile do prepovedi izdane pooblastitve. V banovinah, v katerih so bile po predpisih zakona o stavbenih obrtih iz leta 1893. izdane dovolitve za opravljanje manjših zidarskih, tesarskih in klesarskih obrlov z omejenimi pravicami, smejo opravljati imetniki teh obrtov dela, za katera so pooblaščeni, samo v krajih in okrajih, na katere se je glasila njih dovolitev. S to uredbo se področje njih poslovanja ne razširja.
(4) Imetniki manjših zidarsko-tesarskih (dunderskih) obrtov (člen 1., odst. 2.) smejo opravljati dela, za katera so pooblaščeni, samo v območju veljavnosti prejšnje na-redbe o opravljanju obrta z dne 3. februarja 1909., št. 217.222/1—1908. Zunaj območja veljavnosti omenjene naredbe smejo izvajati taki imetniki zidarsko-tesarskih obrtov samo dela, za katera so po tej uredbi pooblaščeni manjši zidarski ali tesarski obrti, če ne velja v dotičnem območju kaka omejitev. Prav tako smejo tudi imetniki manjših zidarskih, klesarskih ali tesarskih obrtov zunaj območja veljavnosti omenjene naredbe opravljati v prej-
šnjem območju veljavnosti omenjene naredbe vsa dela, za katera so pooblaščeni, če ni odredil ban drugače.
Člen 5.
Imetniki manjših zidarskih, tesarskih ali klesarskih obrtov ne smejo sprejemati in imeti vajence. O tem, ali smejo sprejemati in imeti pomožno osebje, kakor tudi o tem, ali pripadajo imetniki takega obrta prisilnim združbam, veljajo vse zadevne določbe zakona o obrtih.
Člen 6.
Vse pravice, ki so pridobljene glede opravljanja manjših zidarskih, tesarskih ali kamnoseških obrtov po zakonskih predpisih do uveljavitve te uredbe, ostanejo v veljavi tudi po uveljavitvi te uredbe.
Člen 7.
Prekršitve določb te uredbe se kaznujejo po določbah zakona o obrtih.
Prekoračitev dovoljenega področja se kaznuje v denarju od 59 do 6.000 dinarjev.
Člen 8.
Z uveljavitvijo te uredbe prenehajo veljati:
1. naredba z dne 13. avgusta 1902., št. 42.047—1900, o izdajanju obrtnih dozvola za obavljanje zidarskih, tesarskih i klesarskih radnja«;
2. naredba z dne 14. julija 1910., st. 62.313—IV, o , dunderskem; obrtu;
3. vsi ostali predpisi posameznih pravnih območij države, kolikor nasprotujejo predpisom te uredbe.
Člen 9.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v Službenih novinalv.
V Beogradu due S. aprila 1938.; II sl. 13.302/u. •
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Banove uredbe*
457.
V.	No. 3561/13-1938.
Na podstavi čl. 20. uredbe ministrstva za gradbe št. 35.000 iz leta 1937. ( Službeni lisi . št. 542/85 iz leta
1937.) predpisujem naslednja
navodila
za pobiranje izrednega cestnega prispevka od prekomernih uporabnikov javnih cest.
I.	Prekomerna uporaba ceste.
Vsakdo, ki z izredno vožnjo prekomerno okorišča i>' kvari javne ceste, je zavezan plačevati pristojni cestni upravi izreden prispevek za vzdrževanje uporabljano cestne proge, če ni prispevka oproščen po čl. 5. navedene ministrske uredbe.
Prevoz blaga, ki ga potrebuje posameznik za svoje hišno ali poljsko gospodarstvo, z živalsko vprego ter 4
predpisnim vozilom, če ne presega 52 ton letno, je redna ali normalna uporaba javne ceste. Ta uporaba ni zavezana izrednemu cestnemu prispevku.
Ukoriščanje javne ceste z nepredpisnimi vozili se smatra ne glede na količino in namen porabe prevoženega blaga, ter ne glede na oprostitve po čl. 5. ministrske uredbe za prekomerno uporabo javne ceste. (čl. 1. in 4., °dst. zadnji.)
II.	Plačnik izrednega cestnega prispevka.
Izredni cestni prispevek mora plačati lastnik prevoženega blaga oziroma naročitelj ali kupec, za čigar račun se blago prevaža. Če pa se ne da ugotoviti, kdo je lastnik prevoženega blaga, je zavezan plačati prispevek lastnik prevoznega sredstva. (Čl. 4. navedene uredbe.)
III.	Oprostitev izrednega cestnega prispevka.
Izrednega cestnega prispevka so oproščene osebe, podjetja in ustanove, navedene v čl. 5. ministrske uredbe. V potrdilu, ki ga izda pristojno sresko načelstvo ali mestno poglavarstvo po določilu toč. 4. navedenega člena, mora bili ugotovljeno naslednje:
1. da opravlja prevozništvo lastnik prevoznega sredstva osebno,
2. da s prevozništvom vzdržuje sebe in svojo rodbino,
3. da mu je prevozništvo poklic in
4. da nima drugih dohodkov.
IV.	Odmera izrednega cestnega prispevka.
a)	Prispevna tarifa.
Izredni cestni prispevek se odmerja po ključu, določenem v čl. 7. ministrske uredbe, in sicer:
1. za potniške avtomobile in taksije pavšalno;
2. za avtobuse od vozila in prevoženega kilometra Ua podstavi voznega reda . pri čemer se mora upoštevati, ali je uporabljana cestna proga državnim železnicam konkurenčna, deloma konkurenčna ali nekonkurenčna. Zavezancem, ki se bavijo z občasnim prevozom potnikov lr> ki nimajo odobrenega voznega reda , se odmerja prispevek na podstavi podatkov, ki jih zavezanci sami predložijo, in podatkov, ki jih zbere cestno osebje;
3. za tovorne avtomobile po tarifi ali pa pavšalno, se ne da ugotoviti količina tovora, ali pa če bi bila
odmera po toni in kilometru nižja od pavšalne odmere. ^ kolikor bi bil prispevek po čl. 7., točki 3., ki bi ga Plačal lastnik blaga, manjši od pavšalnega prispevka, je Zavezan plačati razliko lastnik prevoznega sredstva;
4. za vozila z živalsko vprego od tone tovora in prevoženega kilometra ne glede na to, ali je proga konku-rončna ali ne.
h) Podatki za odmero.
Da se more izredni cestni prispevek točno ugotoviti 'n pravilno odmeriti, je treba zbrati podatke po cestnem °s®bju, pri davčnih upravah ali na drug primeren način. Glede avtobusov, osebnih in tovornih avtomobilov je priskrbeti potrebne podatke tudi iz evidenčnega katastra Pri sreskih načelstvih oziroma pri upravi i>olieije in pri Predstojništvih policije.
c)	Postopek.
Ko so podatki za odmero izrednega cestnega pridevka zbrani, pošlje cestna uprava prekomernim upo-_®bnikom po občini njih bivališča ali obratovališča poziv obrazca A teh navodil z vročilnico, ki jo prejemnik ^piše, občina pa takoj vrne cestni upravi.
Pozvani uporabnik mora prinesti s seboj vse, kar bi služilo za odmero prispevka, n. pr. dokazilo pristojnega oblastva o nosilnosti motornega vozila (fakturo), overjen »vozni red« avtobusa, potrdilo, ali so uporabljane cestne proge drž. železnicam konkurenčne, deloma konkurenčne ali nekonkurenčne, overjene izpiske iz trgovskih knjig in druga dokazila.
Ce se zglasi uporabnik osebno ali po svojem pooblaščenem zastopniku v odrejenem roku pri cestni upravi, se sestavi z njim zapisnik po obrazcu »B« ali »C« teh navodil. Ako pa se uporabnik v odrejenem roku ne zglasi niti sam niti po pooblaščenem zastopniku, niti ne predloži cestni upravi podatkov za odmero cestnega prispevka, odmeri pristojna cestna uprava izredni cestni prispevek po uradnih ugotovitvah, prepis zapisnika pa pošlje prekomernemu uporabniku.
Sporazum, sklenjen med pristojno cestno upravo in prekomernim uporabnikom, tvori pravno osnovo za izvršbo in se ne more več izpodbijati.
Ako se sporazum ne doseže, ima stranka pravico, v roku 10 dni od dne sestavitve oziroma vročitve zapisnika podati na zapisnik dokumentiran ugovor, podkrepljen z dokazili (listinami, izjavami prič itd.). Zapisnik z ugovorom stranke in dokazili predloži pristojna cestna uprava banski upravi s točno obrazložitvijo ugovora v spremnem poročilu radi odmere izrednega cestnega prispevka z instančno odločbo.
V.	Pobiranje in uporaba izrednega cestnega prispevka.
Izredni cestni prispevek za prekomerno uporabo vseh javnih cest z motornimi vozili odmerja in pobira pristojni tehnični razdelek pri sreskem načelstvu za svoje območje ter za območje onih tehničnih razdelkov, okrajnih cestnih odborov in občin, od katerih dobi uradne podatke o prekomerni uporabi cestnih prog.
Pobrani cestni prispevek porazdeljujejo tehnični razdelki po dolžini prekomerno uporabljanih cestnih prog, kakor je predpisano v čl. 13. in 17. navedene ministrske uredbe. Odmerjeni in plačani izredni cestni prispevek morajo vpisovati in porazdeljevati sreska načelstva, tehnični razdelki na druge tehnične razdelke, okrajne cestne odbore in občine po obrazcih »D«, »E« in »F«. Cestni odbori vpisujejo prejete vsote, kakor tudi odmerjeni in plačani prispevek za prekomerno uporabo cest v svojem območju v knjigo po obrazcu »G« teh navodil.
Izredni cestni prispevek za prekomerno uporabo javnih cest z vozili na živalsko vprego odmerjajo in pobirajo v svojem območju naslednji upravni organi:
1. tehnični razdelki za državne ceste,
2. okrajni cestni odbori za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam,
3. občine za občinske ceste.
VI.	ltok za odmero in plačanje prispevka.
Izredni cestni prispevek odmeri pristojna cestna uprava, brž ko je prijavljena uporaba po zavezancu ali cestnem osebju ali na drug način, če se ponavlja prekomerna uporaba ceste periodno. Če se javne ceste uporabljajo v teku vsega leta, se odmerja prispevek za prošlo leto najkasneje do dne 1. aprila sledečega leta.
Pravnomočno oziroma izvršno odmerjeni izredni cestni prispevek se izterjava ob zamudi s prisilno izvršbo po občnih upravnih oblastvih I. stopnje. (Čl. 19. uredbe.)
Po predpisih navedene ministrske uredbe in po teh navodilih se odmerjajo in izterjavajo izredni cestni prispevki začenši z dnem 1. aprila 1937. za vse zavezance, katerim izredni cestni prispevek ni bil odmerjen za koledarsko leto 1937. Za ostale zavezance, katerim je bil prispevek že odmerjen ali pa teče postopek za odmero, velja ta ministrska uredba in navodila od dne 1. januarja 1938. dalje. Avtobusni prispevek, odmerjen po odločbi ministrstva za gradbe z dne 6. marca 1936., št. 8362, pavšalno, odmerja in pobira od dne 1. januarja 1938. dalje po čl. 7., točka 2., ter porazdeljuje po čl. 13. in 17. navedene ministrske uredbe pristojni tehnični razdelek. Od dne 1. januarja 1938. dalje že plačani avtobusni prispevek odstopi banska uprava pristojnim tehničnim razdelkom radi porazdelitve na dotične cestne uprave oziroma cestne sklade. Prispevke za prekomerno ukoriščanje državnih in banovinskih cest od dne 1. julija 1938. pošiljajo tehnični razdelki oziroma okrajni cestni odbori po Poštni hranilnici Državni hipotekarni banki z označbo >Za državni — banovinski cestni sklad«. [Čl. 8., 14. in 22. uredbe o cestnih skladih (Sl. 1. 335/55 iz leta 1938) in čl. 16. pravilnika k tej uredbi (Sl. 1. 383/62 iz leta 1938.)]
Prispevki za prekomerno ukoriščanje državnih, banovinskih, dovoznih in občinskih cest do dne 1. julija
1938.	se porabijo za namene po ministrski uredbi o izrednem cestnem prispevku.
Lastniki avtomobilov plačajo za leto 1937. kot prispevek za prekomerno uporabo javnih cest polovico vsote, navedene v čl. 7., toč. 1., navedene ministrske uredbe.
Ob plačilu prispevka izpolni cestna uprava po obrazcu >1« teh navodil dve enaki priznanici, od katerih da eno plačniku prispevka, druga pa ostane cestni upravi za evidenco.
VII. Izkaz izrednega cestnega prispevka.
Sreska načelstva, tehnični razdelki in okrajni cestni odbori morajo predložiti dvakrat na leto banski upravi točno poročilo o odmerjenem in izterjanem izrednem prispevku za prekomerno uporabo cestnih prog, in sicer najkasneje do dne 31, marca in 1. septembra vsakega leta. (Čl. 17. uredbe.) Tehnični razdelki predlagajo navedene izkaze po obrazcu »H«, cestni odbori pa po obrazcu >1« teh navodil. Ta poročila morajo biti predložena do navedenih rokov brez posebnega poziva. Ob zamudi odpošlje banska uprava svojega uslužbenca po izkaze na stroške odgovornega referenta oziroma organa.
VIII.	Obrazci za poslovanje.
Za odmerjanje in pobiranje ter izkazovanje izrednega cestnega prispevka morajo uporabljati pristojne cestne uprave naslednje obrazce:
Obrazec »A«.
Sresko načelstvo, tehnični razdelek v...................................
Okrajni cestni odbor .................-
Občina    ......———
Št „....
Gospodu — tvrdki.............................................
Ugotovilo se je, da ste v Času od   .....................-
do....................19. prekomerno uporabljali držav-
no — banovinsko — dovozno cesto k žel. postaji — občinsko cesto  ----------------  —•
Po § 22. zakona o državnih — § 33. zakona o samoupravnih cestah v zvezi z uredbo ministrstva za gradbe
(Sl. 1. 542/85 iz leta 1937.) ste zavezani plačati za prekomerno uporabo označene cestne proge izredni cestni prispevek. Pozivljete se, da se v roku 8 dni javite pri podpisani cestni upravi osebno ali po pooblaščenem zastopniku oziroma predložite pismene podatke radi sporazumne odmere izrednega cestnega prispevka.
Ako bi se temu povabilu pravočasno ne odzvali, se bo odmeril izredni cestni prispevek po uradnih ugotovitvah.
V......................... 19...
Zig:
Uradni predstojnik:
Obrazec »B«.
Št.......
Zapisnik
o odmeri izrednega cestnega prispevka, sestavljen pri
sreskem načelstvu, tehnični razdelek, v...............  za
prekomerno uporabo javnih cest za dobo od................-
do.............:....z	motornimi	vozili.
1. Rodbinsko in rojstno ime ter sedež prekomernega uporabnika
2. Osebni avtomobil, taksi, tovorni avto, avtobus
3. Registrska št. in teža
4. Naziv in vrsta prekomerno uporabljane cestne proge in nje dolžina
5. Količina in vrsta prevoženega tovora
6. Prispevek od tone in kilometra prevožene cestne proge din.............
7. Prispevek od avtobusa in kilometra prevožene cestne proge din..............
8. Skupno število prevoženih tonskih kilometrov
9. Skupno število prevoženih avtobusnih kilometrov
10. Odmera prispevka po tarifi din............
11. Pavšalna odmera prispevka din ............
12. Od odmerjenega prispevka odpade:
a) na drž. ceste din .........
b) na banovinske in dovozne ceste din .............
c) na občinske ceste din ..........
Zbog navedenih ugotovitev mora plačati gospod —
tvrdka..................... din ............za	prekomerno
uporabo, državne — banovinske —• občinske ceste od
km  ........ do	km ...... po § 22. zakona o državnih —
§ 33. zakona o samoupravnih cestah v zvezi z uredbo ministrstva za gradbe (Sl. 1. 542/85 iz leta 1937.).
Ako se zavezanec z odmero ne strinja, ima pravico, da v roku 10 dni od dne priobčitve zapisnika vrne zapisnik cestni upravi z dokumentiranim ugovorom.
Povabilu podpisane cestne uprave z dne...............-
št  se — stranka odzvala ter — sporazumna, da
ni	ni
plača odmerjeni prispevek.
Zig:
Pripombe stranke:	Uradni	predstojnik:
Zapisnik,
Obrazec
sestavljen pri sreskem načelstvu, tehnični razdelek, okrajnem cestnem odboru, občini v ------------------------  —	radi
odmere izrednega cestnega prispevka za prekomerno
uporabo javnih cest od................... do...............
z vozili na živalsko vprego.
1. Rodbinsko in rojstno ime ter bivališče ali 3edež prekomernega uporabnika cest
2. Teža vozila in širina kolesnih platišč
3. Količina in vrsta tovora
4. Naziv in vrsta ter dolžina prekomerno uporabljane cestne proge
5. Prispevek od tone in kilometra din............
6. Skupno število prevoženih tonskih kilometrov
7.	Odmera prispevka din ............. m3..................
Zbog navedenih ugotovitev mora plačati gospod —
tvrdka ..................... din	  za	prekomerno
uporabo državne — banovinske — občinske ceste od
km ....... do	km	  po	§	22. zakona o državnih —
§ 33. zakona o samoupravnih cestah v zvezi z uredbo ministrstvi za gradbe (Sl. 1. 542/85 iz leta 1937.).
Ako se zavezanec z odmero prispevka ne strinja, ima pravico, da v roku 10 dni od dne priobčitve zapisnika vrne zapisnik cestni upravi z dokumentiranim ugovorom. Povabilu podpisane cestne uprave z dne..................
19 št..........se	-^stranka	odzvala	tersporazumna.
ni	m
da plača odmerjeni prispevek.
Zig:
Pripombe stranke:	Uradni	predstojnik:
Obrazec »D«.
Splošna evidenca o odmerjenem in plačanem izrednem cestnem prispevku.
1. Tekoča številka
2. Priimek, ime ter sedež prekomernega uporabnika
3. Številka zapisnika o odmeri prispevka
4. Prispevek, odmerjen za drž. — banov. — občin, ceste din .............. m3..................
5. Prispevek, plačan za drž. — banov. — občin, ceste din   m5 —..................
Obrazec »E«.
Evidenca o plačanem izrednem cestnem prispevku za lastno območje.
1. Tekoča številka
2. Označba cestne proge, za katero je prispevek plačan
3. Prispevek plačan v gotovini din...............
v materialu m3 —...........
4. št. zapisnika o odmeri prispevka in ime plačnika prispevka
5. Od tehničnega razdelka v ...................    prejeto
din ..........
Obrazec »F<.
Evidenca o porazdelitvi izrednega cestnega prispevka drugim tehničnim razdelkom, cestnim odborom in občinam.
1. Tekoča številka
2. Poslano god ites, due —v
3. Znesek din ...........
4. Tehničnemu razdelku — cestnemu odboru — občini v  ......................................
5. Ime, priimek in sedež plačnika prispevka
6. Št. zapisnika o odmeri prispevka
7. Za državno — banovinsko — občinsko cesto št .........
Obrazec >0«. Knjiga o izrednem cestnem prispevku.
Stran it. spisa.............
Naslov prekomernega uporabnika ceste..........................................
3 -s H	Označba uporabljane cestne proge	Odmera izrednega prispevka		Plačilo izrednega prispevku		j. c* Š -C £ ~ "Z s v o »- SL > o ~
		Sporazum odločba st. . • . datum	Znesek din p	v gotovini	V materialu	
				Dne Člen prejemkov v dnevniku		
				din p | din p		
	II 1			1 II		
Obrazec »Hv<.
Izkaz odmerjenega in plačanega izrednega cestnega prispevka za dobo od ................................... do .pri
tehničnem razdelku v ..........................
1. Tekoča številka
2. Prispevek, odmerjen za drž. — banov. — obč. ceste din ............. m3..........;.....
3. Prispevek, plačan za drž. — banov. — obč. ceste din.............. m3................
4. Od tujih razdelkov poslani prispevek din........................
Obrazec »I«.
Izkaz odmerjenega in plačanega prispevka za dobo
............ do ..............   pri	okrajnem
cestnem odboru  ................
1.	Tekoča številka
od
nr
2. Prispevek odmerjen din ..........
3. Prispevek plačan	din ........... m3..............
4. Od tehničnih razdelkov poslani prispevek din
#	Obrazec	>K«.
Tehnični razdelek — okrajni cestni odbor — občina v ............................
Pobotnica
za din...........z	besedami..................,........  ki
jih je prejel tehnični razdelek — cestni odbor — občina
v......................................kot izredni cestni prispevek od g. —
tvrdke — v...............................v zvezi s tukajšnjim zapis-
nikom o odmeri izrednega cestnega prispevka z dne ..................št.......
y .................... dne............. 19..
2ig:
Podpis
Po obrazcu »A« pozove pristojna cestna uprava ekomernega uporabnika javnih cest k razpravi radi orazvuunt odmere prispevka. Po obrazcu se se-
stavi zapisnik glede odmere izrednega cestnega prispevka za motorna vozila. Po obrazcu »C« se sestavi zapisnik glede odmere izrednega cestnega prispevka za vozila z živalsko vprego. Za knjiženje izrednega cestnega prispevka so predpisani trije obrazci »D«, »E« in »F«. V knjigo po obrazcu »D« knjižijo tehnični razdelki ves prispevek, ki ga odmerijo in izterjajo vobče. V knjigo po obrazcu »E« knjižijo tehnični razdelki prispevek, pobran za prekomerno uporabo cest v njih območju in prispevek, ki ga prejmejo od tujih razdelkov. V knjigo po obrazcu »F« se knjižijo one vrste izrednega mestnega prispevka, ki odpade na državne, banovinske in občinske ceste tujih tehničnih razdelkov, okrajnih cestnih odborov in občin. Po obrazcu »G« knjižijo odmerjeni, plačani in od tehničnih razdelkov poslani prispevek okrajni cestni odbori. Po obrazcu »H« pošiljajo tehnični razdelki, po obrazcu >1« pa okrajni cestni odbori banski upravi poročila o odmerjenem in izterjanem izrednem cestnem prispevku. Po obrazcu »K« potrdi cestna uprava prejem plačila izrednega cestnega prispevka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 26. marca 1938.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
Ta navodila je odobril gospod minister za gradbe z odločbo št. 13.571/38 z dne 12. julija 1938. z dostavkom, da smejo — kljub določilom čl. 16. ministrske uredbe o izrednem cestnem prispevku — na ozemlju dravske banovine odmerjati in pobirati izredni cestni prispevek za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam okrajni cestni odbori sporazumno s tehničnim razdelkom pristojnega okoliša.
 — • — —
Razne občeveljavne odredbe.
458.
Uzance
za trgovanje z repico na Ljubljanski borzi za blago in vrednote v Ljubljani.
Člen 1.	„
7.	izrazom >repica< se razumeva drobnozrnata repica (repina repica ali ogrščica — Rubsen) in debelozrnata repica (kupusna ali zeljnata repica — Kohlraps).
Člen 2.
Repica se trguje po 100 kg brez vreče.
Člen 3.
Repično seme mora biti: zrelo, suho, zdravo, rešetano in čislo, brez primesi divjega semena (»gorušica« — gorčica).
Člen 4.
Repica se trguje kot ozimna ali kot spomladanska (jara). Spomladanska repica in v čezmorskih deželah pridelana repica se more dobaviti samo, če je takšna izrečno
pogojena. Kot pridelek novo letine se mora dobavljali: drobnozrnata počenši od 15. junija, debelozrnata pa po-čenši od 1. julija. Repica po izvoru iz Južne Srbije se sme dobaviti 15 dni prej.
Člen 5.
Ni mogoče ugovarjati blagu, ki vsebuje:
do 2 % plevela ali piškavih zrn, ali skupaj do 5% plevela, zemlje, plesnivih in nezrelih zrn.
Z bonifikacijo je dobaviti blago:
a) do 5 °/o plevela in piskavih zrn, in to za vsakega 7* °/o od 2 do 5 % pol odstotka bonifikacije od kupne cene,
b) do 10% plesnivih zrn, in to za vsak odstotek od 5 do 10% '/2% bonifikacije od kupne cene,
c) do 20% nezrelih zrn, in to za vsak odstotek od 5 do 20% ‘/4% od kupne cene,
č) posebej glede zemlje in drugih primesi je blago dobavno, če jih ne vsebuje več ko 3% teže, in s tem, da se za vsak odstotek nad 1 % mora odobriti bonifikacija 1 l/2 % od kupne cene,
d) če ima nedostatke pod a), b), c) in č), toda samo, če skupna bonifikacija ne preseže 7 "/0.
Ne sme se dobaviti blago:
a) pri katerem presega skupna bonifikacija 7%,
b) ki vsebuje kumulativno več ko 5% plevela, 10% plesnivih zrn in 20%) nezrelih zrn, tako, da skupna bonifikacija ne presega brez zemlje 7 %,
c) katero je pomešano z blagom iz prejšnje letine,
č) ki je nezdravo.
Člen 6.
Nezdravo je tisto blago, ki je dušljivo, snetljivo, v znatni meri plesnivo, natrlo ali vlažno. Za setev kupljeno blago se šteje kot nezdravo, če je njegova kalivost pod normalo, predpisano z zakonom.
Določbi' glede »inixed-koruze«.
Z izrazom mixed koruza se razume nova, času primerno suha koruza, pomešana s staro ali umetno sušeno koruzo s 17% vlage, kolikor ni drugače pogojeno.
Tolerira se, da sme »mixed koruza« vsebovati tudi do 18,5% vlage, toda v tem primeru se mora kupcu za vsakega pričetega ’/»% vlage priznati bonifikacija v višini 1% od pogojeno cene. A ko vlaga presegu 18,5 %, sme kupec blago odbiti. Za primer, da je dogovorjena vlaga, je dovoljena toleranca v' višini '/2% z bonifikacijo 1 %.
Na podstavi čl. 1. zakona o razširitvi veljavnosti zakona o javnih borzah na vse območje kraljevine Jugoslavije in § 58., t. C., pravil Ljubljanske borze za blago in vrednote
odobrujem in potrjujem prednje uzance za trgovanje z repico na Ljubljanski borzi za blago in vrednote kakor tudi določbe o »mixed koruzi«, usvojene na seji upravnega odbora te borze z dne 8. aprila t. 1., toda s tem, da se te določbe upoštevajo in natisnejo kot dopolnitve v posebnih uzancah za trgovanje z žitaricami na Ljubljanski borzi.
.V Beogradu dne 26. junija 1938.; II. št. 14.022/K.
Minister za trgovino in industrije .Vrbanič s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, .Tiska in zalaga tiskarna Merkur .d. d, s Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Milialek v Ljubljani.
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 74. kosu IX. letnika z dne 14. septembra 1938.
^ . . . .     » ......................................................
Razglasi kraljevske banske uprave
1V-N0. 5840/4—1938.	2617
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zalivanje granitnega tlaka na Masarykovi, Vilharjevi, Šmartinski, Resljevi, Miklošičevi, Gosposvetski, Bleiweisovi in Celovški cesti ter carinskem dvorišču v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. oktobra 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 23 mest. tehničnega oddelka v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v mestnem tehničnem oddelku.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,332.42450.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka banske uprave in mestnega tehničnega oddelka v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. septembra 1938.
*
iV. No. 87/122.	2583	3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za napravo betonske vodilne zgradbe na obmejni Muri pri Cmureku
prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo »a dan 30. septembra 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi nrami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 794.241 '55.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
,V Ljubljani dne 7. septembra 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
°8 63/38-3.	2624
Amortizacija.
Na prošnjo Koch Radoslave, sestre Pomočnice v Zagrebu, Mirogojska ulica *• 8, se uvaja postopek za amortizacijo
vrednostnih papirjev, ki so bili prosilki baje ukradeni, ter se njih imetnik po-zivlje, da uveljavi v roku 6 mesecev po objavi v >Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, št. 1899, glaseča se na ime: Koch Radoslava, z vlogo din 11.685'90.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 9. septembra 1938.
VI S 232/38-1.	2612
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 28. julija 1938., opr. štev. R 237/38—2, je bil Kolednik Anton, stanujoč v Novi vasi pri Mariboru, Vrtna ulica št. 12, zaradi umobolnosti delno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Bač-nik Jože, oficial drž. žel. v Mariboru, Jan Kolarjeva ulica št. 1.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 31. avgusta 1938.
VI S' 230/38—1.	2611
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 23. junija 1938., R 227/38-1, je bil Štern Anton, delavec, stanujoč v Razvanju št. 34, zaradi slaboumnosti delno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Trin-ko Rajko, posestnik, Razvanje št. 25. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 29, avgusta 1938.
P 218/38.	2614
Sklep.
V pravni stvari tožeče stranke Kaninski Roze, soproge železniškega uradnika Aleksa Santiča, ki jo zastopa dr. Lotrič Lenart, odv. v Gor. Radgoni, zoper toženo stranko Sereca Rudolfa, delavca v Segovcih, sedaj neznanega bivališča, na roke skrbnika radi dinarjev
1.654'— s prip., kot terjatve tožnice iz zapuščine po pok. Serecu Matiji, posestniku v Segovcih, se tožencu, ki je neznanega bivališča, postavlja za skrbnika Adanič Anton, oticiant na okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, in se v tej pravni stvari določa narok za ustno sporno razpravo pred podpisanim sodiščem na
dan 12. oktobra 1938. ob 9. uri.
Pripominja se, da bo skrbnik Adanič Anton zastopal toženca na njegovo nevarnost in ob njegovih stroških, dokler sam ne nastopi pred sodiščem ali ne prijavi svojega pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II., dne 6. septembra 1938.
P 219/38.	2615
Sklep.
V pravni stvari tožeče stranke Banko Marije, zasebnice, Vinkovci, Kara-djordjeva 11, ki jo zastopa dr. Lotrič Lenart, odv. v Gornji' Radgoni, zoper toženo stranko Sereca Rudolfa, delavca v Segovcih, sedaj neznanega bivališča, radi din 1.654'— s prip., kot terjatve iz zapuščine po pok. Serecu Matiji, pos. v Segovcih, se tožencu Serecu Rudolfu, ki je neznanega bivališča, postavlja za skrbnika Adanič Anton, sodni oficiant na okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, in se v tej pravni stvari določa narok na
dan 12. oktobra 1938. ol» 9. uri.
Pripominja se, da bo skrbnik Adanič Anton zastopal toženca na njegovo nevarnost in ob njegovih stroških, dokler sam ne nastopi pred sodiščem ali ne prijavi svojega pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II., dne 6. septembra 1938.
»»»
P 10/38—3.	2593
Oklic.
Posojilnica v Žužemberku je vložila zoper Cirk Stojana, Milana, Zdenko in Vero tožbo zaradi din 11.991'— s prip.
V tej zadevi je določena ustna razprava za 26. oktobra 1938. ob 10. uri pri tem sodišču, soba št. 6.
Ker bivališče prvotoženca Cirka Stojana, zas. iz Kočevja št. 81, ni znano, se mu postavlja za skrbnika Mokorol Peter, up. žand. nared, v Žužemberku, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in njegove stroške, dokler se sam ne javi ali si postavi zastopnika.
Okrajno sodišče v Žužemberku dne 5. septembra 1938.
1 244/38-13.	2599
Ustavitev dražbe.
Zahtevajoča stranka: Ferek Neža, delavka v Vinem vrhu, ki jo zastopa Golia Gustav, odvetnik v Krškem.
Zavezana stranka Urbanč Franc, posestnik v Mrtvicah 13, radi 300'— din s prip.
Izvršba z dražbo nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Drnovo vi. št. 119, ki jo je dovolilo to sodišče s sklepom oprav. št. I 244/38—2 od 28. aprila
1938.,	se po § 165., št. 3., i. p. ustavlja, ker je terjatev s pripadki vred po potrdilu zahtevajoče stranke od 30. ju. lija 1938. popolnoma plačana.
To sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče izbriše vse na to dražneno postopanje se nanašajoče zaznambe, in sicer zaznambo uvedbe družbenega postopanja in določitve družbenega naroka pri gornjem vložku in obvesti udeležence.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. III.,
dne 2. septembra 1938.
I 1520/38.—17.	2606
Dražbeni oklic.
Dne 14. oktobra 1938. dopoldne o b e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jošt vi. št. 61 in 168.
Cenilna vrednost: din 26.879'05.
Najmanjši ponudek: din 17.919'36.
Vadij: din 2.687'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi še ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 25. avgusta 1938.
•j;
1 1750/38—12.	2607
Dražbeni oklic.
Dne 14. oktobra 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba pepremič-nin zemljiška knjiga Vojnik-trg vi. št. 102 in 108.
Cenilna vrednost: din 56.532'—.
Najmanjši ponudek: din 37.688'—.
Vadij: din 5653'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 25. avgusta 1938.
H*
I 1821/38-11.	2604
Dražbeni oklic.
Dne 18. oktobra 1938. dopoldne o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ostrožno vi. št. 163, 362 in zemljiška knjiga Sv. Jungert vi. št. 16.
Cenilna vrednost: din 346.651'25.
Vrednost pritekline: din 45.660'—.
Najmanjši ponudek: din 231.100'82.
Vadij: din 34.66512.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 25. avgusta 1938.
H*
I 466/35-31.	2592
Dražbeni oklic.
Dne 18. oktobra 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zabukovca vi. št. 453.
Cenilna vrednost: din 16.064'80.
Vrednost pritekline: din 210'—.
Najmanjši ponudek: din 10.709'86,
Vadij: din 1.606'48.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 25. avgusta 1938.
I 310/37.	2391
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Jeršiče vi. št. 44 in zemljiška knjiga k. o. Kranjče vi. št. 67.
Cenilna vrednost: din 3.000'—.
Najmanjši ponudek: din 2.000'—.
Varščina: din 300'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II.,
dne 17. avgusta 1938.
•j;
I 714/37.	2392
Dražbeni oklic.
Dne 18. oktobra 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Cerknica vi. št. 222, 773, 1381 in 542.
Cenilna vrednost: din 157.580'—.
Najmanjši ponudek: din 105.054'—.
Varščina: din 15.758'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škode zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače1 pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II.,
dne 17. avgusta 1938.
•j;
I 187/38-5.	2335
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1938. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dolnja Lendava vi. št. 1236 B 11.
Cenilna vrednost: din 40.181'—.
Najmanjši ponudek: din 20.090'50.
Varščina: din 4.020'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 10. avgusta 1938.
I 609/38-10.	2548
Dražbeni oklic.
Dne 18 oktobra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sooi •št 4 dražba nepremičnin' zemljiška knjiga k. o. Podgorje vi. št. 127.
Cenilna vrednost: din 55.581'—.
Najmanjši ponudek: din 37.054'—.
Varščina: din 5.558'10
Pravice, ki bi :ie pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 31. avgusta 1938.
»j*
1 874/38-11.	2549
Dražbeni oklic.
Dne 18. oktobra 1938. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
I. k. o. Bašiča vi. št. I. 57, zemljiška knjiga li k o. Mengeš vi. št. 11. 820.
Cenilna vrednost: I. skup. din 20.032,
II. skup. din 1.665'20.
Vrednost pritekline: I. skup. din 1000.
Najmanjši ponudek: I. skup. 13.354'66,
11.	skup din 1.111 '41).
Varščina I. skupina din 2.003'20,
II.	skupina din 166'52.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v d-ohri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 31. avgusta 1938.
I 482/38-9.	2363
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1938. ob en a j' stih dopoldne ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Št. Lambert vi. št. 68-
Cenilna vrednost: din 120.383'—.
Najmanjši ponudek: din 80.256'—.
Varščina: din 12.040'—.
Pritekline: din 340'—.	*
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe* je priglasiti sodišču najpozneje pri dra»" benem naroku pred začetkom dražbe* sicer bi se ne mogle več uveljavlja11 glede nepremičnin v škodo zdražiteU3’ ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja ua dražbcn oklic, ki je nabit na uradni deski lef* sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. U)
dne 11. avgusta 1933.
I 18/38—15.	2396
Dražbeni oklic.
Dne 18. oktobra 1938. o p o 1 i d e -''etili bo na mestu samem v Izlakah dražba nepremičnin zemljiška knjiga Aržiše vi. št. 35 in 125.
Cenilna vrednost: din 168.544'25 ud vi št. 35 in din 1.211 ‘50 ad vi. st. 125.
Najmanjši ponudek: din 113.384*50 ad vi. št. 35 in din 808'— ad vi. št. 125.
Varščina znaša eno desetinko cenilne vrednosti
Dražba se bo vršila najprej po posameznih parcelah in nato vsega posestva skupaj.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, bi je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 12. avgusta 1938.
;Tj
V I 5529/37.	‘	'2626
Dražbeni oklic.
Dne 17. o k t o b r a 1938 o I) d e v e -1 i h bo na mestu samem v Pijavi gorici štev. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o Pijava gorica vi. št. 149, 22^ 358, 355 in 340.
Prodaja se bo vršila po sledečih skupinah:
Cen. vrednost Najm. ponudek Varščina J. skupina: vi. št. 149. hiša v Pijavi gorici št. 11 z gospodarskim poslopjem in priteklina-ini ter pare. št. 96, 1586, 1488/1, 1488/2, «9/1, 1549/1,
vi. št. 22, pare. St. 1551/1, 1551/2, vi. št. 358, pare. št. 100/1, 100/2, 1552 in 1
1533 tlin 77.865'—
51.910'-
i\780'50
II. skupina: vi. Šl. 149, pare. št. 1419
din	10.947'—	7.298'—	1.09475
III. skupina: vi. št. pare, št. 1420
din	4.248'—	2.832'—	425'—
IV. skupina:
vi. Št. 149, paic. št. 1042/100 in 1642/101 din	4.593'—	3.062'—	459'50
V. skupina: vi- št. 149, pare. št. 1642/103
dni	2.733—	1.822'—	273550
VI. skupina: v|. št. 149, pare. št. 1421
d'n	6.851'—	4.507'50	685'25
VII. skupina:
'!• št. 149, pare. št. 1478/1
"i 6.305—	.	4.2037)0
.	VIII.	skupina:
V: št. 149. pure. št. 1480/1 1.365'-	910'—
v]	IX.	skupina:
V-	st. 149, pare. št. 1480/3
1.237'-	82475
63050
136'50
123.75
Cen. vrednost Najin, ponudek Varščina X skupina: vi. št. 149, pare. št. 1481/2 din	3.416'—	2.277550	341.75
XI. skupina: ‘ vi. šl. 149, pare, št. 1642/12
din	5.298 —	3.532'—	530'—
XII. skupina:
vi. št. 149, pare. št. 645/37 in 645/38 din	5.638—	3.759'—	564’—
XIII. skupina: vi. št. 149, pare. št. 1460/26
din	7.098 —	4.732’—	710'—
XIV. skupina: vl. št. 149, pare. št. 1642/128
din	9.344'—	6.229'50	934550
XV. skupina: vl. št. 149, pare. št. 1642/42
din	8.254 —	5.50275	825'50
XVI skupina: vl. št. 149, pare. št 1642/163, vl.	št.	22,	pare.	št.	1642/158,
vl.	št.	358,	pare.	št.	1642/161
din	2.710'—	1.80675	271'—
XVII. skupina: vl.	št.	149,	pare.	šl.	618/3,
vl.	št.	22,	pare.	št.	618/2 in 618/5
vl.	št.	355,	pare.	št.	619
din	14.326'—	9.55075	1.43275
XVIII. skupina: vi. št. 149, pare. št. 386/5
din	6.744'—	4.496'—	674'50
XIX. skupina:
vl. št. 22, hiša v Pijavi gorici št. 10 z gospodarskim poslopjem in priteklinami ter pare št. 114/1
din	13.316'—	8.877'50	1.33175
XX. skupina:
vl. št. 22, stavbena pare. št. 115 poslopje,
kašča s priteklinami
din	8.916'—	5.944'—	89175
XXI. skupina:
vl. št. 22, pare, št. 399/1 in 409/20 din	8.179'—	5.45275	818'—
XXII. skupina: vl. št. 340, pare. št. 1189/1
din	2.238'—	1.492'—	224'—
XXIII. skupina: vl. št. 340, pare. št. 1473 din	3.709'—	2.47275
371'-
XXIV. skupina: pare. št. 340, pare. št. 1642/140
din 6.412'—	4.27475	641'25
XXV. skupina: vl. št. 358, pare. št. 1528
din 11.136'—	7.424'—	1.11375
Po izvršenem draženju pbedinih skupin se bo dražilo posestvo v celoti.
Pravice, ki bi rje pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okraju« sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 11. avgusta 1938.
IX I 2350/38-6.
2465
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga\Ciglence vl št. 28.
Cenilna vrednost: din 42.359'50. Najmanjši ponudek: din 28.239'66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 27. junija 1938.
*
I 1133/37-17.	2590
Dražbeni oklic.
Dne 15. o k t o b r a 1938. ob devetih bo na kraju samem v Poljeh št. 9 obč. Boli Bistrica dražba nepremičnin zemlj. knjiga Savica oz. Boh. Bistrica, in sicer:
Cen. vrednost Najm. ponudek Varščina
I. skupina:
Savica vl. št. 111, pare. št. 828, hiša v Poljeh št. 9 z gospodarskim poslopjem, priteklinami in srenjskimi pravicami in pare. št. 827, travnik s kozolcem din 66.356'—	44.504'—	6.636'—
II. skupina:
Savica vl. št. 111, pare. št. 896, njiva din	2.186'—	1.457'50	219'—
III. skupina:
Savica vl. št. 111, pare. št. 916, njiva din	1.884'—	1.256'—	188'50
IV. skupina:
Savica vl. st. 111, pare. št. 985, njiva din	2.652'50	1.788'50	265'25
V. skupina:
Savica vl. št. 111, pare. št. 1009, njiva din	1.290'—	860'—	129'—
VI. skupina:
Savica vl. št. 111, pare. št. 1010, njiva din	1.354'50	903'50	135'50
VII. skupina:
Savica vl. št. 111, pare. št. 1011, travnik din	3.478'—	2.319'—	348'—
VIII. skupina:
Savica vl. št. 111, pare. št. 1083, travnik din	2.401'—	1.601'—	240'—
IX. skupina:
Savica vl. št. 111, pare. št. 1014/12, gozd din	1,053'80	703'—	105'50
X. skupina:
Savica vl. št. 111, pare. št. 1014/20, travnik
din	51075	341'—	52'—
XI. skupina:
Savica vl. štev. 111, pare. št. 1246/270, gozd
diu	1.452'lu	968'—.	145'25
Cen. vrednost Najm. pohudek Varščina
XII.	skupina:
Boli. Bistrica vi. št. 111, pare. št. 1348, travnik s senikom
din 3.907'50	2.605’—	39075
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Savica vi. št. 111 k I. skupini spadajo sledeče pritekline: 2 voza, plug, koš, komat, sani ter razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti din 1.140’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 6. septembra 1938.
Konkurzni razglasi
926.	2625
Poravnalni oklic.
Uvedba . poravnalnega postopanja o imovini. Novaka Mirka, neprot. trgovca v Šmartnem pri Litiji.
Poravnalni sodnik: Tratnik Ivan, starešina okrajnega sodišča v Litiji.
Poravnalni upravnik: Dr. Mazek Ivan, advokat v Litiji.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Litiji dne 15. oktobra 1938. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 10. oktobra 1938.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 7. septembra 1938.
Por 17/38-2.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 98G/1.
Razpis.
2627
Občina Trzin, srez kamniški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika, ki bi izvrševal obenem tudi službo občinskega sluge, z mesečno plačo 500 dinarjev brez vsakih doklad in prostega stanovanja.
šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole ter potrebna praksa v tej službi.
Prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. Uprava občine Trzin, dne 29. avgusta 1938.
Štev. 12.013/38.
*
2620
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 28. septembra 1938. neposredno pis-
meno pogodbo za dobavo za obratno upravo Zabukovca, in sicer 2 transtor-matorjev za 5 kV A in 2 transformatorjev
za do 750 VA, zavarovanih proti treska-vim plinom. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 9. septembra 1938.
Št. 44.581/1938.	2616
Občasna dobava obvezilnega materiala.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje na sredo dne 28. septembra 1938. ob enajstih v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovideva ulica 3/II1, prvo javno ofertno licitacijo za neposredno občasno dobavo ob-vezilnega materiala v teku pol leta za krajevne organe osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Po tar. post. 25. taksne tarife zakona o taksah pravilno kolkovane ponudbe je do gori označenega roka vložiti ali poslati po pošti v zapečatenem ovitku osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305).
Vrednost nabave približno 500.000 dinarjev v teku pol leta.
Kavcijo v znesku din 25.000’— za naše in din 50.000'— za tuje državljane je treba položiti ali poslati po pošti blagajni osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba 420) najkasneje do desete ure na dan, določen za licitacijo.
»Pogoji licitacije« kakor tudi obrazec »Ponudb« se dobe brezplačno vsak delavnik med uradnimi urami pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305).
Iz pisarne osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu
dne 3. septembra 1938.
&
Štev. 1356/38.	2613
Objava.
Gospod dr. Klepec Josip, advokat v Mokronogu, je umrl dne 30. avgusta 1938.	'
Po § 44./f adv. zakona je postavljen za začasnega prevzemnika pokojnikove pisarne gospod dr. Gros Davorin, advokat v Novem mestu.
V Ljubljani dne 10. septembra 1938.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
2621
Vabilo na 3. redni občni zbor Kopališke družbe Kamnik d. d.,
s sedežem v Ljubljani, Beethovnova 14, mezz., ki ho dne 29. septembra 1938. ob
4.	uri popoldne na sedežu družbe z
dnevnim redom: poslovno poročilo in računski zaključki za leto 1937., volitev funkcionarjev.
Delnice je položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom na sedežu družbe (100 delnic daje 1 glas).
V Ljubljani dne 12. septembra 1938.
Upravni svet.
*
2623
Objava.
Ukradena mi je bila prometna knjižica za bicikel (štev. evidenčne tablice 39.204) in jo proglašam za neveljavno.
Baloh Matija s. r.,
Levec št. 29, pošta Petrovče.
*
Objava.
2622
Izgubil sem prometno knjižico bicikla, št. 956, in jo proglašam za neveljavno.
Cocej Vladimir s. r., Gotovlje, p. Žalec.
*
Objava.
2595
Izgubil sem evid. tablico z evid. številko tovornega avtomobila 2—589 in jo proglašam za neveljavno.
Jager Franc s. r.,
Žalec 107.
*
Objava.
2596
Izgubila sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 28.047) in jo proglašam za neveljavno.
Jezernik Terezija s. r.,
Zg. Hudinja 96.
*
Objava.
2597
Izgubil sem spričevalo I. razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani za leto 1937./38. in ga proglašam za neveljavno.
Pesek Beno s. r»
*
Objava.
2598
Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva v Črnomlju pod reg-štev. 267. Proglašam ga za neveljavnega.
Rozman Jurij s. r->
posestnik v Purgi *»•
*
Objava.
2018
Izgubil sem delavsko knjižico, no od zadruge krojačev in krojačic Ljubljani in jo proglašam ža neveljavno-Rutar Josip s. r*
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pobar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur y. Ljubljani, njen predstavnik: Q, Mihalek i Ljubljani j